List 32. Tećaj XXXVII ïbajajo vsako sredo po celi poli. Velj ê r, m »i M tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. ; posiljanè po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr K Ljubljani sredo julija 1879. Oba eg: Prijazna beseda vipavskim kmetovalcem. (Dalje.) Ne zna ne vsaka dekla molzti ! Oenolin. novo sredstvo ? za čišćenje in pripravljanje vina. Letošnja letina v našem cesarstvu do srede meseca julija. opazke. (Dalje.) Književne novosti. Mnogovrstne novice. Popotne crtice. (Dal.) Dopisi. Jezikoslovne Novicar. Gospodarske stvari pa nino noče biti, tasta ali svaka doto tožiti, ker bi pa tudi ne more za že-ga razdejal; vrbi tega pa še v Prijazna beseda vipavskim kmetovalcem. preteku petih let turšica dvakrat slabo obrodí, tako da si jo mora po 6 do 8, če ne še (Dalje.) več mesecev kupovati, Dolg postane tako od leta do leta za par sto forintov večji. Konečno pride tak posestnik kakoršnih je v Kako vse drugaČi je pa taka leta, kedar sadje ne vsaki posebno nesadjerejski srenji velika velika večina obrodí, kakor je to na priliko letos. Nobenega tako daleč, da v stacuni ali kjer si bodi živeža ali pa 97 Nemca" ni v dolino, mali gospodar obhaja ves potrt denarja na „puf" več ne dobi, razen ako uže naprej svojo sadno drevje, mislé si ob! kaj bode G. z menoj vinsko letino naredil? Obljubil sem mu, da mu plaćam dolg češnjah in marelcah", zdaj pa je vse drevje prazno se ve da jako poceni i) t ob Kaj bode pa še le tišti mož z rdečo kapo tura" ali kakor mu že pravijo, z manoj naredil? ne za ka- ampak za obresti le ne prodá. No, in naj bode par let zaporedoma vinska letina tako slaba, da še za pita 1 y tista „seka- dolžne obresti več ne zadostuje, no potem rêpi so se Dav- kov še nisem vseh plaçai vé da pod takimi razmerami uže davno skorá vsi ali pa , na, sadja ni pa nič, da bi iz res vsi iz hleva potem ga zgrabi upnik za kapital v se in obresti, posestnik pa ravno tako svojega v ravno njega denar naredil? In lanskega prešiča pa tudi nisem plačai, a zdaj bi imel druzega kupiti, pa s čem? tako slabi ali pa še slabši koži živečega svaka E. Bog pomagaj ! že vidim, da ne bode drugače, kakor konec vsega tega je potem ta, da v nedeljo Tako tarna maj hni 7 m 7 da zaženem „sivko" na po maši sejm » „rihta" naznaniti dá, da ta in ta dan bode temu im posestnik kmetič. Večji posestnik ima še vina v kleti, temu posestniku vse na javni dražbi prodano. a kaj pcmaga y kupca ni 9 in da bi tudi bil . vino je še Nikakor ne morem tajiti, da bi se tako tudi po davke itd. sadjerejskih srenjah ne godilo, a to morem iz lastne iz- prepoceni, ni se za prodaj; delavce, posle, vse je pa vendar plaćati treba. Kaj mu je storiti? saj bodem ob sv. Jakobu ali pa za Smarne dni vino jerejskih, kajti ako je kušnje trditi, da ne v tako veliki meri, kakor v nesad kmetovalec dolžan, vendar ima 9 prodal, voli se bodo tudi pc-redili letine bode vendar tudi letos; k G sto forintov posodi, dasiravno vem, da bodem slane obresti od njih plaćati moral in vsega tega bi mi sati, na in vsaj nekaj vinske veliko veliko veče u p a n j e , ■■■■■■■■■■■j obresti poplačati, ker ni le edino na vinsko letino u grem, da mi par svoj dolg ali pa vsaj dolgá 9 am ne bilo treba storiti, ako bi Bog kaj sadja dal. Tako tarna boljši veči posestnik. Krčmar sloni na durib, ter toži memogredočemu sosedu : Jernej, vidiš, kako je letos lepo mirno pri meni, lansko leto kako živo je bilo o in plačai bodem ob presneto pak tudi na sadno navezan. Kako vse drugače je sli- , primer, Slapenca, kedar se zadolži, in kedar se vpraša, kedaj da bode denar vrnil, ali pa turšico itd. plačai; — kako vse drugače Sent-Videa ali pa Podraž a na. Slapenc odgovori: E, bode Bog dal češnje 9 tem času, v izbi, na vrtu, tu na dvorišči in povsod češnjah, ali , no, pa ob marelicah, hruškah 9 pa, če ne bode česenj bo 9 več sem stočil v enem dnevu kakor letos celi božji dem vendar tudi kaj vina přidělal i 1 V t % y i • • , • t H I . f T« 1 •%/ T" m T7 • 1 • 1 v 1 1 ringlotah itd., in pa vsaj 9 v ce Bog hoče. St teden, če ne skoraj o štirnajstih dneh. Vidiš u j vv uv wavinj v ovjiiuojotiu uu^u« T lu JO II Oj J GTDG J j f i u g v^ j-r a u tako je le, kedar Bog sadja ne dá, pa upajmo, da bode ob bendimi." Videc pa nima druge tolažbe, kakor: „plaçai bodem letu boljše. In cela vas je nekako čudno tiha, mirna, In neovrgljiva resnica je, da se nahaja v nesadje reklo bi se skoraj, da žalostna, kar se posebno ob ne- rejskih srenjah, pri primeroma veliko večjem posestvu deljah po krščanskem nauku prav dobro pozná. Vse pa veliko več uboštva, kakor pa v sadjerejskih, pri pri za to, ker ni sadja, torej tudi ne cvenka. In 9 glejte! kakor se godi po sadjerejskih srenjah v meroma veliko manjšem arealu. Sadjereja je resniČno še dandanes za vipavske slabih Badnih letih, tako sè godi v nesadjerejskih zeló kmetovalce važen faktor, kajti to vendar ne more biti vsako ljubo letó uže celó, ako trta malo ali pa še vse eno, ali se celó skoro nič ne obrodí. Sleherni vipavski kmetovalec, 8000 gold. sliši: „Slapenci za sadje", ali pa: dobili so letos več kakor Podražani in ŠentvidcI se sme reči u uc uuiuui, uicuciui vipavo&i ivluclu v ču eu, uuvv ^uiui tàOt oaujo , an . ,, uui a/jc*u* iu ucuiviuw prevzame z očetovim premoženjem tudi več skupaj niso za vse sadje 1000 gold, skupili", dasiravno ali manj dolgá, katerega se nadja, nekoliko s priženjeno je sam Šentvid skoro petkrat večja srenja memo Slapa doto, posebno eno leto, preteče drugo pa z vinsko letino poplačati. 7 tretje itd., dobre vinske preteče letine Pa na vse zadnje je še vsa dandanašnja vi pavska sadjereja, vsa sadna kupčija, proti temu 252 kar bi lahko bila prava nič la > kajti ne da je, Kako lahko se pod številko 2 popisane bolezni od žalibog, še dosti srenj tako rekoč še prav brez vse vrnejo, se razvidi samo po sebi sadjereje, kakor 7 na priliko 2 všemi podsrenjami, Lozice 7 9 Po draga, Sentvid manjka se podučiti v tem 9 če dobre kako ne št je vime vstvarj une 9 Vrabče itd., Tudi tukaj je treba za odtok mleka skrbeti s pomočj ampak še celó v takih srenjah, v katerih se uže dan-, mlečnih cevk. Vneto vime naj se z mrzlo vodo umiva danes primeroma dosti sadja prideluje, kakor v Vrh- in kravi dajejo zdravila hladilna, med katerimi je so polji, Budanjah, Slapu itd., přidělovalo bi se ga lit kaj lahko vsaj petkrat toliko in pa veliko finejšega. (Dalje prihodnjič.) vode jbolji, če se ga kaka dva lota dá v škaf mrzle Po vsem tem je jasno, da ne zná vsaka dek!a umno Ne zna ne vsaka dekla molzti! molzti in zakaj da v Švajci imajo raji, da možj molzej tem tičí velik kapital gospodarj krave katerega uv/iuvjut » KIVl »vuo. JiMJ/JVUl gvOpyUul J 9 ^AtCiCgt