koristi delav-IV«. DcUv« opravičeni do kar produclr«|o. paper devoled i« inttrMl« of lh« r*in| class. Worker« on ti tied to ali they produce. Kut«r»d*< ■»••»•oikI-hIum n »u*r, Um*. 0, |k* T, »t th« post offio. »t Chlot|i> 111. undot ti.« Act of Goagr«i. of Miroh lrd l*7V Office: 587 So. Centre Ave. "Delavci vseh dežela, združite se PAZITE! 1 VČ1J na številko v oklepatu ki •e naha|a poleg vašega naelova. prilepili-nega epoda) alt na ovitku. Ako f 1|| 1 i |e *tevtika . V-^VJ/ teda| vam • prihodn|o Številko našega lista poteče naročnina. Prosimo ponovite |o tako). v. (No.) 89. Chicago, 111., 25. ma|a (May), 1909. Leto (Vol.) IV. NAROČNIKOM, tUGOM IN PRIJATELJEM. iene naročnike in prijatelje area" bo gotovo zanima-eti, tla je občni zbor Ju-el. tisk. družbe, na seji dne m. sprejel predlog o načr-anja lista, in sicer na 8 . Načrt se je oddal direkto-da čimprej ukrene vse po-B0. da se to vresniči. o je odredila seja; odboru aj preostaja delo, kterega deliti s čitatelji. somišljeniki jatelji "Proletarca". tega se obračamo do vseh ieljev in prijateljev "Prole-" g prošnjo, da bi šli odbo-prj temu delu na roke, kajti prej bodo sredstva v dosego načrta na roki, tem preje bo-imeli nasi čitatelji in prijate-list na osmih straneh. List v obliki nezadošča več naši in jwbam; treba je gledati, da bo svetovnih novic in podučnih pkov. Zato pa je treba imeti j kapitala, ki ima priti izkl-no od naročnikov. List, ki se jrfcijele s podporo in oglasi, ni «r na pravem in solidnem ; vsled tega smo sklenili, I se list ne more izdati tako dol- > na osmih straneh, dokler ne ridobe sodmgi in cenjeni čitate-i listu vsaj 500 novih naročni-lf — in to vsaj v dobi treh mes- ir. Mi hočemo izdajati "Proleta-a" za naročnike, za slovenske flavce v Ameriki in ne, da bi užili raznim strokam kot sred-ro za oglase in reklamo. To do« ci pa je moči le, če bodo stari iroČniki pridno agitirali in pri-ibili listu nove naročnike. "Pro-tarec" stoji sedaj na dobrih no-ifc; menda se ni stal nikdar pre-tako. kot stoji danes; zato pa bko govorimo o novem načrtu. Cene listu ne bomo povišali, t nam ni zato; povečati hočemo list. Tudi na osmih. straneh . stal "Proletarec" le $1.50 za lo leto. Edino kar si želimo, da povemo poleg lista so torej naročni-; teh bi radi; vse drugo pride tem samoobsebi. Če bodo torej cenjeni sodrugi, ročniki in prijatelji "Proletar " preskrbeli 500 novih naročni-v do konca augusta t. 1.. bo iz-1 Proletarec 1. teden v septem-u na osmih strsneh. V tej dose lahko doseže to število novih ročnikov, če bo le vsak drug ročnik pridobil le enega naroč-ka Hojaki, delavci' Naš načrt smo tem razložili. Sedaj je stvar v sih rokah, — kako se boste za 'ar zanimali. Pojdite takoj na t in iščite naročnikov, samo teh edino naročnikov j e treba, lor dobi enega naročnika — za-mnite si! — ta je pridobil ene-novega bojevnika: kajti vzga-edino le časopisje!! Kdor želi prevzeti zastopništvo j to takoj naznani, da mu poštno pohotno knjižico. Vse to-lavna pojasnila daje upravniš- > "Proletarca." Prosimo tudi naše Čitatelje, da idno dopisujejo v list; kajti tu-to delo se ne sme zanemarjati. Voletaree" mora biti kolikor le >žnn v tesni zvezi z lokalnimi frodljaji, ki pridejo naprej v venskih kolonijah. Vsaka ^važ-jša zadeva naj se poroča. Če ni ila za v list nič ne de; dobro je. da jo ve uredništvo. Pričakujemo tore i, da bomo ttcem augusta. ko bomo *li zopet občni zbor lahko podali, da izide "Proletarec'' za-kom septembra na osmih »trati. Se lahko zanašamo na vas, »jeni sodrugi in prijatelji 'Pro-arca't Direktorij Jugosl. del. tisk. družbe. Od blizo in daleč — Direktorij Jugosl. del. tisane dmžbe ima svoje mesečne e vsak zadnji petek v mescu no ob 8 uri zvečer, v prostorih rod. dvorane 587 So. Center enue. — Vedno v lepši luči se prika-zeva ameriška juatieu. Sedaj ima ta deviea piko zlasti na socijaliste. V Fort Seotu, Kaus., je neka republikanska porota s|H)znala krivim Fred Warrena, urednika lista Appeal to Heasona radi "zlorabe poste". Državno pravdnistvo je vložilo tožbo proti Warrenu, ker je baje razpisal $1000 nagrade na Taylorja, exgovernerja države Kentucky, ki je bil po državnih oblastih zasledovan radi ubojstva. To se je zgodilo vprav v tistem času, ko so od|>eljale idoške oblasti Moyerja, Ha.vwooda in Petti-bona iz Colorade v Idaho, v ječo. Da Warren pokaže, kako se razumejo vrane, razpisal je v A. to H. $1000 nagrade na Taylorja, — ki je bežal v Indiano k svojim republikanskim prijateljem, kteri ga niso hoteli izročiti pravici — da bi prišel tako kamor spada. Ker je bil pa to exgoverner, se je vlada brž skopala na A. to R. in začela tožiti Warrena z vidnim namenom, da uniči A. to R. To tožbo je vlada večkrat preložila in traja že skozi 2 leti. Sedaj je bil exgoverner Taylor pomi-loščen od Kentuškega guvernerja, da je za mogel biti kot glavna priča proti Warrenu. WTarren je seveda apeliral in do tlje je krivo-spoznanje suspendirano. VVarre-nov zagovornik je bil zliani-zagovornik Clarence Darrow in C. Boyle. Vidi se, kako služi pravica v kapitalistični dobi. Kapitalistični sistem jaše tudi po courtih . . . . e e * — "Civilizirana" meščanska družba se zgraža, da živi žena pri divjakih kot sužinja. N. pr. Indijanec lovi le divjačino in ribe. žena mora pa zvrševati vsa dela na polju in doma. To "civilizirano" zgražanje je gola hinavščina. Indijanec je v tem oziru na višji stopnji morale, kot današnja meščanska družba. Njegova žena producira le za lastno družino. Naši "civilizirani" in "krščanski" kapitalisti pa dovolijo milostno, da žene in otroci drugih ljudi — proletareev delajo za nje, kterim ukradejo 85 odstotkov od njih zaslužka. Indijanec lahko reče: Mi, divjaki smo boljši ljudje, kot vi, ki trdite, da ste civilizirani. e e * — Ruski car, batjuška bo šel po leti na potovanje. Potovanje bo pričelo koncem junija in bo trajalo dva meseca. Car se bo peljal s carsko jahto "Standart" v Nemčijo, kopenhagen, Anglijo, I-talijo in skozi Dardanele v Črno morje, od koder bo šel v Livadt-jo. Izkrcal se ne bo nikjer. Obiski tujih vladarjev se bodo omejevali le na ladije. Tako poroča poročevalec "Frankfurter Zeitung" iz Petro-grada. Ta človek ima najbrž izvrstne informacije. Ali to vest. ktero je poslal v širni svet v dolgem članku, bi bil lahko povedal na kratko: "Batjnški Nikolaju se dozdeva. da ni več varen doma, boji se, da bi ga doletela osoda ekssulta-na Abdul Ilamida. za to se bo vozil kot jetnik na carski jahti po širnem morju", e e * _ Ako bi ameriška sodišča sodila le grafterje (grabeže), tedaj bi sodniki delali noč in dan. Sedem takih tičkov so minoli teden v Pittsburgu poslali v ječo. Eden je bil še pred kratkem bančni predsednik .Zdaj bo sedel 18 mesecev v prisilni delavnici radi podkupovanja. Blagajnik banko ni obsojen, ker bo v druži h slučajih še zaslišan kot priča. Neki lastnik hotela je dobil dve leti, ker je sprejel podkupnino. Last, but not least so pa trije občinski svetniki dobili po tri leta in pol, dva mestna očeta pa po 18 mesecev, ker so imeli vedno odprte svoje roke na široko, če jim je kdo (Minujal podkupnino. Mnogo drugi i i t ail: i li pridanieev V fraktt in klaku pa še čaka na obsodbo. To so le tisti, ki so bili tako neumni, da so prišli pravici v pest. Koliko grabeže v pa svobodno hodi okrog v ti republiki in zanič-ljivo gleda delavce, ki si s težkom delom služijo svoj vsakdanji kruh? Tega ne more nihče pove-dati, ker je 4* graft" nekaj vsakdanjega in navadnega. e e — Trustu za sladkor se je dokazalo, da je tekom zadnjih šest let opeharil Zdr. tir/., za najmanj 9 milijonov dolarjev na colnini, ker je vagal napačno importiran sladkor. Morda je defravdirana svota še višja, ker so se te sleparije vršile že več let. Vlada se je zadovoljila s preiskavo šestih let in tudi ni zahtevala vso poneverjeno eolnino, ampak je sprejela le $2,269,897. "A-uieriean Sugar Refining Co." v New Yorku, na ktere zemljišču so se z vršile sleparije, je bila pa kaznovana z $134,000. Trust je vseeno naredil fin "kšeft". Kriminelno obtoženi so tudi nc-kteri vslužbenci in delavci trusta. Colniuska gospodska preti, da bo dala zapreti tudi višje ali najvišje uradnike trusta. To pa ne po-jde tako gladko, ker gotovo nobeden ravnatelj ni tako neumen, da bo