nevedna in okorna kravarica lahko vniči samo po ne Mnogokrat se nahajajo bolna vimena pri kravab, vednosti, da ne pozná, kako je vstvarj v\ rt lr/\ 1 fk w/\rvn ini 1 A i A U n i 1 ani AHAaU « v> in^Al A vime posebno tako imanovani ,,volčič" ali „sajevec", in iščejo se vzroki teh bolezni vse drugod, kakor pri okornih deklah, katere molzti ne znajo. Večkrat so celó coper nice krive volčiča na vimenu. Naj razjasnimo to reč s tem, da pregledamo, kakoN je vime vstvarjeno. Vime je skupina žlezic, katere iz krvi mleko delajo in se zato „mlečne žlezice" imenujejo. Te mlečne žlezice izlivajo narejeno mleko v majbne po-sodice, iz katerih potem po drobnih cevčicah v štiri sesce teče. Tam. kjer sesci v vime > prestopijo, se otipa neki trd, kakor hrustančast obroček. Ti ob- 9 rocki gori pri sescih pa niso nič druzega, kakor miške (muskelni), ki zapirajo tok mleka iz vimena v sesce in prav te zepiralne miške so vzrok, da krava mleko Če hoče, pridržuje tako, da ga dekla izmolzti ne more. To je treba pred vsem vedeti, kajti v gori navedenih obročkih je iskati mnogokrat vzroka prav hudih vi-inenskih bolezen in to na dvojni način. Ce nerodna in okorna kravarica pod tem ob-ročkom poine sesce močno nategne in jih potem hitro izpusti, se nagloma v sescu napravi trda, podolgasto-okrogla oteklina, krava ne molze več, v vimenu nastane bolečina in iz tega mnogokrat huda bolezen vimenska. Zato, ker zapiralni obroček je kravarica In zakaj to? tako zeló doli poteguila, da se, ker je premalo elasticen, ne skrči gori v prejšnjo lego, ampak kot huda ovira v mlečni cevki ostane. Mleko po tem takem nad to bunko zas taj a, mlečna žlezica oteče in vnetje nastopi z vsemi svojimi nasledki. To je ta dosihmal malo poznani vzrok m nogo vršenih vimenskih bolezni. Ce pa nasproti nevedna in okorna kravarica poine sesce prav visoko gori prime, potem tudi prav 7 in otisne; to pa zopet za- lahko obroček prehudo stisne piralni obroček tako zdraži, da se vname in oteče J.z vsega tega je tedaj razumljivo, zakaj pod rokami okornih kravaric lahko molzne krave postanejo težko molzne, in zakaj pametna kravarica iz težko molznih krav polagoma naredi lahko molzne. Da se ne zgodi to, kar je bilo pod številko čeno, naj kravarica sesce pred molzo dobro omoči 7 rahio gladi, da reji11 ohlapnejo zapiralne miške. Snloh naj se sedí preveč nategnjeni obroček, ka- sesci hitro. ne nategnejo, da potem prehitro nazaj ne skočijo. Ce pa je po navedenem vzroku bolezen na vimenu nastala, takrat naj se ravná tako-le: Bolni sesec naj se z maslom dobro namaže in potem z volněno vr-vico od spodej gori na okroglo mocno oveže tikoma do tistega mesta, kjer teri se potem nekoliko navzgor potisne. Sesec naj se tako ovezan nekoliko časa pri miru pusti, potem pazi nova oveže toliko bolj navzgor, kolikor bolj se je med tem obroček nazaj pomaknil. Ta oveza naj ostane nekoliko dni na sescu; da pa vendar mleko tudi iz tako ovezanega sesca odtekati more, naj se va-nj rahlo vtakne koščena mlečna cevka. *) Oenolin, novo sredstvo za čišćenje in To Čistilo pravljanje vina. iznajdba nečega gospoda pri Bii3ten xu wobuu, lůuiijuva* ucucga guapuua £i. vjt. ousten- binderja je neki čudodelno sredstvo, da postane mlado .«uvi tak oj čistu, ovaiuu iu itck lavu&uju opuaouuo. Kdor želi pobliže se seznaniti z oenolinom , kateri je sedaj še skrivnost, naj stopi v dogovor z grofom Hen-rikom Attemsom v Lechwaldu poleg Gradca. Tako 1 in za izvožnjo s poso b beremo v zagrebskem 99 Gosp listu' Letošnja letina v našem cesarstvu do srede meseca julija. Po porocilih, ki so došla k. ministerstvu poljedelstva m w w niji ) Na ogerskih planjavah, na Hrvatskem in v Slavo-v nižinah čeških, moravskih, galiških in v Bukovini so pričeli rž žeti v druzem tednu meseca junija. Delo je oviral dež in je tudi na izid žetve neugodno vpliv&l. " tem oziru je letina slabša, nego je biia leta 1877. in 1878. Koliko se je rži přidělalo, tega se zdaj ne more določiti; v obče se lahko reče j da v severno zapadnih deželah je letina srednja; tako tudi na Ogerskem. Rrž je lepa. Pšenica se ni zadovoljivo obnesla na Primorskem in v Dalmaciji. » Istri je velik del pšenice prezgodno dozorel. Te dežele ne bodo dosti letos pridelale, ker so tudi malo pšenice nasejale. Na Ogerskem je pšenica srednje dobro izpadla. Zato je cena pšenici uže danes poskočila. ječmenu so dobri glasi s Ceskega in skoraj vseh planin tudi iz Tirolov, neugodni pa z Moravske Slezije, Gališke, s Krasa in Ogerske. Oves se je povsodi dobro oponesel, tako se poroča tudi o sočivju. Koruza dobro obeta, in je uže v cvetju na Do-lenje-Avstrijskem in Ogerskem. A jda pomladna kaže na Dolenje- Avstrij skem in Gališkem dobro. Lan se hvali posebno letos na Kranjskem in Koroškem. Na Stajarskem in drugod ne bo prida Krompir raste prav lepo na več krajih pričel g n j i ti. > na Gališkem je Koren je in pesa povsodi v rasti zaostaje. Na * Ogerskem so posebno gosenice dosti škode napravile. Košnja še ni povsodi dovršena. Sena je veliko, a na mnozih krajih se je pri sušenji več ali manj oško-dovalo. Vino se navadno ali počasi razvija. Kakošno bode __to je odvisno od jesenskega vremena, ker se je razvi- Take mlečne cevke se menda dobijo tudi pri nožarji janje grozdja zakasnilo. Pridelek vina se letoa tako-le * gosp. Hofmanu v Ljublj Vred more soditi: na Ogerskem in Hrvatskem je letina vinska dobra; na Dolenje-Avstrijskem , Štajarskem in v Dalmaciji srednje dobra; drugod slaba. Sadja letos ni nikjer veliko, samo na Zgorenje-avstrijskem je dosti češpelj. Slovstvene stvari. Jezikoslovne opazke. Iz Rusije maja meseca. —77. A> *.fi", j*"Kl- iS^i iiBi :tj^^BmBSy*iS ^ -.-v jE&ffi w fl^&jBWflH^K^ >ifT SFI^EH^F -' - (Dalje.) V št. 67. „Slov. Nar." goap. M. piše: „Staroslo ve nski predlog v nikdar ni konsonant ; Staroslovenci so ta predlog dosledno pisali vů in tako tudi izgovarjali." Od kod neki to gosp. M. tako dobro vé, da je v stanu brez razlogov in dokazov s tako določnostjo trdi ti, da „so Staroslovenci predlog V dosledno pisali in izgovarjali vů"? O grškem modrijanu Pitagoru pripo-vedujejo, da je dobro pomnil, da ob času trojanske vojske je on bil tišti Trojanec Evforb, katerega je Grk Menelaj pred Trojo ubil. Po tej nesreči se je preselila Evforbova duša, kakor je Pitagor dobro pomnil, iz ubi-tega človeškega trupla v bob; ko je bob koza pojela, je bežala njegova duša v zajca; ko je pa zajca pojela lisica, se je njegova duša dolgo preaeljevala v razne druge živali in zelišča. Še le čez 700 let se je Evfor-b ovi duši posrećilo zopet zleteti v človeško telo, in to j e bil Pitagor, ki je vso sedemstoletno zgodovino Ev-f orbove duše dobro pomnil. Ko so pa Krotonci modri-jani Pitagora ubili, je on postal, po dvakrat sedemsto-1 etnem preseljevanji iz trav v živali in iz živali v trave, zopet člověk , najbrže djačók, ali morda celó djakon, o času sv. Cirila in Metodija, kateremu je prepisaval staroslověnské rokopisne prevode; a zdaj je ta djakon — gosp. M. Zato g. M. tako dobro pomni in natanko vé, da „Staroslovenci so predlog v dosledno pisali in izgovarjali vů", to je, prav v taki obliki, kakoršne je zdaj gosp. M. treba. Mi drugi grešni ljudje pa, ki nismo nikdar bili Pi-tagori, zajci in bobi, ničesa dobro ne vemo, ampak celó o takih „važnih" stvaréb, kakoršen je predlog v, so-dimo tako, kakor človeški um sploh po nekaterih pri-znakih bolj ali manj verjetno soditi more. Tako na priliko strokovnjak, 8 kakorsnim bi se vsak narod ponašal, dr. Miklosich ,,Verg). lautl." str. 71—72. objasnivši, zakaj je treba v staroslovenščini črke % in h za pol-gíase šteti, nadaljuje tako: „diese aussprache verlor sich allmalig, naturlicb zuerst im auslande und in leich-ter aussprechbaren conaonantenverbindungen ; die zeit, wann dies geachehen ist, lasst sich nicht bestimmen, gewÍ8s ist jedoch, dass zur zeit, als der suprasler codex geschrieben ward — in bestimmten fallen — der dem h eigenthumliche laut sich schon verloren hatte, ein grund fur die ansicht, dass zur zeit der entstehung des erwâhn-ten denkmals t am schlusse der worter bereits stumzn war, důrfte sich aus folgender betrachtung er-geben. (Razloge'na imenovanih stranéh naj si gosp. M. sam prečita). Na podlagi razlogov dr. Miklosich sklepa tako: „so folgern wir, dass das schliessende To st um m war". O starosti imenovanega kodeksa pa v predgovoru h kodeksu 1851. 1. str. IV. dr. Miklosich govori tako: „Quod ad aetatem codicis noatri at-tinet, hajum rerum peritos confidimus nobis aatipula-turos esse, contendentibus, hune libru m, omnium pa-laeoslovenicorum in patria linguae slovenicae Uteris c y r i 1 li cis scriptorum longe antiquissimum, ad-judicandum esse seculo undecimo." Dalje izlaga dr. Miklosich razloge v potrditev svojega mnenja. Tedaj po besedah učenega jezikoslovca, ki svoje mnenje z razlogi in dovodi podpira, v 11. veku, ko je svet zagledala najstarša ćirilska staroslověnská knjiga.» T& na koncu besedi se uže ni več izgovarjal, bil je nem predlog \t> uže ni bil več zlog, ampak bil je to, kar je zdaj v ruščini in v slovenščini, goli konsonant. • Ali morda se skličuje gosp. M. na frižinske kodekse? Prav tako; poglejmo, koliko vu je v njih. Fri-žinski kodeksi so najstarši iz vseh starosiovenskih pismenih spominkov in napisani so z latinico, a lastnosti njihove gledé našega vprašanja so take: 1) Nobena beseda, ki ae v supraseljskem kodeksu v pisanji konČuje z a pri izgovarjanji po mnenji dr. Miklosich a z navadnim (trdim) konsonantom , nima v frižinskih ko-deksih nikakega vokala na koncu. Oba pisavca frižinskih kodekaov sta naredila proti temu pravilu tri ali štiri pogreške, napiaavši enkrat aii dvakrat, ki v po-menu predloga k in dvakrat ze v pomenu predloga s. Dr. Miklosich „Lautl." str. 236. govori: „In den frei-singer depkmalern werden T> und L im auslaute stets vernachlaaigt". Kaj se to pravi: T> wird im auslaute stets vernachlasigt? Ce so razlogi dr. Mikloaicha dovolj tehtni, da smemo na njihovi podlagi sklepati, da je v supraseljskem kodeksu ^ na koncu besedi nem, tem bolj razumljive so njegove besede giedé frižinskih ko-deksov: na koncu takih besedi niso pisali nikakega vokala zato, ker se pri izgovarjanji besedi nikak vokal slišal ni; ko bi se bil izgovarjal kak vokal, bi ga ne bila oba pisavca tako dosledno „stets" opuščala v vseh treh kodeksih. 2) V frižinskih kodeksih ni velikega razločka med črkama u in v, kakor teh dveh črk pisatelji tistih časov tudi v drugih jezikih niso razloče-vali. Pisavec frižinske izpovedi piše ztvoril in ztuoril, zvetei marii in zuetei marii, vzem zlodeiem in uzcti praudnim, liubo in tuoriv (= tvorju); ali vendar je treba opomniti, da on velikokrat piše u namestu V, prav redko pa v na mestu u. 3) Pisavec frižinske izpovedi je zapisal predlog v dvakrat 8 črko u: ulsi (= v lži) in u nepraudnei rote (= v krivi prisegi) * sicer ga je pa dosledno pisal s črko v: v uzmazi (v tatvini), v zinistue (v nečistosti), v poglagolani (v besedah) , vzel, vmoku (= v muko), v uuek (v vek). 4) Je naš predlog v frižinski izpovedi zlog vů, ali je kaj drugega? Kar je napisano s poaamezno črko, raj bo z u ali z v, to očividno ni vů, ko bi se bil predlog V izgovarjal vů, bi ga bil piaavec frižinske izpovedi gotovo pisal ali vu ali pa nu, zakaj s takimi zlcgi on ni skop, kakor je vidno iz primerov njegove pisave : vuolu = volu, vueru = veru, vae-zelie = vezelie (veaelje) ? milostivu i = milostivi, vuez=vez, izpovued = izpoved, is uueka = iz veka itd. — ali predloga vu — ni ga, niti enega vu ni. 5) Je naš predlog v frižinski izpovedi vokal u ali je konaonant v? V frižinski izpovedi, kakor smo viděli v 2. točki , je črka u vokal in konsonant v enaki meri; a črka v je navadno konsonant, včasi pa vendar — dasiravno prav redko — tuđi vokal. Predlog v, kakor smo viděli v 3. točki, je samo dvakrat napisan s črko u, sicer dosledno s črko v; tedaj bolj verjetno je, da je predlog v konsonant, kakor da je vokal; vendar poalednjega, določnega odgovora nam črka V ne daje — al poslední i, določen odgovor nam daje supraseljski kodeks. Ko bi bil naš predlog vokal, bi ga bil piaavec supraseljskega kodeksa pisal s črko: oy, to je il; a on ga je dosledno pisal : BT>, to je v z nemim jerom. Tedaj supraseljski mt> in frižinski v se vzajemno objaanujeta, pričata drug za drugega. Supraseljski pravi Frižinčanu : „ej , brate, ti nisi vokal, za to sem ti jaz porok"! a Frižinčan odgovarja Supraseljskemu: 254 „tudi ti, brate, nisi zlog, porok sem ti jaz — midva oba sva uže sivoglava konaonanta !" Oba pa unisono kri-čita na vů: ,,ti kojon, ti, maiopridni, komaj te je v avoji kabinetni slovničariji spočela fantazija gosp. M., pa se uže hočeš vtepsti v naše častitljive stare knjige! poberi se, od kodér si přišel !" Učeni ruski jezikoslovci so popolnem soglasni z mnenjem dr. Mik losi cha. Oni učé, da, kjer v staro-slovenščini polglasna črka stoji za elom ali erom, tam se ona izgovarja pred elom ali erom; tedaj polglasa sta prav za prav 1 in r, a za njima stojeći T> ali b je uže goli znak trdega ali mehkega izgovarjanja polglas- nih konsonantov 1 in r. Drugače tudi ni razumljivo, zakaj so Staroslovenci v takih slučajih % in b pisali za elom in erom, ne pa pred njima. Kadar pa i> in b stojita med drugimi konsonanti, tedaj se izgovariata kakor polglasa na tistem městu, na katerem stojita. Da sta znaka % in b uže v tistem času, kateremu se pri-pisujejo najstarše staroslověnské knjige, opravljala na konci besedí tako službo, kakoršno opravljata zdaj v ruŠčini, o tem so učeni ruski jezikoslovci tako prepričani, da o tem vprašanji večidel prosto molÔé ter staro-slovenščino v tej zadevi tako čitaj o, kakor ruščino. Glej o tem „etimologijo" Beljavskega str. 5. §. 