svojim vslužbencem dal pismen ukaz, da naj goljufajo pri vagi. Doživeli botlemo zopet staro resnico: Mali tatovi pojdejo v ječo, veliki bodo pa želi odlikovanja. e e * — Kedar pošljejo kakšno veličanstvo v zaslužen pokoj, ima to veličarfstvo toliko vrednosti kot prazen nič. Nad turškim sultanom AIhIuI Hamidom se zvršuje osoda vseh poraženih in odstavljenih trinogov. Dokler je vladal, ga je .ljudstvo imenovalo: kneza vseh pravoverni kov. cesarja cesarjev, božjo senco na zemlji, kalifa preroka, gospoda obeh svetov, kralja svetovnega morja in svetovnih dežel, vladarja vseh ljudi. Zdaj mu pa dajejo tale ljubka i-mena: Zaničevalec preroka, kri-voprisežni pes, kterega bo doletela božja kazen, neverni uzurpa-tor svetega Mahomedovega tro-na. krvoločni krvopija iz Stambu-la. Komaj je sultan bil odstavljen, že je zgubil vso veljavo. Kje je torej iskati vir za slavo, ktero u-živa kronani nedelanič. V veri' ljudske ma.se. Ako bi ljudstvo to vedelo in spoznalo, bi se ne dalo voditi za nos od ljudi, ki so se rodili v kraljevskih ali carskih palačah. e • — Ruska vlada je izjavila, da prizna za ameriške delniške družbe in korporacije iste pravice kot za svoje in drugih držav. Živijo, bodo zdaj zaklicati vsi ameriški kapitalisti. Rusija je dežela, v kteri vlivajo vsi ameriški državljani enake pravice. Ameriški kapitalisti že vedo zakaj vpijejo živijo. Ko so zaprli Pourena in Rudovica. tla bi ju izročili batjnški carju je bil državni tajnik Zdr drž. Klihu Root' nekdanji korporaeijski odvetnik. Ruska vlada je vrnila uslugo za uslugo. A ne vsem ameriškim državljanom. To uslugo je vrnila le ameriškim trustjanom. Naj le skuša vrniti se kak ruski delavec, ki je tukaj, dobil-dr-žavljanske pravice, v Rusijo. A-ko ga ne bodo že na meji zavrnili, ga bodo pa kasneje za par mesecev najprvo poslali na ričet, potem pa po "šub" poslali do meje, ker je bil tako predrzen, da je ameriški republiki prisegel zvestobo. Ako se pa ameriški konzul ne bo brigal za njega, se mu pa tudi lahko pripeti, da ga pošljejo v Sibirijo na zvedrilo. e e * — Ameriška vlada pri preganjanju trustov doseže vedno enake vspehe. Zda i je zopet porazila mesarski trust tako temeljito, da je umaknila tožbo proti najmogočnejši eikaški mesarski tvrdki. lire se za tvrdko Morris et (Jo^ ki je od železniških družb zahtevala družbe, ki se navadno zavoljo odškodnine pravdajo do zadnje instance so plačale omenjeni tvrdki odškodnino brez najmanjšega protesta. Vsled tega so vladni faktorji bili mišljenja, tla ta nenavadno visoka odškodnina ni nič druzega kot nezakonit, trgovski popust. Zakon o popustu, s kterim se hoče odstraniti izrodke kapitalizma v ameriški republiki, je tak, da ga lahko vsak kapitalist, ki razpolaga z dobrimi advokati, prelomi postranskim potom, ne da bi se mu bilo treba bati kazni. Ako vlada semintje zagrabi, tedaj prime za nič. Na vsezadnje se mora še veseliti, tla se je vsaj napol-dostojno umaknila s pozorišča. V tem slučaju se je vmaknila vlada takt), da je zvezni pravdnik Wi-ekersham omenjeni tvrdki in njenim zaveznikom zagrozil: "Ako to zvršite še enkrat, potem"-- No, kapitalisti se pa krohota jo ti grožnji. e e * Časnikarski1 šmoki vseh narodov delaio zdaj poklone Meh-medu V., novopeeenemu turškemu sultanu. Umevno je, da so na tem Človeku razkrili in našli takoj vse najvišje človeške čednosti. dasi so še preti kratkem tega človeka v vseh petih delih sveta poznali za navadnega, rojenega butca. Zdaj se prepirata dva časnikarska šinoka, kdo je prvi govoril z Mehmedein V. Eden je Anglež, drugi pa Nemec; prvi piše za "Daily Cronicle", drugi pa za Seherlove "Berliner Blatter". Angležu je rekel premeteni Meh-med. da uajbolj ljubi na svetu Angleže: Nemcu je pa spet dejal, da so mu najbolj priljubljeni Nemei. Pri tem pogovoru je baje rabil sultan besede, ki nas spominjajo na govoraneo "o zapove-dajočih generalih", ki so napravile na Angleža tako globok vtis, da proslavlja sultana kot hitro in logično mislečega — beb*»a. Preti tem človekom jo naredil šmok globok priklon, kakršnega je zmožen le polnokrven bizantinee. To povdarja šmok s ponosom. Po našem skromnem mnenju se je šmok najbrž vlegel na trebuh in lizal prah. In taki ljudje pišejo v časnike in "vzgajajo" narod? Fej!! e e . * — Ko je bil Viljem št. 2 na obisku pri staremu Prohasku na Du-naji je zopet vstrelil kozla. Ke-darkoli zdaj Viljem zine in spušča svojo modrost v širni, ima vselej smolo. Gre se za čestitko, ktero je poslal parasitu na bulgarskem tro-nu z ozirom na izjavo neodvisnosti in imenovanje parasita carjem. To čestitko je klovuiški Viljem začel takole: "Ker sem prepričan, tla bo Tvoja vlada skrbela lojalno za nemške materielne koristi pri uravnavi orientalne železnice." itd. itd. Bulgari se pa vsled te čestitke, ki je obenem zvezana s terjatvijo, silno jeze in ofieiozno vladno glasilo je tlalo muhastemu Viljemu naslednjo klofuto. Mejtem, ko dovolimo knezu Buelowu, tla oeeni lojalnost svojega gospodarja, izjavljamo, da so Bulgari kulturen narod, ki ima pravico tirjati za sebe več lojalnosti in uljndnosti. Bulgarija je priznala za orientalske, železnice pošteno ceno, in če vprašanje do danes še ni rečeno, sta to zakrivila lojalni Evropejec in prekanjeni Azijat, ker se ne moreta spo-razumiti, kdo bo od cele svote po-basal en ali dva milijona v svojo malha. Drugi bolgarski časniki pišejo tudi tako ostro. Vbogi Viljem. Čestital je, hotel je biti vljuden, zdaj pa pada od vseh strani po njemu. Se navadna čestitka se mu več ne posreči. Najboljše je. da se ga pošlje v penzijon. svofega "Iona" za klovniške uloge ne zasluži več! — V Mehiki se je ljudstvo naveličalo prenašati grozne muke in ktero zvršuje ju nad njim biriči diktatorja Diaza. Ljudstvo je pripravljeno za vstajo. Zadosti! Mera je polna! To je klic vseh zatiranih in tlačenih v Mehiki. Dne 29. marca t. 1. je vlada zvišala davke.^ Kmetje so se dvignili in vbiti so enega tlavkar-ja, več pa ranili. Ta vstanek se je zvršil v San Andres v državi Chihuahua. Kmetje v vaseh Sierra Madre, v obsegu 110. milj so se pridružili puntarjem glavnega mesta Chi-huahue. Vršili so se vroči iu hudi bo,ji med kmeti in orožniki. Kmetje so klicali proč z davki! Doli s tiranijo! Živela revolucija! To gibanje, ki je nričelo meti kmeti, je bilo kmalu splošno v državi Chihuahua, in tudi v druži h državah so pričeli revolucionarji gibati se proti neznosni tiraniji predsednika Diaza. V Zdrž. drž. ob mehikan«ki meji pa agitirajo mehikanski delavci zelo živahno, tla bi svojim bratom pomogli materielno. Mehikanske-mu ljudstvu se je pretrgala nit potrpežljivosti, in zadnji vstankl so začetek revolucionarne dobe, v kteri bo poginila tiranija Diaza. Liberalna stranka je zaprosila delavske zastopnike, da razpošle-jo oklic na organizirane delavce vsega sveta.za denarno in moralno pomoč. • e * — Portugalski kralj Manuel je podelil svoji materi, kraljici A-miliji, vdovi kralja Carlosa. tri vi soke retle v priznanje junaštva ob umoru njenega soproga in sina v februarju 1908. Tako se glasi brzojavka. Kraljica ni storila nič druzega, kar stori vsaka mati — s svojim telom je krila svojega sina Ma-nuela. ko so napadniki poslali kroglje iz pušk debelemu Carlosu. Ako bi bila Amalija navadna ženska — soproga delavca, kmeta ali obrtnika — bi se nobeden kralj zdaj ne spomnil njenega čina. To odlikovanje materi po sinu je navadna komedija za reklamne namene kronanih zajedalk. ki je dobro preračunjena na neumnost ljudske mase. Svetoven pregled. — V Moskvi je končala obravnava proti ondotni socialistični organizaciji. 18 sodrugov so obsodili v dosmrtno prognanstvo v Sibirijo, ker so storili velik zločin — bili so člani socialistične organizacije. 