3. opomba 2. Znaka T> na konci staroslovenskih besedí ne izgovarja niti Buslajev, kateri najbolj povdarja njegov polglasni pomen v staroslovenšcini. Menim, da razlogi imenovanih učenih jezikoslovcev so dovolj tehtni in verjetni, in da nimamo nikakega razumnega povoda, jih zametavati ter odobravati golo-slovno trditev gospoda M., trditev brez razlogov in do-kazov. — Gosp. M. je vzel, kakor svoj ruski, tako tudi svoj Btaroalovenski predlog vu izpod pazduhe, kakor jemlje modri robec, kader se hoče za nos prijeti. (Dalje prihodnjič.) > Književne novosti. * Izvješće o stenografskih tecajih na kralj. velikoj gimnaziji zagrebačkoj obdrzavanih u petgodistu 1874/5 do 1878/9. Priobćio Anton Bezenšek, gimnazijalni učitelj stenografije, urednik „Jugosl. stenografa" in komorni stenograf. Na čelu tej knjižici nahajamo zgodovinske crtice o stenografiji, ki nam kažejo, da res ni prav nič novega na svetu, kajti brzopisje, se ve da v drugačnih oblikah, sega v starodavne čase Riraljanov nazaj ; trdi se, da je Tiro, rojen 102. leta pred Kristusom, izumil rimski brzopis. Tedaj pred 2000 leti so uže čutili potrebo, be- sede govornika nagloma devati na papir. Zato se pri-poveduje, da je uže Ciceron spretne pisarje učil brzopis. Dandanes veljá Gabelsbergova brzopisna sistema za najboljo med vsemi druzimi. Stenografije potreba spoznavala se je čedalje bolj, tako, da res smemo z g. Bezenšekom reci, da je ogromno razširjena med izobra-ženim svetom vseh naprednih narodov. Dandanes, ko je državnih in deželnih zborov povsod, kamor pogledaš, — ko je shodov učenjakov, shodov društev povsod, katerih obravnave želi svet od besede do besede zvedeti, so živo potrebni tudi taki Ijudjé, ki so zmožni na papir devati besede tako hitro, kakor jih govornik govori. Obžalovanju, ki ga gosp. pisatelj izreka o premalo raz-sirjeni in cenjeni stenografiji na Hrvatskem, dodajamo mi svoje, da isto taka je na Slovenskem, zato bilo bi silno potrebno, da bi dijaki srednjih naših šol stenografije se bolj učili ko dozdaj. Marsikdo bi si mogel dober kos kruha prislužiti, ko bi znal stenogra-fovati, memo tega, da zna dobro „turnati". Stenografija je višja in koristneja gimnastika „uma in dlana" nego so saltomortali turnarjev. — Zgodovinskim tem črticam dodaja cenjeni pisatelj poročilo o vspehu svojega učiteljstva na zagrebški gimnaziji, ki nam kaže, da se ondašnja mladina čedalje bolj unema za lepo to umetno3t — leta 1874/5 je stenografije se učilo 32 gim-nazijstov, leta 1878/9 pa uže 65, v 5 letih skupaj 236 — ter za to posebno hvalo izrekuje gimnaz. ravnatelju g. Bradaški in onim profesorjem, ki so dijake opozorovali na korist učenja stenografskega. — Med stenografičnimi knjigami, ki jih je izdal marljivi naš rojak poleg časnika „Stenograf", priporočamo slovenski naši mladini v prvo berilo njegov „Nauk o stenografiji, priredjen za hrvatski in slovenski jezik" (cena 1 gold.), s toplo željo, da bi se bilo tem vrsticam posrečilo, za življenje toliko koristni stenografiji pridobiti mnogo učencev! * Ne slovenska, ampak nemška knjiga je, o kateri hoČemo tukaj govoriti, al na čast slovenski naši domovini in gorenjskim našim korenjakom je pisana, zato zasluži omenjena biti v našem listu, in to je: „ Veldes, als Mittel- und Ausgangspunkt in die nahere und weitere Umgebung fiir Badebesucher und Touristen. Von P. v. Radies. Laibacb. Verlag von J. Mallner, Ho-telbesitzer im Bad Veldes 1879." S to knjižico, ki nam popisuje najlepai kraj kranjski — Bled s svojo bližnjo in daljo okolico — katerega Prešern po pravici imenuje „podobo raja", je marljivi pisatelj pl. Radies vôtregel stoternim gostom, ki od blizo in daleč vsako leto obiskujejo naš Bled, pa niso dosihmal imeli kažipota v rokah, ki bi jih bil spremljal o potovanji in bi jim razkladal prirodopisne in druge znamenitosti teh okrajin in podajal zgodovinske in arheologične črtice. Zdaj imajo na 9 pôlah vse to v tej knjižici, ki ni navaden suhoparen „Fiïhrer", ampak popis je poln življenja o krajib, ki jih radovedni popot-nik obhodi. Poglejmo jo po tem občnem uvodu malo bolj na drobno, da vidimo, kaj obsega. — Začenja se knjižica z zgodovinskimi črticami našega G or en j-skega. Za njimi sledi popis B1 e š k e g a jezera, sre-dišča tukajšnje naravne lepote, in vsega, kar je okoli njega in se ž njim štika. Potem se kažejo gostom vai zanimivi kraji, pripravni za>peš-izlete bližnje in od-daljene (na vse gorenjske planine), pa tudi taki, kamor je, kakor v Polič, Savo, Radoljico itd. vozá treba. Na poti k bohinjskemu jezeru tudi ni prezrl naših 10 si-rarij, ki uže daleč po svetu posiljajo dobri „ bohinjski sir". Konečno je popisana pot na našega velikana — Triglava. — V dokladi se nabaja tarifa vožnine na vozovih in čolnih. Kakor slišimo, je gosp. pl. Radies, predno se je vsedel k spisu te knjižice, z gosp. Mall-nerjem sam obhodil in obvozil mnogo krajev, ki nam jih v popisu živo pred oči stavlja. Priporočaje knjigo, ki se neki le pri založniku g. Mallnerju v Bledu po 1 gold, dobiva, vsacemu, kogar zanimajo krasni naši go-renjski kraji in ki ume jezik nemški, izrekamo le željo, naj bi enako knjigo kmalu dobili tudi v slovenskem jeziku za naše ljudi in druge Slovane, ki pridejo v Bled in bi jo raji čitali v slovenskem jeziku kakor v nemškem. Mnogovrstne novice. * V plajscih so letos o sv. Jakobu kmetje kosili rž v okolici Wurzburga na Nemškem. Okoli Proselsheima, Seligenstadta, Vogelaburga itd. pa so tudi v plajščih orali kmetje svoje njive o tem času. — Tako* vreme vsake baže imamo letos poleti! * Graška vagonska fabrika je lani delničarjem pravila, da je vse 372 milijona vredno. Sedaj je napravila krido in fabrika se je prodala za }/2 milijona, tedaj ao Iff *M delničarji zgubili 3 milijone goldinarjev, tudi posojilo in upije po ognji, da bi naredilo drugemu, mlajsemu i o 900.000 gold, iz državne blagajnice, ki so ga se- žlahnejšemu prostor. Na njivab nisem videl lepega žita, nogradi niso imeli vesele podobě, to pa morda tudi danji liberalni ministri dovolili, bo menda vse zgubijeno. Ali nihče izmed liberalcev se tukaj ne gane, nibce ne zato ne, ker dajo vino toži, liberalni listi molčijo, kakor da bi nič ne bilo. To nima nobene cene je zopet kos liberalnega gospodarstva! ) ker } ki pač zdravo in pitno vem preveč „kisovec* } a Tudi ne # Nadvojvoda Albreht je potoval na Koroškem po Ziljski dolini in