20 drugih sodrugov je bilo obsojenih od enega do treh let v ječo. Med obsojenci je tudi sodrug Rohkov. profesor in znamenit zgodovinar. • • e — Socialistični poslanci so in- terpelirali v dumi radi zanemarjene vprave v ruskih ječah, v kte-rih zdaj silno razsaja legar. V ječi v Jekaterinoslavn je 1200 jetnikov. dasi je prostora le za 280. Ni torej čudo, akt) je 19S jetnikov obolelo za legarjem. V tifliški ječi so postrelili jetnike, akt) so se prikazali na oknih, ne tla bi jih preje svarili. V Rusiji vzlie ustavi vlada še absolutizem. e e e — Po tridnevni slavnosti, ktero so priredili katoliki v Notre Dame cerkvi v Parizu v proslavo proglašen ja Jeanne D'Arc, device orleanake avetnici, so bili modro-krmi privrženci kraljestva tako navdušeni in skrivnostno sladko ginjeni. da so koncem napitniee orleaskega vojvode zaklicali, živijo kralj! Doli z republiko. Koncem slavnostnega žretja in pijančevanja so poskusili mlajši rojali-sti, ki so se mokri za ušesi napraviti sprevod po mestu. Ali komaj st) zagledali policijo ,že so zbežali in pustili svoje zastave v cestnem prahu, ktere je policija zmagoslavno kot bojni plen odnesla s seboj. • e e e — Na havajskem otočju je za- stavkalo 5000 japonskih delavcih, ki delajo na nasadih. Japonski delavci zahtevajo, da se jim zviša plača za štiri dolarje na ine-Stavko so zakrivili bogati posestniki sladkornih nasadov, ki so zadnje leto importirali japonske delavce v veliki množini, da bi tem laglje znižali plače. Ker importirani japonski delavci niso dobili vsi dela, se je pričela med njimi širiti nezadovoljnost, ker so spoznali v kakšen namen so jih importirali. Japonski delavci so se združili in zahtevali so višjo plačo. Lastniki nasodov so odklonili to opravičeno zahtevo in nastala je stavka. e e e — V Monakovem so zaprli baronico Rotky, tajnico baronice Zdekauer, ker je kradla dragulje. "Blagorodno" tatico bodo najbrž spoznali za bolno na klep-tomaniji. Že stara pesem! see — Iz Berlina se poroča uradno, da je bilo število ameriških izseljencev preko nemških luk v mesecu aprilu zelo nizko. see — Belgijski kralj je prodal zna menite slike in egipčanske starine. ktere je mu je leta 1854 daroval Izmail paša, ameriškim milijonarjem. Kralj je skupil za umotvore $2,000.000. ktere je naložil za svojega nezakonskega sina. see — V Winnipegu, v Kanadi so zaprli Litvina Buchholza, političnega beguna in ga izročili biri-čem ruskega carja, ker je baje sain izjavil, da noče izročilne o-bravnave, da se vrne prostovoljno v Rusijo. Buchholz je star 67 let in boleha za tlomobolom. Rad bi videl še enkrat svojo domovino in če mora tudi umreti, ako bi ruska vlada zahtevala njegovo smrt. • e e — Trgovski minister v Angliji je predložil zbornici načrt za državne posredovalnice za delo. Država bo prispevala na leto $850,-003. V prihodnjem parlamentarnem zasedanju bo predložil zakonski načrt za zavarovanje delavcev v slučaju brezposelnosti. e e e — "Pall Mall Gazette" poroča, da je ministerstvo odredilo, da se prične z gradnjo štirih ogromnih bojnih ladij. Ta odredba dokazuje. koliko so dandanes vredne mirovne konference. see — Turški finančni minister je odredil, da se gotovina, ki se je našla v sultanovi palači vporabi za pokritje troškov za mobilizacijo in pohod 1. in 2. vojnega ko-ra v Carigrad, ki sta z orožjem izvojevala zopet ustavo. Gotovina znaša $8,000,000. • e e — Ameriška križarka "North Carolina" je priplula v maloazi-jatski pristan Mersino, da varuje ameriške državljane. V okolici Mcrsine divjajo Mahomedanci proti vsem, ki ne hvalijo in molijo alalia in Mahomeda, njegovega preroka. e e e Sultanova palača Jildis Kiosk bo od sedaj odprta ljudstvu za obisk. Sužnjem spodenega sultana je dala vlada svobodo. • se — Pet častnikov, ki so se vde-ležili proti revolucije dne 13. a-prila so obesili dne 17. maja nasproti mošeje Sofija. see — Turški parlament. — V parlamentarnih krogih zatrjujejo, da bo zasedanje parlamenta odgode-no v svrho, da se vladi tla prilika napraviti mir in ml v državi. Mnogi politiki st) mnenja, tla bo zbornica v kratkem razpuščena in takoj razpisane nove volitve. e e * — Novi sultan gre na potovanje. — "Times" javljajo, da bo sultan Mohamed v kratkem po-setil vsa večja mesta v Anatoli ji, da pomiri tamkajšnje fnrebivala-tvo, ki so ga reakcionarni duhovniki naščuvali proti novemu režimu. »< PROLITAIKIO UST ZA IMTERBSE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik ta LwUj»Ui> Jnfoslovantka delavska tiskovna tlruiba v Chicafo, lil. Narotnioa: Zrn A merico $1 50 *» c«lo leto, TSc ta pol 1«U. Za Evropo 12 a c«io I«to, $1 u Ogl—i p0 Jo—ser«. Pri tpr*m**bi bfniliiSm] J• p0Ug mot*ya wajwaatrt tudi STARl naslov j PROLETARIA Owned and published ev car Tuesday by Soeth Slavic Workmen v Publishing Company Chicago, iilinoU. Joe Jealh, President; John Petrlch, Secretary; Frank Mladič, Treasurer. NASLOV 'ADDRESS):' "PROLETAREC" ployment office, neae inestu lepe tiavke, zato se avtoriteta nič ne zmeni, če/ agenti skuhijo delavce itnrrnTn potom. * Uradniki, organizatorji in govorniki od organizacije "Industrial Workers of the World", so za-dni čas tu v Seattle in Spokane, Wash, uprizorili boj na smrt tem agentom delavskih posredovalnic. Delavce uČe na njih shodih, na ulici in halu, da se morajo organizirati industrielno če si hočejo zbolj šati razmere in odpraviti kupčijo z delom. Za od vrnitev delavcev od teh graft posredovalnic in jih poručiti o posledicah, prilepujejo tiskane lepakej, izrezke iz listov in popisa- luascatpTioN ratks: United statea and canads. ne pole papirja z debelimi črkami tm a y.ar($7* JforjJjp countrie. y pojasnUo Zft prof|top OglaSOV advertising RATES on »|r««ment. : mora omenjena organizacija 1. W. W. plačevati $5 na mesec. Na tej deski ali tabli ki visi na steni hiše, se oznanjajo vsi štrajki. in odprti* 587 So. Centre Av„ Chicago, lil. delavnice kjer se unijske delavce ne sprejema, kakor je bila Alaska >! Yukon Pacific exnosition, da se —^ m • delavci vedo ravnati. UOPISL i Na deaki se čitajo tudi izrazi, __kakor: Seattle, Wash., 14. maja/ Ne kupi dela, poišči si ga sam. Seattlesk i stavbeniki so ustano-' Ako kuP>« dela, bode bos mo-vili za svoje strokovne in nava- sam poiskati, dne delavce unijo. Vsak mestni Tis°če delavcev je prenehalo stavbinski delavec ki hoče delo kupovati delo. in pristopiti k uniji, se mora od-' Ako bodeš tlel° kupoval, bodo povedati vsaki drugi uniji, če je v<^n<> zahtevali zanj. sploh v kateri drugi bil. Vstopni- Prezirajte "Employment Shar-ne v unijo, kedor hoče postati or- ke". ganiziran skab, se mora plačati Vzdržujte se od posredovalnic eden dolar, in 50 centov mesečnih za delo. prispevkov. Sto unijo za delavce/ Co se meRec vzdrži te od posre-mislijo stavbeniki uničiti vse dru- dovalnic. bodo vse odpravljene, ge unije strokovnih delavcev v ! 100 delavce* wanted to stay a-Seatle. Unija že ekzistira par me- wa>' fpom Employment Sharks, secev, a članov še sedaj nima več,1 Ah rad (ielaš za mal° Pla*0' doU kar se jih potrebuje za "charter", ** "re in kratek <*»* P" ™emu bo-dobiti, in jih tudi dobila ne bo, to 8U' se vidi že sedaj. Na tak način de-1 Ako kupiš delo, daš s tem pnli-lavce zasmehovati je že več ka- ko bosu, da te odpusti. kor preveč. V Seattle bode to poletje od 1. junija in do 15 okr. razstava, "A-laska Yukon Pacific, exposition." Vsa ta obsežna pošlopja za razta Ako nehaš delo kupovati, bodeš delo obdržal, kadar ga imaš, in lahko zahteval več plače. Ali je delavec vreden toliko kakor konj T Ne v očeh delodajal- Island v Tredwell mine v Alasti in Prince Rupert B. O. je štrajk; beware and stay away. Be a man. itd. *Ivan Šolar. vo bila so zgrajena po neunijskih ca in zvonov. Konj če na dela delavcih, — "scab labor". Po o- # vsejedno, in mu ni potreba ku-tvoritvi razstave bolo pa Seattle- Pjti Pravice do dela. ski unijci tudi pokazali; kdo ni de-| "Bread line" so vzrok delavske lal na raztavi. Vsi kot eden mož, posredovalnice in ker niste orga-pravijo: od mene raztava ne bode nizirani industrielno. dobila rdečega centa. In prav ta ! 100 živcev potrebuje Tedy v ko, vsakemu svoje. Mesto je temu Afriki ** skožiti divjačino; vprašamo krivo, ker mestni očetje in »»i v Employment office, župan bi bili lahko izposlovali, da v Fairbanks, Alaski, Douglas bi se bilo, in moralo izvršiti vse delo po domačih, unijskih delavcih. Alaska Yukon Pacific exposition je za unijske delavce unfair. Ogromno število delavcev prihaja v Seattle, vsi z namenom tu1 Conemaugh, Pa. delati in viditi razstavo. Dela se' Razno časopisje poroča, da se vršesedaj pred raztavo še precej vrafa prosperiteta s polnim pa-do vsem mestu ker primanjkuje 1,001 oziroma da je že tukaj. Nese hotelov in restavracij za tujce kteri pravijo celo, da danes ne za čas razstave, a nič k razmerju dela-i° sa™° tistl< kterim delo delavcev, ki so sedaj tu. Plača je smrdi. Zato sem se namenil, da nizka, $2 za navadne delavce ob tudi iaz »poročim malo o teh do-svojim; stanovanja in hrana se pa hrih (V'aaih- kteri vladajo tukaj draži vedno bolj. Po razstavi bode oziroma v Johnstownu. pa za delavce v Seattle nastala 'Tukajšnja največja družba je nova kriza, kakor je nastala dru- Cambria Steel Co., ktera ima v god po razstavi, to se vč že v na- normalnih časih uposlenih 17.500 prej. delavcev uštevši tudi tiste, kteri V vzhodnem delu Alaske grade" delajo po njenih preinogokopih. novo železnico. Kontraktor fleney Dasi govore, da je prosperiteta ki ima to delo zvršiti, je naročil ze tukai' vendar nima omenjena delavce iz Seattleskih delavskih kompanija uposlenih več kot posredovalnic, in sicer take de- 13000 delavcev; majka jih torej lavce, ki delo razumejo in vzame- °d dobrih časov dobro četrtino. Ta jo "sub kontrakt" od kontrokta- četrtina je brez dela. Jednako je rja; vsak svoj kos dela od ktere- tudi pri drugih podjetjih. Ta eetr-ga dobe plačano po pogodbi od tina pridnih rok pa je po mnenju yarda. Employment agenti so mu nekterih listov med kterimi so pa na enkrat poslali 250 takih de- tndi slovenski—večinoma delo lavcev, ki dela ne razumejo niti uiržna. angleškega jezika ne. Od vsake- Položaj tukajšnjih delavcev je ga delavca so vzeli $3 za delo. $15 naravnost neznosen. O kakej orga-pa za vožnjo tja, in tako okradli nizaciji ni ne duha ne sluha; tako delavce za ogromno svoto. Ker de- so raznim krvosesom prepuščeni narja niso imeli za vrnitev, jim na milost in nemilost, Poljubno jih je kontrator moral dati delo in odslavljajo, znižujejo plače in hrano, da niso glada pomrli. He- sploh delajo tako, kot z blagom. ney, ki je ravno prišel iz Alaske Zato je pa potreba, da malo po-v Seattle po opravkih, je izročil gledamo naš položaj in da začne-sedaj te roparske agente sodiiču. mo misliti, kaj se godi z nami. Delavci, kateri se tako radi pu- Premisliti moramo, kaj nam je ste vleči za nos in okrasti od teh storiti, da se naš položaj malo iz-zvitih roparskih agentov, in ki boljša. — ("V se ozremo po dru-vsakdor kupi delo od njih, so gih krajih, vidimo, da so naši so-povzročili take razmere, da Člo- trpini lepo organizovani. Povsod vek kmalu ne bode dela dobil več so močne strokovne organizacije, drugače, da ga kupi, vsi so v zve- Ce so te pod dobrjm vodstvom, zi s temi agenti, in si potem dele potem so te edino orožje proti ka-dobiček. pitalistom, edina sila, ktera brani, Delavce delovodja obdrži v delu da ne delajo bogatini z ljudmi, le toliko časa, da zaslužijo stro- kot se njim poljubi. V organiza-Kke in zamorejo drugo delo kupi- ciji je moč, v kterej se začne delati, potem jih pa da proč in naroči vec zavedati, da je človek in da drnzih. Tako ima vsak delodaja- ima prav tako vse človeške pna lec, ki naroča delavce i« teh posre- vice kot kapitalist. Organizovane-dovalnic, tri skupine delavcev, e- mu delavcu se ni treba bati, da bi na skupina prihaja, ena odhaja, e- zgubil delo, ker ga varuje organi-na je pa v delu. zacija. On sme brez strahu — lepo Ker ta roparska podjetja. Em- organizovan — staviti kapitalistu svoje zahteve za zboljšanje svojega položaja. Kako je )>a z ueorgauizovanimiT Njihov položaj si lahko vsak predstavlja. Odvisni so popolno-! ma od svojih gospodarjev kapita-j listov. Ce si kdo drzne kaj ponižno uprašati — kaj šele zahtevati — se mu jednostavno pravi: če ni zate, pa pojdi. Delavcev je dovolj. Tako je delavec brez pravice. Kapitalist tlela poljubno ž njim in mu znižuje plačo, kakor je storila tukaj Cambria Steel Co. v svojem rovu v Franklin. Dasi i bode potekla pogodba med družbo in delavci mehkega premoga šele drugo leto — se na to družba ni j ozirala ampak je kar na svojo pest znižala plače za 11 odstotkov in sicer ubogim delavcem, kteri so že itak slabo služili in kteri so že dovolj svojih močij dali kompaniji zastonj. Zajedno je povečala tudi delavni eas — delavec pa — ne-orgatiizovan — mora vzprejeti, kar mu da kompanija, ker si ne more pomagati. Pripomniti pa moram, da bi dala organizacija delavstva v našem kraju veliko truda, ker imamo vse narodnosti zastopane med delavstvom. Naravno, da imamo med temi delavci vseh organizacij tudi take, kteri sploh ne vedo, kaj pomeni to: organizovati se. Veliko jih je, ki delajo in bodo tudi mirno sklenili z zavestjo, da je moralo biti tako, da je to božja volja in da sploh niso bili za drugo na svetu kot za trpljenje. Da revčki ostanejo v takem prepričanju, zato skrbe že razni kapitalistični agentje, kapitalistično časopisje in pa zastopniki raznih ver, kterim so taki nezavedni delavci najboljše molzne kravice. — Zato ni čudno, da več delavcev sploh neče slišati o kaki organizaciji ali ji pa kar naravnost nasprotuje. Ta nasprotstvo pa bode trajalo tako dolgo, dokler se ne bodo delavci poprijeli časopisja, ktero je le njim posvečeno, to je naše delavsko časopisje socijalistične stranke. In naši rojaki imajo izvrsten list. kteri je vedno stal za j njihove pravice in koristi, to je naš Proletarec. Čitajte in širite ga — širite zavest med ljudstvo. Delajmo vsak po svojih močeh za dobro stvar da pospešimo čas, ko bode delavstvo stalo vseskozi or-ganizovano v vrstah napram kapitalizmu. Soeijalni pozdrav Frank Podboj. če Človek dela za tolarje, potem je duini blagor le žleb, po kterem se vae steka v euo jamo. Posebno veliko skrb pa ima za dekleta, kar pa ni nič čudnega. Žegnan človek je namreč ravno tak kot nežeg-nan. I*ravi, da naj se varjejo družbi, kjer se vino pije ker je v njem nečistost. Potemtakem pa tudi nI treba hoditi v cerkev, kjer se tudi pije vino. Ampak v vinu ni nečistosti, jo je več v vodi. Jaz bi sam stavil, da ga je Kozjimir sam po-luckal več, kot ga je kteri delavec sploh videl. Pravi tudi. da ne smemo jesti mesa ob petkih. Ce si eden privošči lahko nekaj boljšega, kot je meso, je prav, da se posti. Ampak posti naj se tak člo-| vek ki dosti postava kot Kozjimir sam. Delavec se pa tako zmeraj posti, ker zato skrbi že kapitalizem pa duhovni gospodje; res so to slabi časi. Ni dovolj, da nas daje kriza, — še razne svetosti se norčujejo iz nas. Proti ,temu ni druzega zdravila, kot Proletarec. Širite in čitajte ga. M. Kulovic. t 'Naj umestne je bi bilo sedaj, da lastniki "Outloocka" ufetanove tovarno, kjer se bodo izdelovali "Tedy — papige" in škorci. Vabilo na prvo veselico slov. ženskega društva 4'Nade" 8. N. P, J. ktero priredi v soboto zvečer dne 12. junija 09. v dvorani pri g. Franc čelm. 568 So. Centre Ave. Vstopnina in prigrizek prost. Cvetlični šopek 10c. — Začetek ob pol 8 uri. Igrala bo tamburaška godba. Za obilen obisk se priporoča ODBOR. RAZNOTEROSTI. Chicago, 111. Cenjeni Proletarec, Upam, da bode vzprejel v svoje predale tale moj dopis. Posebnega ni nič, ampak vsejedno mislim, da bo Čitatelje Proletarca zanimalo. Našemu fatrn S. Pavlihi se je nekaj sanjalo, zdaj je pa brž dal natisniti v svoji mesečni pratki. Zmislil oziroma po sanjah je posnel pravlico, ktero čita zdaj nekaj tueatov ovčie in kozlov — eni se smejejo, drugi pa križajo, kakor so pač ljudje. Fater Pavliha piše, da se je enkrat eden oženil. Ko je šel iz cerkve od poroke, je pa menda rekel — gorje, čujte in strmite — da je bil zadnjikrat v cerkvi. To je za našega Pavlihata bogokletje prvega reda. — Tisti človek je šel potem na delo v pre-mogokop, pa ga ni bilo zvečer več' nnzaj. Ubilo ga je kot je pobilo že' na stotine in tisoče drugih. Pavliha pa pravi, tla ga je neskončno' usmiljeno višje bitje v svoji lju-j bezni do človeštva štrnfalo. Tiste, otroke lansko leto v Collinwoodu je menda pa nagradilo, da so zgo-. reli. Zares nedosledna je ta le višja moč. Fater Pavliha, dobro bi bilo, da se daš preiskati svoje študirane možgane, da fotraš svojo čredo » tako menažo. Dobro bi tudi bilo, i če bi dal preiskati tudi svoj raz-] vajeni želodček. mogoče ti dober, dohtar kakega socijalista ven po-j tegne. In še nekaj. Nevem, kje ima možatost svoj sedež — naj bo kjer hoče. ampak tisto moraš dati tudi preiskati, ker je na jako slabih nogah. Enkrat si vse skidal v Joliet, potem si pa zopet nazaj ,prekidal — in ne samo to — tudi snedel. Pa naj bo dobolj otl Pavlihata. Nedavno mi je