ogledoval italijansko mejo ob Pon- tebi, niski vlak. ali tukaj za trto ni še premraz. Najbolje bi se po mojih mislih tu obnašali travniki, al tudi na teh sem videl tako zanikerno travo. kamor je 28. jul. pridrdral prvi italjanski želez- in živinorejec ne trpel } * odprta Nova Železnica iz Koroske na Italijansko je uže * Na Tirolskem merijo novo železniško pot iz Ins bruka po Arlicopl do švicarske meje. Te želez in nice smo jako potrebni, da se tako izognemoJ3ismar kovi Nemčiji in stopimo v najbližnjo zvezo s Svi Francosko, kamor sedaj čez Nemčijo ali Italijo pridelke na prodaj pošiljamo. svoje Popotne crtice. mena Go9p. župnik mi ampak da bi je skrben kmet pravil ijal da j bolj šega se-vsemu temu ljudi uže nagovarjal, a dosihmal je vse bilo bob v steno pri tem spre ---»I-Jjv , w JO V O a L Eno je pa vendar razveselilo moje oko hodu obilno perje po sadnem drevj ni suhega; o tem mi je gospod župnik povedal prihaj tičev kolikor namreč da to od tod } ker i ne preganjajo je otroke marljivo podučeval In da res v vsaki goščavi glasila se kaka tica in zato tudi nikjer ni bilo videti gosenic, Naj bi omenil še čeravno ljudjé dre ves ne trebij na pokopališči lep Kristusov kip mojstru Zajcu veliko čast delà. (Dalje prihodnjič.) y ki ljubljanskemu Spisuje političen sitnež. (Dalje.) Zdaj smo torej na Selih pod Sumberkom. sem tu dva dni, oba binkoštna Ker praznika, ostal pod go- Gorici Dne 24. julijí schmoizen : Naši dopisi avg Naša Sloga u občnem zboru) je šio vse res jagnje je mirno sedelo zraven risa. si oga wie ge sem 3toljubno streho svojega dražega prijatelja gospoda žup- b" dober prerok, ko sem trdil, da so se agitacijski va- valovi ulegli. Novega predsednika in nov odbor ima nika naj ta meni novi m tudi bralcem „Novic" gotovo malo znani kraj nekoliko natančneje obrisam, kolikor sem si ga mogel v tem kratkem času ogledati. Cerkvica je majhna, posebno v zadnjem delu. ki » Slog udj y v tem odboru nekateri stari nekateri in predsednik dr. Ton kl List Soča" z a go tovljen ; dež pada na pravične in krivične, solnce vstaja glasno upije po popravi; sprednji del je obširneji in Mrzavcem in zahaja za Kalvarijo, in tako je vse spet nov sezidal ga je prejšnji župnik z velikim trudom, v pravém kol JUVY , ocmum jv dovršiti vsega delà pa ni mogei, iu io nea.aj zavoijo b«iu" u*, *cuar jez truim, aa je v ubožnosti, nekaj pa tudi zavoljo malomarnosti faranov če se ta pa ta kuja, je to nepomenlj u / v ^ i na Goriškem. Gudno se mi zdi mogel in to nekaj zavoljo samo to da kedar trdim da je vse prav, in da 9 ne. Tudi sedanji gospod župnik ne more naprej ravno je pripravljenega nekaj denarja in lesa če- ki pa vstane trdeč, da sem j* ) padel Jeg Slov. Narodu" od 30 da prav n j e g že kedo na- JuliJ se namreč zdaj na solncu in dežji ležeč gotovo boljši ne postaja, nekedo spotika nad tem, da sem rekel, da se znabiti le Tako je ves trud njegov zavoljo neugodnih razmer za- m kak T Jan k stonj. Fara tudi učitelja in orglarja nima; oba naine-štuje gospod župnik sam. In njegov trud ima res tudi lep sad, to sem skusil pri maši, ko sem slišal iz fisbarmoniki, ka- » t besede so veliko nedolžn ali M i haj l k kak volit vi od 30. junij t kuj g1* itd. Te moje DO IfUUt ------» JU.UU.V/1Í4U JOC , «VU ucfttuau mladih pisnik meni. Navede! sem na primer ko neznani mi gospod do lašč taka grl lepo ubrano petje. Pevke uči pri tero si je na svoje stroške narocil. imena, katera P m m h Popoldne, ker se tatorjev. Imena so izmišlj agi in imajo le tišti po ie vreme kislo držalo in nisva mogla daleč od doma, meo, kakor latinska imena, ki se navadno za zgled na u u J i OO A4 li jejo, zapeljujejo in molzejo"! Sem, sem naj pride ljub- žavni ljudski šoli ste leto končali. Gim ljanska „Tagblattova" grdoba, da svoj garjevi nos vtakne imel konec leta 311 učencev, Italij zopet dokaz, kako duhovni ljudstvo šču- nekaj še čez „pari • • t i . • V • I • I % • I Obe oddáno, nekaj dnj 7) al pari obe 9 y a v šolo in vodnjak! Vasica je majhna, iz hiš gleda povsod uboštvo tudi zanikernost, ki je tudi nekoliko siromaštva kriva. Zemlja okoli je deloma pač nazij je 129, Slovencev Izmed 16 ma- 144, Nemcev (pravih in umetnih) 38 turantov je opravilo preskušnjo dobro 12, odlično padel 9 zeló kamenita, a vendar tù za eno leto, združena pripravij za meseca o pridnosti je malo eledú. Sadno učencev. Na viši k 3e in tam plodna ^ drevje je strašno zanemarjeno, kaže povsod suha rebra zrelostno preskušnjo; od teh je 1 odličnik gimnazijem štela 51 slovenskih sedmošolcev opravilo j zreli y 256 zavrnen za 1 leto. Vseh dijakov Bkup (s pripravljavnico vred) je imela realka 263. Po narodnosti je Italijanov 185 , Slovencev 34, Nemcev 44. — Italijanska priprav- ljavnica z realko združena je imela v 2 oddelkih 86 učencev. — Na ženakem izobraževališči so imele maturitatno preskušnjo najpoprej Slovenke, katerih je 12. Italijanke hodo brž ko ne še ceii ta teden izpraše- vali. — Dne 26. julija so bili iz.puščeni iz preisko-vainega zapora 4 tukajšnji politiški vjetniki (med njimi tudi „Isonzoťí-v urednik gosp. Jurettig). Prišlo je dotično povelje z Dunaja. — Pisal sem uže večkrat, da Gorica je v marsičem podobna kakemu glavnemu mestu. Lejte nov dokaz. V enem tednu dvoje jako interesantnih samomorov. Na sv. Ane dan zjutraj se je z revolverjem dvakrat v srčno stran ustřelil (v tem listu že pohvaljeni) umetnik na gosli g. T........i iz znanih ali neznanih vzrokov — kakor hoćemo. Umet-nost in telesna lepota ste včasih nevarni zanjki Člověku. Taka je bila s T—iom. Sicer pa T. še živi in žeii ži-veti in se je koj po nesreći z Bogom spravil. Nekaj celó nenavadnega pasta naredila 30. jul. brata Alojzij in Franc Bregant, sloveča urarja — stara firma — v Gorici na Travniku. Spravivši v štacuni V8e v red gresta — kakor se zdi — na železnični Sočki most in z zvezanima rokama skocita v Sočo. Našli so trupla pri Gradišči. Bila sta ta dva brata vedno skup, kakor Eiaele in Beisele. Kar ju je pa v Sočo gnalo, ni bila le bratov8ka ljubezen, ampak — dolgovi, in to je Čista proza. Nearečnikov trupla so pripeljali na tukaj-šnje pokopaiišče, kjer jima je „ginnastica" *) — katere ustanovnika sta Breganta bila — napravila nekak „civilni pogreb". Factotum v tej zadevi je bil znani factotum našega municipija. Pa ne, da bi bil on ukazal zvoniti pokopališČni zvon?!! Svobodna cerkev v svobodném mestu ! — tako lahko pojemo v Gorici. — Dne 28. jul. je imel glavni odbor naše kmetijske družbe občen zbor, katerega se je udeležilo 16 odbornikov. Pred meseci sem povedal „Novicam", da se je centralni odbor posvetoval, kaj bi bilo kmetijski družbi gledé na kmetijsko šolo storiti, potem ko je deželni zbor lanskojeaen šolo na dvoje