prišla v roke Čez vse potrebna knjižnica, ktere glava je znani Kozji-mir od Kata-! strafaelove zdražbe. Ta špa/tar sel strašno trudi— da se to prav ra-| zume — za dušni blagor tistih! Ijndij, kteri pridejo sem v Ameri-1 ko. Kozjimir je res za v kozji rim.' Ce mu je toliko za tiste duše, pa naj gre lepo nazaj, pa naj jih tam spreobrača. Ali naj pa gre na Turško med Mohamedane. Ampak — Iz stare domovine je prišel v Ameriko študirat rojake in tukaj-šne razmere župnik Trunk. Poslala ga je Mohorjeva klerikalna družba. Naravno je torej, da bo mož gledal vse s klerikalnega stališča in dal poročilo s te peršpek-tive. — Je že tako, pri nas Slovencih; vsi "kulturni" in poskusni eksperimenti pridejo od strani klerikalnih organov, kar je seveda na mestu, če pomislimo, da je Kranjska ena naj fcleflikalnejih dežela v Austriji. Nadjali smo se že pred leti, da bo kak kulturen zavod, napr. Slovenska Matica, — poslala v Ameriko kakega poročevalca, da opiše življenje amer. Slovencev. Računali smo zlasti na Cankarja, ki bi nam brezdvo-mno podal nekpj imenitnega, nekaj kulturnega in realnega iz življenja slovenskega proletarjata v Ameriki. Ampak pri nas izročajo vse poverjeništvo popom, kterim je vse drugo več kot kultura in realnost. Gotovo je, da bo Trunk opisal najbolj živo nebroj slov. cerkva in pa hvalil "verne" Slovence, ktere bo najbrže našel po mestih, koder ni nobene organizacije in koder jih kapitalisti najbolj izkoriščajo. Resnica je namreč, da so rojaki, ki so pridni v zidanju cerkva najbolj nazadnjaški glede delavskih organizacij, in vsled tega najbolji "futer" amer. kapitalistom. Najjasneji dokaz temu je Joliet, kjer so večina vse skebske delavnice. Župnik Trunk bo pa brez dvomno videl v Jolietu eno najidealnejih slov. kolonij v Ameriki. Seveda se temu ne bomo smeli čuditi, kajti župnik Trunk ne bo študiral slov. proletarca v Ameriki, marveč slovenskega "vernega katoličana."' Radovedni smo pa, če bo kakšen kulturen zavod na Kranjskem poslal kdaj kakšnega svojih mož študirat življenje Slovencev v A« meri k i t • e * — Teodor Roosevelt se je v s vo ji nečuveni impertinentnosti spravil nad velikega učenjaka Tolstoja in nad njegova velika dela. V "Out loocku", kjer se je pred kratkem spravil nad socijaliste— pravi, da zamore Tolstoj pridobiti za njegove nauke le slabotneže, ne pa krepostne "junake" — 4in-dividualiste'1 — Seveda, take individualne blufarje, rafinirane kretine in izdajice naroda, kot je nesramni Roosevelt, ki se je udeležil znanega "Alton švindla", gotovo ne bo pridobil Tolstoj; ampak skrajna nesramna predrznost je, če en tak blufer in soeijalni vandal čveka nekaj o možu-učenjaku. kteremn niti prahu iz njegovih čevljev ne bi smel obrisati. Vse to pa naposled le kaže, kako se ljudje, ki so sedeli na predsedniškem stolen blazirajo in v svoji blaziranosti govore besede papig in škorcev. V slučajih nesreče izvljenja udov, ako škofi kost iz svojega ležišča itd« rabite takoj Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller. On suši, zdravi in dobavi udohnost. Imejte ga*vedno dama in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno Jj, znamko sidrom na eti-/T\ keti. ^ V vseh lekarnah po r 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & C0. 215 Pearl Street, New York. Slovensko-angleška slovnica, slov. ang. tolmač in angl. slovar za samo $1. — pri V. J. Kubelka, 9 Albany St., N«w York. N. Y. Nova knjižica "POSTAVA O NATURALIZACIJI IN LAHKO UMLJIVO RAZKLADANJE, KAKO POSTATI DRŽAVLJANOM je pravkar izšla v slovenskem je ziku. Stane samo 10c in se jo naroči na National Office of Socialist Party, 180 Washington St., Chicago, m. HALO! HALO! Kam pat — Na sveie pivo in čaio dobrega vina k Frntik Mladiču 611 8. Center Ave., tatn »e bomo imeli po domače." To je pogovor s ceste, ki priča o mojem saloonu. Frank Mladič, 611 S. Center Ave., Chicago. Podpisani naznanjam rojakom v Chicagi in okolici, da sem odprl novi saloon na 825 Blue Island Ave. Točim dobro pivo, vino in dobro wi-sko. Sc priporoča John Mladič 825 Bine Island Av. Chicago. POZOR! Cenjenemu občinstvu v LaSal-le, okolici in drugod naznanjam, da sem odprl. v GOSTILNO, kjer točim sveže, dobco pivo. imam v zalogi unijske smodke in na razpolago prost prigrizek. Potujoči rojaki dobe dobro prenočišče. Za obilen obisk s priporoča SILVESTER KRAMARŠIČ, 137—1st St. Rock Island C.O.D. LA SALLE, ILL. I. STRAUB URAR 336 W. 18th 8t., Chicago, III Ime večjo salogo nr, veritie, prsta nor in drugih dragotln. IsTrŠuje tudi v*akovrstna popravila v tej stroki po zelo nitki eeoi. Obtičite ga t Dr. W. C. Ohlendorf, Zdravnik sa notranje bol ln ranocelnlk. Isdrarniika preiikuva brezplača*. Aftti je le sdavUa, 647 ln 640 Blue U Ave. Chicago. Za dne uro. Od 1 po pol. Od 7 do 9 cvečar. Izven CW živeči bolniki naj piftelo »lovea3 Domača oštarija. Podpisani naznanjam, da toči« turno domače vino in dobro pivi Na razpolago imam tudi prosto« DVORANO za veselice, za svatbe in seje. Za obilen obiak ae priporoča j FRANC ČEH, 668 Bo. Centre Ave. ofc^ Halo, Johny! Kje ai pa bil včeraj? Saj ve£ kj^j kjer je največ zabave. Ali ie ntj da je največ zabave v GOSTILNI, John Košičekj 590 So. Centre Ave., Chicago, Rabite premog? Rabite drva? To vam najboljše ln najhitrejše preskrbi Frank Udovič, ekspresman Ali se selite? 539 W..18th street ......................CHICAGO, ILL. Previa pohištvo, premog, drva In drugo. Ogla»lte ae pri njem. Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico. MODNO OBUČO * ti za moike, ženske in otroke dobil ti po najnižjih cenah pri Kapper's Največja trgovina z obučo na zap strani, cor. West 18th k Wood SU, Chicago, 111. iflllPl Aka hočeš dobro naravno vino oglasi ae pri J0S. BERNARD 620 Blue Island Avenne Telefon Canal 842 CHIC Pri njemu dobiš najbolja kalif* ska in importirana vina. Najboljše in najfinejše obleki so po nizki ceni na pn pri H. SCHWARTZ, IG—18 N. Halsted St., Chia Velika zaloga klobukov, čepi«, vljev, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolarjev, di darilo. Najbolje in ai neje obuvalo ki pri John Klof 631 Blue Islfifll CHICAGO. Sprejema tud j pravila. Jože Sabatb advokat ln pravni zastopnik v kn aklh ln dvlnlh zadevah. Pilite alovenski! 162S-1638 Unity Building 70 Dearborn St., Chicaj Ree. 5155 Prairie Av^ Phone Drexel 727L ______ . Društvene regalie, kape, prekoroi „ bandera ltd. za slovenska društva najbolje pi Emil Bach ma 580 So. Centre Ave., .Chica|* Leopold Saltic ODVETNIK v kazenskih in civilnih Auto Phone 6065. . Office Phone Main 3065 Reeidence Phone Irwiaf URAD: 27 METBOPOUTAX Severozap. ogel Randolph in La Salle ulice Stanovanje: 1217 Sheridan Bosi ---------- __ __ Pristno domači CATAWBA...........70—7le BELO VINO...............60« RDEČE VINO.............. RDEČE ST ABO VINO______M BMENO VINO.............884 Posoda prosta. Te cene vsi. jemalcem od 50 galonov naprej kot 50 galonov se ne pošilja, v^ Uljam proti predplačilu ali p« C. po val Ameriki. Priporočam se rojakom todl moje lepo urejeme gostilne « tiN pijačami in a vedno pripravljcai« stim prigrizkom. Za dobro is točno postrelh«, I tudi za pristnost vina j*^** j JOSIP ZALOKAl 899 Edlsoi Road N. f , ClinM* . .k . i':.* MORALI VSI OROA DELAVCI BITI | SOCIALISTI? (Dalje.) v moderni produkci-jem sistemom en kro-' druzega kakor zazna-i krojuč zopet ne dela dni nič druzega,. kakor ira, kjer ima biti ljukna tretji našiva gumbe; ljukne za gumbe; peti obiiva i t. d. Vsaki dela-^Mmgi, iin.ru vedno vršiti po in fcto delo v delavnici, in jo konečno suknja dovršena, tetino 39 krojače v, skozi kate-^Tb prišla cela suknja. Ako [računamo, koliko ljudi re-pri delu blaga za suk-mo, da je trebalo 31)00 llf da je bila suknja dodelana, ^jhjih vasili. ko se je uče-il krojačštva pri "mojstru" ae je v par letih izučil, da naredil sam celo obleko, lite dandanes hotel izučiti v Jlarogaski delavnici narediti »suknjo, bilo mu treba 78 let lepreftano učiti, da bi bil vsta-narediti suknjo. Za rokavnik, mik in hlače, bi se zopet mo-posebej učiti. edanji družabni način produk-i pri izdelovanju suknje, je rtifrn v vsem drugem rokodel«] iy ifilerni industriji. Jnie hočehio informirat, kako delajo čevlji, bomo našli, da a 64 različnega tipa strojev za ibti par čevljev pod sedanjim aliziranim sistemom. 