razcepil tako, da ima biti alovenaki oddelek sam za se pod posebnim voditeljstvom. SpušČa se pa km. družba v take razprave zato, ker je ona prepustila deželni šoli (oziroma deželnemu zboru) svoja polja za poskušnje, in ker je kura to rij (to je, oskrbovalni odbor), ki šolo nadzoruje, sestavljen bil iz udov kmetijske družbe in enega deželn. odbornika. Merodajnim Lahom v kmetijski družbi novi šolski dualizem ni po volji; zato bi menda radi svoja posestva šoli (oziroma — deželi) vzeli. Odsek, kateremu je bi'o pred meseci naroeeno, da naj preiŠče in presodi razmere med kmetijsko družbo in deželnim zastopom ali kmetijsko Šolo, podal je 28. jul. svoje dolgo poročilo, ki ga je sestavil neavstrijaki Lah conte Mantica iz Vidma. Nakopičenih je v tem poročilu vse polno tožeb in pritožeb zoper deželni zbor in odbor, zoper voditeljstvo slovenskega oddelka kmetijske šole, zoper kmetijske družbe predsednika g. grofa Coronini-a in druge. Jedro obširnega poročila pa je to le: a) Sklep deželn. zbora od 5. okt. 1878., s katerim je kmetijsko šolo preustrojil, ne vjerna se z interessi in pra-vicami kmetijske družbe; b) ker je deželni zbor tudi kuratôrij v tem zmislu prenaredil, da ima deželni odbor zdaj dva uda v njem, ne kaže družb i, da bi se kur at or i ja še dalje udeležila. (O družbi-nemposestvu poročilo menda molči). — Razloge ome- *) To je telovađsko društvo, katero samo sebe imenuje „la simpatica societa *. Hudobni ljudje menijo , da diši enomalo po irredentarstvu. Pis. njenega poročila so pobijali in tožbe zavračali: pred-sedni k, gosp. Gas se r, kot poslanec deželnega odbora, in sosebno dr. Ton kli, — toda vse zaston) : od-sekovi nasveti so sprejeti. Brž po seji, katera je trajala čez 3 ure časa, odpovedal se je grof Co-ronini predsedništvu in sta tudi 2 odbornika iz centralnega odbora izstopila. Radovedni smo, kak konec bode imela ta kriza. *) — H koncu še nekaj druzega, kar je naši nadškofiji in deželi na čast. Mladi naš doktor bogoslovja g. Ant. Gregorčič (s Tomin-skega) je dobil v znamenje posebne odlike eden tistih stipend i jev, ki so bili ustanovljeni o času, ko je imelo dunajsko vseučilišče svoj poslednji jubilej , v ta namen, da obhodi stipendist odkazana mu vnanja v sett čilišča. Naš vrli dr. Gregorčič pojde v Mona-kovo in Vircburg. Naloga mu je v posebni, na-tančni instrukciji odkazana. Kar je sosebno čaatno za dr. Gregorčiča, je pa to, da so mu dve letni stipen-đijski znesek (dvakrat 600 gold.) nakazali. (Dr. Gregorčič je že nekaj mesecev v Gorici — kot zaČasni kaplan pri sv. Ignaciji. Ob enem je tudi bogoslovcem nekaj predaval.) ÏZ Notranjskc Bistrice 1. avg. B. (Dr. Kraus. Cesar jev dar. Zeló star zvon v Tominjali. Letina.) No vica o roparskem napadu na dr. Kraus a in o njegovi smrti je tudi posebno pri nas živo sočutje obudila. Bil je namreč rajnki nekaj mesecev nameatni sodnik ter si je v tem krátkém času kot marljiv in v obče ljudstvu pri-jazen uradnik splošno spoŠtovanje pridobil. Le neka-terim, katerim je on zavoljo njih presebičnega, ne po vae poštenega obnašanja ovire stavil, ter jim na pete stopal, ni bil priljubljen. S tem pa nikakor nočemo rajncega o narodnem obziru zagovarjati, če je res, da je iz narodnega Pavla postal Savel. **) Namen teh vrstic zato ni, opirati narodno-politični značaj dr. Kra u sa, le kazati hočejo njega hvalevredno stran in sklepati s starodavnim izrekom: „de mortuis nil nisi bene". Ena-kih misli v tej zadevi je mnogo tukajšnjih domorodcev. — Presvitli cesar so miloatljivo darovali za zidanje zvonika in napravo novih zvonov v To mi nj ah — podružnici trnovake fare — 100 gold, iz avoje lastne blagajne. In tako bo imela v kratkem mala in uboga vas ono, česar veča in bolj přemožná Bistrica še vedno pogreša. Starinsko-znamenit je sedanji zeló poškodo-vani zvon one podružnice, kajti letna številka na njem kaže, da je star 460 let. Kolikokrat je pač starec v pol tisučletju zapel ; koliko ljudém je zapel k večnemu počitku, koliko bi nam vedel povedati, da more govoriti! Malo je menda na Kranjskem starejših zvonov in res škoda bi ga bilo zvonarju dati, da ga prelije. Za-služil bi starec kotiček v kakem muzeju. — Letina bo letos pri nas sploh prav slaba: sadja nič, vina malo. slaba žetev. Pozni pridelek nam pa silna suša, katera je jela pritiskati, žuga pokončati. Po takem nadloge kmetijstvu čedalje huje ! íz Bleda 3. avgusta. — Naš Bled je zdaj ves poln tujih gostov, zastopani so skor vsi narodi božjega svetá, največ pa je Dunajčanov med njimi. Vsem se na obrazu bere, da so veseli našega lepega kraja, le to jim *) Veselega gotovo ne, vsaj je preocitno, da Ijutost lahonska delà na to, da spodrinejo obstanek slovenskega oddelka kmetijske šole, kateremu zaslužni vodja je prof. Po vše. Tako Slovenci nikjer nimamo miru, prega-njanje je osoda naša! - Vred. **) Zalibog, da res nekdaj iskreni in pri volitvah za narodno stran neutrudljivi dr. Kraus je uže zadnja leta, posebna pa v Škofji Loki bil pri volitvah glavni agitator nam nasprotne stranke in na vse kriplje délai zoper volitev našega kandidata dr. Poklukarja. Vred. oijprav po v y • vseči da od 10. ure dopoldne do popoldne morajo uuati uumaj aci u vouai viuuiui, »« —— * r — — j- — *"•"'** —v«.jv,ttW tero sedaj imamo, zavoljo malo sence ne morejo pod razpuačene c. k. deželne komisije konjerejske ) ticati domá, ker o veliki vroôini ure ka- při vzeti poseb dsek za konjerejo v ta namen r ----7 r —_ — —t ------- - « j v » «j v » v« unujcuj da vprihodnje tudi družba kmetijska prevzame opravila cesto okoli jezera se je Bled zeló njeno je med .drugim dre ves, dreves, ki bi senco delali, se je za ta prestroj druábiuib pravil skliče / / __ 1 1 J i < • 1 AM milo nebó. olepšal, al nujno potrebno. Tudi gosp. Rikli, znani hidropat zopet tukaj b io > da se t m skle-se samo Je in zdravlja bolnike z mrzlc^ vodo, vročim zbor družbe kmetijske jako marlj Gosp i z r e d n Tomažu Hit in umno poleg tominskih občni ki - m j f solncem in gorenjskim čistim zrakom. Če tudi od leta vodi! tudi napravo naših bohinj s kih, ki pa koncem do leta zahaja več tujcev sem in posebno nemcev, ki letosnjega leta zapusti Kranjsko in Goriško, se dá toplo * se zahvalno pismo za njega vspešno delovanje, po katerem ) f lepe denarce tukaj pusčajo in jih imamo zato radi Vam ni treba bati, da bi nasi gorenjski korenjaki in je b ohi nj ski sir dobil dobro ime po daljnem svetu vrle naše Gorenjke nemškutariti začeli. Ne, ne , pi«»» ----r Gorenjec ostane verni sin matere Slave; njega ne pre- a naznaniíom kraj pravi Gospodarskemu društvu hrvatskom se vstreže j se akupujejo goveda žlah sukne nobena tuja sapa, — to je sijajno kazal pri vseh nega muriškega m belanskega plemena