64 raz-jh rokodelcev za par čevljev, je sedanji socializem, kakor da-gre v — produkciji, [er imamo takorekoč socializi-9 produkcijo, zakaj bi ne imeli i socializem v skupnem pose-an j a industrije, in nadzorova-socializirane produkcije t Ker da tedaj tega še nimamo, zato tvoj« naloga, proizvajalni or-iiir&ni delavec, da tudi to do-no. taaicer imamo "socialno pro-eijo" s stroji vred, kjer gre i iz rok v roke, nimamo pa npDo last", temveč le nekate-posamezniki, smo razlasteni Letarski delavci primorani de-Š5 2»*ecIo, ali z drugo besedo, ■ki drugim za življenje. Se-, pod sedanjim kapitalističnim trnom, ko se vse izdeluje le za dajo in dobiček s pomočjo rao-ftiii ftrojev, in ker delavec mo-flelati preveč ur na dan, se v tkem času producira več bla-kar se ga zainore prodati, zato italisti, delodajalci rabijo le >vico delavcev na enkrat, dru-polovica, bi rad bil — delavec ctka. kdaj bo kteri vposlenik ničen. Iz tega vzroka mi mo-d imeti socialno, skupno last, or že imamo socialno produk-t. ; \' i . i 1 »ar nam je storiti? Ali naj ui od glada mrjemo zato, ker preveč vsega producirali pod a so ji dali vetra, da je zletela kamor spada: med srakarje in zga-garje . . . Yes, Konda in njegov Mayer sta bila vedno pripravljena ogoluzniti SNPJ., istočasno pa tudi s prstom pokazati na dru.ge. Ko pa niso mogli kaše pihati, so pa rekli v svojem glasilu: ne boš kaše pihal, ne! Tole nas spominja na bajko o lisici in kislem grozdju. • • * Zadnič smo poročali, da je Konda povečal list, danes pa moramo poročati, da je povišal naročnino listu na $2. Čim bolj rokovnjaška bo "Svoboda", — tem dražja bo. Kaj neki bodo rekli k temu njeni kostu-merjit Letos je posebno leto za "ja-go". Tedy v Afriki "jaga" leve, tigre, leoparde, žerafe in "afne", — Konda v Ameriki "jaga" pa denar, da napolni svojo bisago brez dna. — Gorje levom, tigrom, leopardom, žerafam in afnam ,v Afriki, in gorje rojakom v Ameriki, kjer jih obišče ta okovnjaški "jager" — Malo Vredni Konda. i • • * — Neka zanesljiva oseba je povedala. da jo je Konda nagovarjal, naj razkoplje društvo, ki spada k SNPJ. in naj ga privede k neki dvomiljivi Zvezi. To je tisti goljuf, ki venomer vpije, da ni proti SNPJ. ampak proti osebam. Komentarja ni treba. a • * — Novo turško ministrstvo. — Hilmi paša je sprejel mesto velikega vezirja in bo sestavil novi kabinet. V ta kabinet vstopijo: Ferid paša kot minister notranjih del, Arif Hikmet kot minister vojne mornarice in podpredsednik poslanske zbornice, Aristidi paša kot poljedelski minister. O-stale portfelje obdrže dosedanji ministri. Naši zastopniki. Za LaSalle, 111., in okolico je naš zastopnik sodrug John Pučck. Pri njem lahko vsak naroči Pro-letarca, za kar dobi potrdilo. Za Conemaugh, Pa., in okolico je zastopnik Proletarca sodrug Frank Podboj. On je pooblaščen pobirati naročnino za list in dajati tozadevne pobotnice. Kdor želi biti ^astopnik lista od naših sodrugov naj nam to naznani, da mu pošljemo pobotne knjižice. KNJIŽEVNOST. Gegenseitig« Hilfe in tier Tier umi Mensclu'ii welt, Peter Kropotkln pp. To je uaulov uovoiz&li knjigi, ki jo je založil T. Thotnan v Lipskem in ki Ima svoje zastopnike pri Freiheit, Box 171», New York. Peter K ropot kin je brezdvotuho eden prvih učenjakov na polju individualnosti in Rocijalnonti; njegovi proizvodi so v svetovnih knjižnicah vedno na prvem in vidnejii mestu. Knjiga z zgornjim naslovom je pisana z zgolj soeijalne perspektive, avtorjevih izkušenj in lastnega vidika o medsebojni pomoli za ol«tanek živalstva iu človeštva. Darwin je v svojem velikem delu razkril v splošnem boj za obstanek, Kropotkin pa pravi v tej knjigi, da ene vrste pasmi vodijo skupno soeijal-no boj za obstanek; temu v doka/, navaja mnogo nespodbitih primer. Knjiga pove mnogo novega, dosedaj še nikjer ne tako zbranega gradiva o medsebojni pomoli v primitivni naturi in pooneje za obstanek vrst in pasem. V»ak inteligent, ki razume nemški ali angleški, naj bi si nabavil to knjigo. Velja samo en tolar s pošto in se jo narodi pri Freiheit, Box 1719, New York. —i. Zahvalno pismo. "Usojani si poslati Vam nekoliko besed o samem sebi. Celo leto sem bolehal na želodcu in zdravila mi niso dosti pomagala, dokler nisem našel najboljšega zdravila, ki me je izlečilo, to je Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Zahvaliti Vas želim iskreno. William Miller, R. F. D. No. 1, Oklahoma, Okla." To pismo je prišlo o pravem času, ker bas sedaj mnogi ljudje bolehajo na raznih želodčnih neprilikah. Če bodo ob prvem znaku jeli uživati Trinerjevo ameriško zdravil-nog grenko vjno, bo neprilika pregnana v kratkem času, kakor navadno. Taki znaki so: izguba slasti, teža v želodcu po jedanju, omotica, slabost, nečist jezik, ble-dost, nemirno spanje, utrujenost. Ampak tudi pri že zastareli bolezni, vam Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino donese o-lajšbo. V lekarnah. Jos. Triner. 616—622 So. Ashland Ave., Chicago, ni. Vabilo na domačo zabavo, ktero priredi društvo "Slovenski Doni" št. 86. S. N. P. J. POZOR! Mogoče kdo misli, da v Chicagi al dobiti tacega meaa kot v atari domovini. Ampak to ja zmota! Dne 29. maja ob 8 uri zvečer na cor. Ada in Grand Aye., to je nasproti "Nickel Teatra". Delavci — tovariši! Zavedajte se, da je edino "Proletarec" tisti list, kterega pišejo in vodijo delavci ZA DELAVCE! Pridobite mu torej novih naročnikov, da bo čimprej zečel izhajati na 8 itra-neh Na delo torej! -1- - K obilni udeležbi vabi Odbor. Znamenita ponudba. Iavrstne vrste otroftklh voaičkov • po 93.96. Cena, ki odgovarja popolno delu te vrste. Vozički ao lični, streha in cela konstrukcija se da zložiti skupaj. Streha je izdelana iz dobre kole Barve su različne: črne, rmene ali modrikaste $6.50 za............*3.95 Popravimo kolaaa na vožijkih a roba rje v m i natečaji. JOS. KRAL. 417-419-421-423 W. 18th Strut. CHICAQO, ILL, ' Pri meni se dobi: domača klobasa, domača suho meto, ftlva kokoši čiata kokoAl in maao vae vrata. Cene najnižje, blago najbolje. MIHAEL LACKOVIČ, 376 W. 18th St., Chicago. Slovencem in Hrvatom! n&snanjamo, da Izdelujemo rajmorrvtn« nhlokp 110 "j"""*«" kroju. Unijako dalo; trpet no in lično UUItllC^ v zalogi imamo tudi razne druga potrebftčina, k apa. daji v delokrog oprave — oblak. Pridite in oglejte ai našo izložbo. Z VI6UI apoštovaajefn ir BaHfcfl Dobro je vedeli Posebno važno je to za bodoče neveste in ženine za ženitovanjske slike Izkušeni fotografist je najbolje poznat. # Za primerne cene dobite krasno izdelane slike. Fotografira tudi ob večerih pri posebni luči. 391-393 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. TELEFON CANAL 287. USTANOVLJENO 1883. 0 0»SO»♦♦»♦»»•»■ Slovenci Pozorl Ako potrebujete obleke, klob ike, srajce,' kravate, ovratnike ali druge potrebne teči za moške — za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku. Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni. JURAJ MAMEK. SUST ♦ mmm»»oklala vsaj živina, ki Se je poškodovala na potu, in presiči, ki so zboleli. Pogostokrat, če je trajala vožnja dva ali tri dni ter v vročini in suši, ko ni bilo dobiti nikjer vode, je nekaj prašičev dobilo kolero ih pocrkalo, ostali pa so planili po njih in niso pustili razun kostij ničesar. Če se ti prešiči niso potem takoj poklali, lotila se je kmalu tudi njih strašna bolezen, in se niso dali porabiti za ničesar; le salo se je potem še spustilo v zabčlo. Takisto je bilo z govejo živino, ki se je medsebojno z rogovi prebadala in na tleh ležeža crkala, ali pa šepala okreg s polomljenimi nogami, iz katerih so molele gole kosti skozi meso. Te živali so se morale takoj ubiti, in če bi tudi živinski trgovci, kupovalci in nadzorniki morali sleči svoje suknje in pomagati, da jih ubijejo in denejo iz kože. Med tem so nastavljali klavničarji iz južnih držav trume črncev, ki so jim obljubljali po pet dolarjev na dan in prosto hrano, ne da bi omenili, da je izbruhnila stavka. Celi vagoni teh črncev so dohajali, še sa znižano ceno, in vsak drugi promet je bil vsled tega oviran. Mnoga mesta so porabila priliko, da so izpraznila svoje ječe in prisilne delavnice, — v Detroit je obljubila občinska oblast vsakega izpustiti, kdor ostavi mesto tekoni 24 ur, in agfcnti klavničarjev