po ízkušnjah volitvah. Naj Vam še to naznanim } da smo ravnokar odoornika Seunig in tu dobili novo knjigo gosp. pl. Ra dies a, popisuje naš Bled z bližnjimi in daljimi kraji, slišim , jo močno hvaiijo vsi, ki so se jo kupili pri ki na drobno Kakor deželne vino- in Lasnika lenca razgo ) katerega je djerejske šole na Slap Na dop deželni odbor gosp Do spustí z družbo kmetijsko apotil, naj se v zaradi kraj Malnarju. na Dolenjs&em, ki jib bode v drugi polovici tega me Kranj a avgusta. — Ker je na Gorenjskem še seca v prihodnjem mesecu s popotnim pod malo mlatilnic in druzega novejšega kmecijskega orodja v a nj em oois&avai, m oj zaradi n au kov, ki naj jii Pour sklenii, tu zalogo praktičnih ondi predava, je odbor pritrdil gosp. Dolenčevim pred jem obiskaval zaradi k ki naj jih iraZbir]enega , JU g« i. v UA omuuu , HV aaiu^v ^íaanouu. kmetijskih mašin, pa tudi različnih semen napraviti m m ^ a m n -Tri Km« It n ! T vi a > h \r i* A rw r» i i r» D n^ /mi wv i Je Znana poštena fabrika „Ucnrath Comp. v Pragi mu je prodajo svojih mlatilnic, škoporeznic itd. za gorenjsko logom Sem Rati ) da^ gré v T r e b j Novomesto, Metlik Kršk > «V ^«.V V JL J. \j u U KJ , JL1 u V Crnomelj, Koštanja, , 1U pa se morebiti tudi v Vini co in kak drug in stran za prodaj v komiaijon izročila. Gorenjski gospo- P° nasvetu ondašnjih predstojnikov kmetijskih po darji imajo po takem priliko > v bližnici dobiti dobro družme; gl kmetijsko orodje pa tudi mnogovrstna nova semena, so drugej od kmetovalcev potrjena. ki J in predmeti podučevanj tar s t ) o sega le *ej uu Kuieiuvaicev pubij^ua. ^ umno susenje čespelj tam, »jer i^uieujui ia» Vrkllike 5. avg. {Javna zahvala.) Dopis el. mini- kupčijo veliko češpelj pridelujejo, pa jih na škodo dobri pa naj so vino-djereji naj poduk pa za Dolenj dovoljuje, da se smejo steratva, po katerem se zopet pridni in lepovedni učenci koncem šolskega leta ali o druzih prilikah ob darovati s primer nimi knjigami, Po pa ceni preveč v dimu zakajajo kote v Dovjem , ki je iznašel v „Novicah njeni go nj ač, s katerim goap M uže ome č mlátil razveseli! .1© srčno gotovo vsacega prijatelja šolske gonij°> 1Q je tako goaitev nedavno naredil mladine. Tudi pri nas pozdravili smo ta ministerski Globočnik v Stražišu 9 se naprosí gosp gosp lahko Anton 9 predstoj razglas z velikim zadovoljstvom. In kdo bi tudi ne podružnice kranjske, da ogleda to napravo in po- privoščil pridnim otrokom nedolžnega veselja! Našel se tem 0 nÍej poroča družbi kmetijski. — Ravnateljstvu je tù pa uže tudi blag dobrotnik, ki je tukajšni šolski ljudske šoie v Pre došiji h se je dovolilo za posebno pokončevanje škodljivega mrčesa po mladini omislil prelepe premije. Naš prečastiti in ob- pridno iovenj cespoštovani ter za solo vneti c. k. okrajni sodnik gosp šolski mladini 10 gold grade Za poskušnj si Karol Pleš ko, podařil je namreč šoli v ta namen 21 naročí družba naša nekoliko hvaljene nove p lepo vezanih, pozlaćenih in z letno štev. 1879 kinčanih ,,pedigre - pšenice" od grajščine Stokernske v dolnji Av ~ * ' začasni oakrbnik družbenegí knjižic raznega zapopadka. Koliko veselja pridnim šo- larjem ! Želeli bi bili strij Goap. Skal 9 9 da bi bil blagi gospod tudi sam vrta, je poslal odboru na ogled nekoliko letos pridelane mogel biti priča nedolžnemu veselju, ki ga je s tem birske rži. susca na vrtu jal kilograma blagodušnim činom napravil naši nadepolni sol. mladini, te rži in přidělal zrnja o9 kilogramov, slame pa, ki pre Podpisani krajni šolski svèt pa si šteje v svojo dolžnost, seže v velikosti največega možá, 112 kilogramov. Seme da izreka blagemu gospodu za ta lep dar javno zahvalo se dobi pri njem na družbinem vrtu z dostavkom : Bog plaćaj ! Krajni šolski svèt 29. jul. 1879. Ig. A. Jelovšek, prvomestnik. Ljubljane. {Iz odborové seje družbe kmetijske 3. je odbor z seje sklenil odbora avgusta). Deželni blázni h iz Kranjskeg vzame iz Štajarske blagajnice v tukajsnjo, ker kaj manjši stroški da pre ^ _ r tu Jož. Braune, župan ko so dne t. m.)} kateri je předsedova! baron Wurzbach čevski, zastopa deželni odbor oziroma deželni zaklad pri „Novicam" došlo sledeče poročilo. Galiska družba kine- okrajnem cestnem odboru kočevskem — da se Vrhni-tijska vabi našo družbo v skupni shod vseh kmetij- skem pogorelcem dá 1200 gl. podpore iz deželnega za- skih družeb na Dunaj, v katerem naj bi se svetovalo in doloČilo: kaj naj bi družbe kmetijske skupno prihod- klada . dne t. m. med dru njemu državnemu zboru na srce položile o zlajšanji gim obravnava! vprašanje: ali naj bi se onih 18drevé CMestni odbor) je v sej teža v, ki tarejo kmetijstvo 9 katere postave naj (kostanjev), ki se stojijo na desni strani poleg ceste, ki se prenaredile, katere na novo osnovale; odbor je skle- iz meata pelje v Latermanov drevored? posekalo ali pu nil 9 naznaniti družbi galiski, da se družba naša rada stilo To vprasanj sicer »uže rešeno, kajti c. udeleži nasvetovanega shoda, ako bo med zborovanjem državnega zbora, in je pritrdil vsem 5 nasvetom gališke družbe, pa tudi predlogom dr* Bleiweisovim, naj družba naša tudi povdari nujno potrebo, da se 1) go z dna postava preanuje tako, da bode pravična živin or ej i, želna vlada, kot zastopnica ces. cestva » . de-uže U3tregla tukajšnje stavbene družbe, da se nasproti hisam, ki jih je na Franc-Jožefovi cesti zidala, stojeća drevesa posekajo , a vendar to dovolila, da začasno smejo ta drevesa še ostati Zop to godo je kakih 100 ljub W v w v VM 4 w u v» m w u V/ y V4 v^ \J Vi U ly 1 U * JI U U 14 mJk A k JLJL J / --- ------- — ^ ~--- w _ - - ^ ^ w w --Q — - ^ — " — ^ w J a ne enostransko sami lesoreji, 2) da nemudoma dobimo ljanskib gospéj mastnému magistratu vložila pros nj postavo zoper oderuhe, ki oderajo tudi kmeta. — naj se mestni odbor potegne za obstanek teh dreves, Gosp. Mur nik je poročal o premembi pravil (statut) kateri ob hudi vročini zaželeno senco delajo meščanom, družbe kmetijske, po kateri se ima pravilom njenim ki hodijo na sprehod v priljubljeni drevored, katera pa 258 ao tudi zavetje rodovinam, ki z otroci potujejo gori ia odlikovala gospoda Meden in Pucihar. Ker ie tudi « • • v i • i • J > • i . • rnn S . * . « .. _ I doli, pred vozovi, i bila katerih tu zmirom dosti g° apejska drevesa log vreme veselici jako ugodno tedaj povod, da so prišla navedena strežba vse hvale vredna bilo, in gostilničarjeva po dne t. m. v odborovo obravnavo Odbor t«^ »»V.UUO, se samo po sebi razume ve lika veselost zbranega občinstva, med katerim smo vi nik Ziegler je v imenu odsekovem stavil predlog, naj deli tudi take gospode pesmam navdušeno ploskati, ki se c. kr. deželna vlada prosi, da dovoli takrat, ko se niso „naše gore listi"* bodo