so stali na dvorišču ječ, da so jih brž naprej odpravili. Cele vagone živil se je dovažalo za nje, vštevši pivo in žganje, da bi jih nemara skušnjava ne premotila ubežati. Klavničarji so najeli .'10 mladih deklic v Cincinnati za "zavijanje sadja", in ko »o prišle, so jih uporabili za to, da so vlagale mestr. Postelje so se postavile za nje v odprti dvorani, skozi katero so hodili tudi možje. Ker so dan in noč prihajali pod varstvom policije novi ljudje, nastanili so jih v nerabljenih delav nicah in skladiščih, v kterih so stale postelje tako blizu driiga poleg druge, da so se dotikale. V nekaterih je služil isti prostor za jedilnico in spalnico, in ponoči so postavili ljudje svoje postelje na mize, da bi jih neštevilne podgane ne nadlegovale. Pa navzlic vsemu prizadevanju so bili klavničarji na zgubi. De vetdeset odstotkov jim ni drugega kazalo, nego svoje delavne moči popolnoma na novo organizirati. Pri tem pa so cene mesu proskočile za 30 odstotkov, in občinstvo je zahtevalo, da se spor poravna. Tako so stavili klavničarji ponudbo, da se predloži cela stvar razsodišču, in 10 dni kasneje je unija sprejela pogoje, in stavka je bila končana. Pogodili so se, da se v teku 45 dni spet nastavijo vsi prejšni delavci, in da se ne sme delati nobenega razločka med člani in nečlani unije. (Konec.) To so one vzvišene resnice, ki so Človeka usposobile, da je vrgel raz sebe jarem praznoverstva; to so slavna odkritja, ki so iztrgala duhovništvu iz rok žezlo avtoritete. To so bili skrbipolni dnevi za Jlirgisa. Ako se sprejmejo ljudje nazaj brez razlike, je bil uverjen, da izgubi v tem slučaju svoje mesto. Poiskal je nadzornika, ki se je srdito smehljal in mu ukazal potrpeti Je-li bil ta dogovor navadna zvijača klavničarjev, da bi pridobili čas. ali pa so stem nameravali zlomiti štrajk in unijo s tem načrtom razbiti, to, se ni prav vedelo; toda v eni noči je brzojavila tvrdka Durham & Co. na vsa večja klavniška središča to-le: "Nobeuega unijskega delavca sprejeti!" Ko je drugo jutro privrelo 2000 ljudij, je stal Jurgis ob vratih oddelka za prešiče, kjer je delal pred stavko, in videl je množico delaželjnih mož, zastraženih po policiji. Nadzornik je prišel ven in koračil ob vrsti, izbirajoč ljudi, ki so mu ugajali. Kot prvi so stali v vrsti odposlanci in oskrbnik unije, ki jih je Jurgis slišal govoriti na zborovanjih. Nadzornik je odklonil vse te. Vsako krat po taki odklonitvi je postalo mrmranje glasnejše, ogledi srdi tijsi. Tam, kjer so čakali klavci goveje živine, je slišal Jurgis klice in videl gnječo, in brž je *tekel tjakaj. Velik klavec, načelnik oddelku, je bil petkrat, prezrt. Ljudje so se jeze tresli in si izbrali tri tovariše, ki bi naj govorili z nadzornikom, in ti ljudje so se večkrat poskušali preriti do pisarne, a »brez uspeha. Klicanje in kričanje se je nadaljevalo, dokler se ni prikazal med vrati nadzornik. — "Ali sprejmete vse, ali pa nobenega!" je kričalo kakih sto glasov. Nadzornik jim je žugal s pestijo in zaklical: "Kakor živina ste odšli, in kakor živina boste spet prišli." Po tem dogodku je zavladalo popolnoma drugo mišljenje v klav-niškem okraju. Vse je vrelo, kot v kakem velikem kotlu. Gorje stav-kokazu, ki bi jim prišel v roke! Vsak dan so se dogajali spopadi, katere so časopisi v svoji senzacijonelnosti strašanško pretiravali in •krivdo vedno zavračali na unijo. Deset let poprej, ko v klavniškem okraju še ni bilo nobenih unij, je bil tudi štrajk, pri katerem se je moralo poklicati vojaštvo. Pri grozni svetlobi gorečih tovarnih vlakov se je vnela krvava bitka. Klavnice so bile vedno torišče nasilnostij; v "žganjarskem okraju", kjer je prišlo na vsako tvornico za klej sto pivnic, vršili so se dan na dan boji z nožem, in najhujči v vročeni poletnem času. Vsakdo, koor bi uprašal za svet policijske knjige, bi se prepričal, da se je v tem poletju dogodilo manj nasilnostij, kot kdaj poprej, in vendar je bilo brez dela tistikrat 20.000 mož, ki niso imeli druzega posla, nego premišljevati bridko krivico. Pa noben človek ni priznaval in ocenil po zasluženju delovanja linijskih voditeljev, ki so brzdali ve liko armado obupanih brezposlecev in jim zabranili postopanje in plenjenje, ki so vodili stotisoč ljudij od vseh vetrov ter jih tolažili in jim vlivali novega poguma skozi šest dolgih tednov gladovanja, razočaranja in obupavanja. (Dalje prih.) • Na onem nepreglednem grobišču, nazvanem prošlost, je sedaj večina človeških ver pokopana, in tamkaj tudi počivajo skoro vsi bogovi. »Sveti templji indijski so davno že razpadli v razvaline; preko stebrišč in obokanih hodnikov, preko »areno poslikanih sten se vijejo sedaj rastline plezavke in ovi-javke. Brahiua, zlati, s štirimi glavami in štirimi rokami; Viinu, svečani, kaznovalec zlobe, s tremi očmi, s polumesecem in ovratno verižico* iz človeških lobanj; Živa, razdiralec, s krvjo polit; božanstveui Kali, beloroki Daupradi, Krišna — vsi, vsi so promi-nuli in zapustili prestol svojega sedaj samotnega kraljestva. Na bregovih svetega Nila se ne izpreha-ja več jokajoča Izis, in ne išče več svojega mrtvega Ozirisa. Senca Tifonovih temnih potez ne pada več na valove. Solnce še vzhaja, kakor nekdaj, in njegovi prvi žarki poljubujejo še vedno ustna Memno-nova, toda Memnon je tih in nem kot zagonetna sfinga. Sveti templji leže v puščavi v pesku poko-pani; prašne mumije še vedno čakajo vstajenja, katero so jim obetali duhovniki; in stari verski izreki, vklesani v čudno upodobljenih kamenih, spe v nerazumljivem, davno pozabljenem jeziku. Božji ognji Perzov in Aztekov so že davno ugasnili v pepelu preteklosti, in nikogar ni, ki bi razpihal sveti plamen in ga vzdrževal. Harfa Orfejeva je obmolknila; posušena čaša Bacchova je vržena v stran; Venera je mrtva in okamenela, in njenih belih prs ne dviga več nobena ljubezen. Reke se vedno žuborijo, toda Najade se ne kopljejo več v njih; drevesa še vedno sumijo v skrivnostnem šepetu, a rojenice ne plešejo več na razupitih krajih v gozdu. Bogovi so zginili z visokega Olimpa. Tudi stari bogovi in boginje slovanske: Triglav, Perun, Kurent, Vesna itd. — so šli k večnemu počitku, in ne prikliče jih nikdo več nazaj. Potihnil je groin sinajski, obmolknil glas prorokov, in dežela, kjer se je nekdaj cedilo mleko in med, je danes samotna puščava. Bajka za bajko je na nebu obledela, trume pošastij in sanj so polagoma zginile, in počasi so stopala na njih mesto dejstva, resnice in istinitosti. Vse, kar je nadnaravnega, se je razkadilo v dim in minilo, ostalo pa je to, kar je naravno. Bogovi so šli v grob, — a človek je še tukaj I Kakor vsako posamezno bitje, tako imajo tudi celi narodi svojo mladostno dobo, moško dobo in lobo propadanja: Prav tako je tudi z verami; ista neizogibna osoda čaka vse. Bogovi, ki so jih ustvarili narodi, morajo prominiti s svojimi stvarniki vred; kajti ustvaril jih je človek, in kakor ta, morajo tudi njegove stvari zveneti in propasti. Bogovi ene dobe služijo vedno v posmeh poznejši dobi, in veri naših dnij bo ravno tako malo kakor drugim veram prizauešeno, da se ne bi daljna bodočnost iz nje norčevala. Ko je bila Indija najmogočnejša, je sedel Brahma na prestolu sveta. Ko je prešlo žezlo "na Egipt, se je človeštvo poklonilo Ozirisu in njegovi soprogi Izis. Prišla je do svetovne vlade stara junaška Grecija, in Zevs se je oblekel v škrlat avtoritete. Zemlja se je tresla pod stopinjami hrabrih sinov Rima, in Jupiter je zgrabil z železnimi rokami kij in grom je stresal nebo. Padel je stari Kim, in zrasel je na njegovih razvalinah novi Rim: kristjani so zbhili vladajoče narode sveta, v eni roki križ, v drugi pa krvavi meč, in dandanes sedi Kristus na starem prestolu. — Kdo bo pač njegov naslednik? Dan na dan izgubivajo verski pojmi svojo prvotno moč; stari verski duh in prejšno versko odu-sevljenje izumira bolj in bolj. Ognjevita navdušenost, uničevalni fanatizem nekdajne cerkve je. pro-minil, in ne povrne se nikdar, nikdar več. Verski obredi pač še ostanejo nekaj časa, toda starodavna vera se krha in kruši od človeškega srca. Obrabljena dokazila izgubivajo svojo prepričevalno moč, in verske obtožbe, ki so pačile nekdaj obraz vsemu človeštvu, vzbujajo danes v nas le zasmeh in gnus. Čas vrši mimo; čudeži postajajo neslani in za človeka sramotni; dokazi, ki so naše prednike popolnoma prepričali, nas ne zadovoljujejo več. Neizogibno, ne-spravljivo nasprotstvo nastane med vero in vedo; kajti med tema dvema protivnikoma ni primirja Boj se bo nadaljeval čim dalje huje, dokler ne pod leže — vera! .Razum, opazovanje in skušnja, — ta sveta tro- jica zuanstva, je nam razodela, da je edino dobro tukaj na zemlji sreča, da potrebujemo sreče sedaj, a ne v megleni'bodočnoseti na "onem svetu", ter da dosežemo srečo edino stem, ako osrečujemo svoje bližnje. , To je za nas dovolj; v tej veri lahko mirno živimo in umremo. Navzlic temu, da so se brezverci v vseh časih borili za človeške pravice in vedno bili neustrašeni branitelji svobode in pravičnosti, se svobodomislece vendar vedno dolži, da hočejo staro podreti, ne da bi zidali novo. Cerkev bi s svojimi dolgoletnimi skušnjami vendar morala biti toliko pametna, da bi vedela, da je popolnoma nemogoče vzeti človeku njegovo prepričanje s silo. Zgodovina verskih preganjanj zadostno dokazuje, da se ustavlja duh vsem nameram nasilnega vladanja. Duh časa se drži tako dolgo starih idej, dokler ni goden in sprejemljiv za nove. Kakor hitro spoznamo resnico, odpadejo vse stare krive ideje same od sebe. Bil je nekdaj zdravnik, ki je nagovoril hrome ga reveža in mu prijazno ponudil svojo zdravniško pomoč* Zdravnik je začel spretno razlagati bistvo in vzrok vseh boleznij; razpravljal o zdravilni mo či nekaterih lekov; o ugodnem učinku telesnega gibanja v svežem zraku in v svetlobi, m o raznih drugih sredstvih in metodah, kako se zdravje in moč spet doseže. Njegova pojasnila so bila tako jasna in pametna in pričala so o tako globokih mislih in na tančnem znanju, da je hromi revež ves iz sebe vzkliknil: "O, prosim Vas iskreno, nikarte mi ne od-vzemite mojih bergelj, ki so moja edina opora, in brez njih bi bil nepopisno nesrečen!" — "Nimam namena vzeti Vam bergelj, ljubi mož," reče zdravnik, "marveč dati Vam hočem le zdravje, in potem, ko ozdravite, boste berglje kar sami od sebe proč vrgli!" Namesto praznih sanj o "onem svetu" predlagajo svobodomisleci, da se bolj negujejo istinitosti tega sveta; namesto praznoverstva sijajne dokaze in znanstvene pridobitve; in namesto duhovniške strahovlade svobodo mišljenja brez vsakoršnih okov. Ne trdimo, da je veda že vse odkrila, da so naši nazori svota vseh resnic; kajti človeškemu napredku ni konca ne kraja. Ne moremo še pač razvozlati nepreglednih komplikacij in tajnostij sile in tvarine; bistvo najmanjše praživalice je še ravnotako zagonetno kakor vesoljstvo v celoti. Kapljica vode je prav tako čudovita in skrivnostna kakor vse široko morje; en list tako kot cel gozd. Znanstvo ne misli vkovati bodočnosti v verige, osvoboditi hoče marveč sedajnost; svobodomisleci nečejo skovati verig za svoje otroke, streti hočejo temveč le one, v katere so nas vklenili naši predniki. Hočejo biti branitelji uprašanja in svobodnega mišljenja; kajti modroslovje ne ve nič o verskem egoizmu. Dočim praznoverstvo zida steno in vali na pot zapreke, odpira veda vse glavne ceste svobodne misli. Ne trdimo, da poznamo ves svet, da smo v stanu rešiti vse uganke, toda mi verujemo, da je boljše ljubiti ljudi, nego trepetati pred bogom; da je častnejše in dostojnejše, ako mislimo sami in raziskujemo sami, nego pa dati se voditi ljudem, ki nam vtepajo v glavo nesmiselne in popolnoma nepotrebne stvari, katere so si izmislili v davnih časih neizobraženi ljudje. Zadostuje nam za sedaj, da vemo, da ni govora o kaki svobodi na zemlji,"dokler še vlada trinog v nebesih. Tudi ne pričakujemo, da smo v stanu v današnjih dneh vse izvršiti; verujemo pa. da lahko vsak izmed nas stori nekaj za na predek in ga |M>speši. Dobro vemo, da ni dovolj, ako strmoglavimo bogove in nadnaravne oblastnike raz njihovih prestolov, — to je še le začetek razsvetljenja ; pravi in edini cilj je sreča in blagostanje vseh ljudij na zemlji. (»ozdove sekati ni končni cilj poljedelstva, in morske razbojnike preganjati še dolgo ni namen svetovni trgovini. Vera bodočnosti ni vera strahu božjega, marveč vera ljubezni do bližnjega: ne bo imela templjev za bogove, temveč tempelj za vse ljudi, v katerem se bo vsestransko negovala in slavila vera človekoljubja. Vsakega poštenega človeka sveta dolžnost je, da pospešuje po svojih močeh, da čim preje zasinejo dnevi, v katerih bo Človeška družba nehala roditi milijonarje in berače, — sito lenčad in lačno delavstvo, — kjer hodi resnica v cunjah, praz noverstvo in falotstvo pa se šopiri v škrlatu. Upajmo in pričakujmo z gotovostjo čas, ko bo koristno tudi pravično, in resnica edina lepota: kadar bo sedel na prestolu razum, kralj vseh kraljev bog vseh bogov! —. Obliši in podobne reč) potrebni in zastarela stvar, trganju in od prehlajenja ljenim bolečinam rabite sv< znani Anchor Pain Kxpeler. duši posledice prehlajeuja miri prenapete živce, ki proi čajo bolečine. 25 in 50 ct. Naročite se Slovensko-angleško slovnica Slovensko-angleški tolmač Angleško-slovenski slovar, Vse tri knjige v eni stao« $1.00 in jo dobiš pri j V. J. KUBELKA AND CO, 9 Albany St., New York, I, Primemo delo dobiš le, aki zmožen angleščine. POZOR! SLOVENCI! POZl SALOON s modernim kesriji&Čen Svete pivo v sodčkih in but in druge raznovrstne pijače ter i smodke. Potniki dobe čedno čiiče ta nizko ceno. Postrežba točna in lzbonu. Vsem Slovencem in drugim 81*1 se toplo priporoča MARTIN POTOKA^ 564 SO. OENTEB AVE., CHV Sveii kruh in fino pecivo dobit« v hrvatsko slovenski pekanl Curiš i Radakov 623 So. Throop Street Vosi tudi na dom CHIG Valentin Potiš gostilničar 1237-lst St.. LaSalk Toči vee, goetilni podrejene inse priporoča rojakom za obtal Poetreiba točna in solidna. M. Lackovtt S78 West 18th St., MODERNO OPREMLJENA SLU 8KA TRGOVINA Z JESTVI< (OROCERIJA.) Najboljii rit, kava, čaj, sploh vsakovrstno domače ia eko blago vedno s vele po naj na prodaj. Na zahtevo raz vatam blago lom. r.n kar nič ne računim. Joseph Krati 575 W 17th St.. Chicago. Izdelovalec najfinejiih' vsake vrste.! Na debelo in drobne. POZOR! POZOR! Rojaki v Jobnstown-u, Maxhan, Franklin in Conemaugh, kakor tudi vsa bratska društva v okolici se najuljudm-jr vabijo lin "PIKNIK", kterega priredi Društvo Adrlfa št 3. S. N. P. J. — v nedeljo dne 30. ma|a — t. 1. točno ob 2. uri popoldne na prostorih Viktor Faithove farme na Morel 1 wale, v bližini hrvatskega mirodvora. Ob tej priliki naj omenimo še. da se vrši Piknik najbode vreme karšno hoče, ker je prostor tudi pod streho in varen pred dežjem. — Na razpolago je tudi kegljišče. Vstopnina #1. »n otroci prosti, pivo prosto. Narazpo- lago bo tudi Ice Cream in prigrizek. K obilni udeležbi najuljndneje vabi ODBOR. SLOVENSKO ČESKO-HRVAT-SKO POMOŽNO (stavbinsko) DRUŽTV0 je otvorilo v pondeljek 3. maja svojo drugo serijo v društvenih prostorih pri g. Martin Potokarju 564 So. Centre Ave., ogel 17. ulica, kjer se vrše redne seje vsak pondeljek zvečer.. Denar se posojuje na male obresti brez nadaljnih stroškov v najkrajšem času. Delnice po 25 centov. Dobijo se v društvenih prostorih ali pri u-radnikih: George Mamek. predsednik, 581 So. Centre Ave. Joseph Šiman, tajnik, 570 So. Centra Ave. . Martin Potokar, blagajnik. 564 So. Centre Ave. ' Frank J. Petru, notar, 591 \V 18th St. Učite se angleško! Brez znanja angleškega jezika ni napredka v Ameriki; to zna vsakdo Zlasti je neprecenljive koristi za delavca, ki se mora pri ajigleikih podjetjih boriti za svoj kruh. V Chicagu smo pred kratkim odprli slovensko angleško *olo, kjer učimo na podlagi slovenščine pisati, čitati tn govoriti angleški Jezik. Šola traja vaak pondeljek, sredo in petek od 7 do 9»/, zvečer na 587 8o. Centre Ave. v nekdanjih prostorih slovenske čitalnice. Šolnina stane $.1 na mesec. Rojaki v Chieagu, kterim manjka znanja angleščine, pridite in se vpiftite. Učimo tudi ženske. Za rojake izven Chicage imamo posebni tečaj; učimo jih pismenim potom in to po najnovejši in jako praktični metodi učenja. J^atančneja pojasnila pn*lemruKi urad: 100 8t.te S»t., Hrom 210. od 4—S me popoldne, itviemll nedelje. Stanovanje: 1346 W. 22nd Street. Telephone, Canal 8S9. M. A. Weisskopf Izkušen xdrafA Urad uje od 8—11 p* in od 6—9 zvečer. 885 So. Ashlandj Tel. Canal 476