imela zdaj stojeća drevesa posekati, se namesti — V nedeljo zjutraj gredo naši čitalnični pevci v • i« • w ^ 1 i > tT T^fc I • • * • • • - - . ^ - J O r njih sadijo manj Odbornika dr B lei w ia Regali sta s temeljitimi razlOgi zagovarjala obst k uže stoječih dreves, ki lepšajo cesto, branij pri péku solnca. niso nikomur na škodo, marveč le na mar Litijo, kjer bodo pri sv. maši peli, ter se od tam po-dadó na zgodovinsko imenitni grad Bogensperg. Gotovo jih spremna velika množica narodnih rodovin > ; sikako korist. Vendar č odbornikov je pritrdila da se dobi hudodelec 150 gold, dobi dařila od vlade kdor — — > pomaga, ki je blagajnico sodnije škofje ^ * '---------------- J r-------- vit. uv MVWl UUUUUWCV/, IVI Jt. Ul od8ekovemu predlogu, ki je „šviga švaga čez dva praga", loške oropal in dr. Krausa ubil. kajti c. k. deželni vladi ali še bolj stavbeni družbi bal nasprotovati, da ne bi se posekala drevesa, bal zameriti. če bi pro za Iz Zagreba se nam piše, da je nadvojvoda siteljicam gospém pa se je bal zameriti, ce Dl vsaj to ne bil, da se namesti sedanjih velikih bi vsadila nova ■iltfiirillfiittiišiifiitt (oBHBHHMM^I Wurtemberg prosil gosp bana ťiv0.i uau«, naj bi iz Hrvaškega v Bosno poslal dva strokovnjaka, katerih naloga bi bila, ogledati tamošnje gospodarstvo in potem dati nasvete, kako bi se moglo gospodarstvo ondi zboljšati. Za to poprej m 1 ! Ljubljančanov si ubija glavo, zakaj da bi n^orala iepa odločena sta nas rojak gosp. Franjo Kuralt, popre drevesca iz poti? Stavbina družba, ki nam je uže zeló učitelj na goriški kmetijski šoli in zdaj tajnik gospo zato oni „Salomonov predlog 20.000 glav kaj da bi n^orala iepa odločena sta nas rojak gosp. Franjo Kuralt 7 neki z pokvarila Latermanov drevored z zastavo hiš dotičnimi hišnimi lastniki trdi, da drevesa ondašnje hiše darskega društva hrvatskega, in pa vélikižupan pl. Vu kotinovič. vlažne (mokre) deiaj } a drug hiše , če so vlažne, le zato vlažne, suhe, ko so gostači uže va-nj vemo ker da so one 9 7 se niso bile Silili Ce „strassenárar trdi, da je zarad dreves cesta preozk 7 naj dá nemu dne t. m. prišla jima je uže depeša da se morata precej podati na pot in naravnost v Sarajevo. Jutri se podasta na pot s c. k. dvorním sve- Badovincem. — Radostni pričakujemo doma posekati tudi du" nasproti hiši nekdanj drevesa v „zvezdinem d banke „Slovenije itd tovaicem da nam bode častiti svojega potovanja opisal v „Novicah". v> - XKWaVOtUI j^liuaawjvi Ul \Jy Kuralt mnogo zanimivega iz cesta ni nič širja In (Požar za požarom) na deželi blizo Ljubljane je gostaćem novih hiš zdaj na dnevnem redu. Kmalu potem, ko je ogenj po na Franc-Jožefovi cesti Ijubše, da gledajo v podrto zi- končal velik stari kos Vrhnike in škode naredil nad d o v j vesa ? 77 Ko sadil, pela pflegsamta", kakor pa v Iepa zelena dre- 32.000 gold., je nastal velik požar na Igu in uničil 65 poslopij do farovža, kateremu je zgorel skedenj z vso Je mu je jnki župan Ljublj Àm b tu drevesa za- javno hvalo in zahvalo ) mrvo, in zopet kmalu potem je gorelo v Kozar jih za zdaj naj bi zapadla nemili sekiri! Ce so vam pre- Vičem, kjer je pogorelo 6 poslopij. Včeraj je v Trzini velika, obrezavajt 7 krati Latermanovim. Fo vseh večih mestih zasajaj kar se je zgodilo uže ene- 16 gospodarjem pogorelo 26 poslopij, tedaj škoda zopet da nes drevesa po uiicah, Ljubljana pa posekuje krasno popolnoma pogorela poslopja 6 gospodarjev. drevje! Ko je pred vec leti župan Hradecky zasadil žarna straža je res velika pomočnica tudi velika. Pri sv. Lorenců poleg Krškega so 26. dne u. m po bliž Naša našim 77 9 Sternallee", so boršt v mestu narediti kričali nekateri in ga grdili, da hoče nim deželanom. hvaležna 7 daj mu je menda vsa da imamo ta „borsť v mestu Ljubljana Dolžnost nam je bila to malo, a vendar za Ljubij (Cecilijno društvo) ima, kakor t so „Novice" uze poroČale, svoj občni zbor, ki se prične s slovesno mašo ob zeló važno stvar nekoliko obširnej se odvrnil nameravani vandalizem. pravljati, da bi uri dopoldne v stolni cerkvi. Zopet žaluje domovina naša na grobu odlič Novicar iz domaćih in tujih dežel. nega rodoljuba7 čegar značajnosti ni mogi nasprotnikov naših pregniti. — Dr. Žiga Buč nikakoršua do Dunaja. 18. dan t. m. je presvitlega našega 7 cesarja roj s tni dan. Kakor se I • v • sllBl 7 nameravajo ná- 1873. leta bivši c. kr. okrajni zdravnik v jNovomestu, rodni in konservativni krogi vseh avstrijskih dežel spo potem pa prognan za c. k. okrajnega zdravnika v Ko- min tega dneva posebno slovesno obhajati in zatrditi čevje, Kranj je po dolgem bolehanji umri v Smartnu biizo Nj. veličanstvu pripravnost iskrenega sodelovanja o tem v Ljubljani v grob položen bil. Spre- da se izpolnijo vsacemu zvestemu Avstrijancu nepozab- tudi Novomesto ljive besede:„naredite mir med mo)imi narodi!" in dne vod na pokopališče je bil sijajin se hvaležno spominjalo možá, ki je veliko delal in In res prav zdaj je moment za tako lojalno izjavo tudi % â « A _ — « i» "i. • r^ i veliko trudil se za pravično dom rec ne 7 da je od strani nas Slovencev. 7 .Politik" žagotovlja, da so zdaj pogovori grofa v farni cerkvi zvon naznanil Novomeščanom smrt ne-pozabljivega rodoljuba, ampak zvonilo mu je tù oba dni, Taaffe-a in vodji češke opozicije stopili v odločni stadij, in da ni res, ker so trdili ustavaški listi, da se kakor da bi bil tù na mrtvaškem odru ležal in na pokopališče spremljan bil. Rodoljubi novomeški so s tem spo-minom res tudi sami sebe slavili. Bodi mu zemljica lahka ! goče za spravo med minister, ki ima resno voljo storiti vse, kar mu narodi, ogiblje Jô mo- neposrednim razgo (Muzikalna veselica čitalniška) v nedeljo zvečer vorom s českimi vodji. Dr. Rieger in dr. Pražak je bila zopet tako Iepa, da jo po pravici smemo vpisati sta bila unidan zato na Dunaji. Hohenwart in Taaffe med najlepše v kroniko národno. Vsa zasluga za to pa zmerom popolno složno delata na dosego onega cilja, pa gré našim mojstrom pevcem in njih izvrstnemu — Ker je porazumljenje Cehov s Poljaci bistveni voditelju gosp. V. Val en ti. Vse točke bile so sprejete faktor zaželenega cilja, je te dni dr. Rieger preko Du- z živahnim ploškom , poseben entuzijazem pa so probu- naja odpotoval v Krakov, dili: krasni Haj dr ih o v čveterospev Eisenhutov zbor Vogeln o vi „Lovačka" in 77 Cigani ,,o tihi noči", z bariton-samospevom „Bura", u ,,Davoriaa, s tenor-samospevom in Z a j e e v a Zopet hočejo časniki vedeti, da se deželni zbori pričnó za kratko zborovanje koncem tega meseca ali začetkom septembra, o polovici oktobra pa se začne v katerih sta se poleg zbora državni zbor. Odgovorni vrednik : Alojzi Majer. «— Tisk in založba : J. BlazniËovi nasledfliÈi v juLbijani.