\ THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. AMERIKANSKI PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. NAJSTAREJSI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. IN THREE PARTS.—PART I. (Official Organ of four Slovenian organization.) V TREH DELIH.—I. DEL. ŠTEV. (No.) 245. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 1 9. DECEMBRA — THURSDA Y DECEMBER 19, 1929. LETNIK XXXVIII. V Zagrebu podtaknjene bombe. - 60 rudaijev zasutih V ZAGREBŠKO KATEDRALO, KAKOR TUDI NA ŽELEZNIŠKO PROGO ZAGREB-BELGRAD, BILA PODTAKNJENA BOMBA. — ARETIRANIH OKROG 100 OSEB. — SLOVESNI POTEK PROSLAVE KRALJEVE GA R0JSTNEGA DNE" ŠESTDESET RUDARJEV P0DSVT1H Vsled eksplozije se je rov v premogovniku podsul in pokopal pod seboj 60 rudarjev. — Reševalno delo v teku. —o— McAlester, Okla. — V tu kajšnjem "Old Town Mine" premogovniku je v torek ob 11. uri dopoldne nastala eksplozi ja, ki je povzročila nesrečo, kolikoršna se v tem okrožju še ni pripetila. Rov se je nam reč podsul in pokopal 60 rudarjev, ki so se tedaj nahajali tamkaj na delu Pod vodstvom lastnika rudnika, Hugh Rice, se je nemudoma odpravilo rešilno moštvo na kraj nesreče, da po možnosti še rešijo nesrečneže, ki se nahajajo 5000 čevljev globoko pod zemljo. Delavci vseh so sednjih premogorovov so se pridružili rešilni akciji. Ker je skozi vhodni rov nemogoče dospeti do ponesrečencev, so pričeli kopati nov rov v bližini železniške postaje Missouri-Texas proge, ker so mne nja, da se kraj, kjer so rudarji Dokopani, nahaja ravno pod !to železniško postajo. Do zdaj so našli 23 mrtvih trupel, in ka kor vse kaže, ni skoraj nobenega upanja, da bi našli katerega ponesrečencev pri življenju -o ZASLEDOVANJE NAJNEVARNEJŠEGA BANDITA V DEŽELI Chicago, 111. — Policijske oblasti širom cele dežele so a-larmirane, da stavijo v službo vse razpoložljive moči v zasledovanje bandita, ki si je po vsej pravici pridobil sloves najbolj nevarne osebe v vsej Ameriki. Moža, ki je živel v svoji vili v St. Joseph, Mich., kot navidezno vzoren državljan pod imenom Fred Dane, je neznatna avtomobilska nezgoda razkrila pozneje kot proslulega poklicnega morilca, Freda R. Burke, katerega že dolgo išče policija, na katerega aretacijo je razpisano več nagrad v skupnem znesku okrog $60,000 in o katerem z gotovostjo domnevajo, da je bil vodilna oseba pri velikem klanju, ki se je pripetilo v neki garaži v preteklem februarju, in ki je znano kot "St. Valentine's day massacre". I Njegova identiteta se je dognala, ko je na prometnem križiču ustrelil tamkajšnjega stražnika, ko ga je ta zasledoval, da bi pomogel nekemu farmarju skolektati od njega $5 kot odškodnino za poškodbe na avtomobilu. Zasledovalcem pa je ušel in kljub najskrbnejšemu zasledovanju niso njegovega skrivališča če do zdaj mogli odkriti. Vila, v kateri je živel, pa se je izkazala kot prava orožarna s c»elo zalogo strelnega orožja. Zagreb, Jugoslavija. — Pro-tidržavni teroristi so v Jugoslaviji še vedno na delu. To pot so si za svoje peklensko početje izbrali predvečer rojstnega dne kralja Aleksandra, ki se po vsej Jugoslaviji najslovesnejše praznuje dne 17. decembra. Ko so namreč v ponedeljek zvečer okraševali zagrebško katedralo za slovesnosti prihodnjega dne, so našli v njej podtaknjeno bombo, ki bi bila v stanu povzročiti neizmerno nesrečo, ako bi dosegla svoj cilj. Druga bomba pa je bila najdena na železniški progi Zagreb-Belgrad, ki je vsebovala 60 funtov eksplozivnih snovi. Kakor domnevajo, je bila namenjena posebnemu vlaku, ki je imel voziti 400 Hrvatov v Belgrad k proslavi. V zvezi s temi bombami je bilo aretiranih nad sto oseb, izmed katerih stoje mnogi v zvezi z umorom bivšega hrvaškega urednika "Tonija Sehle gla. Na preiskavo je bil poklican tudi vodja hrvaške stranke, Dr. Maček, vendar aretiran ni bil. Na najsijajnejši način je potekel predvečer proslave. Deler gacije iz vseh delov države so prispele v Belgrad, ki je bil razkošno razsvetljen po novem sistemu bulevardske razsvetljave, ki je bil pred kratkim instaliran. Proslava je potekla med govori, banketi, zabavami in plesom, pri katerem tudi ni manjkalo narodnega plesa "kolo". -o- LETALCA DOSEGLA AMERIKO Bahia, Brazilija. — Kakor smo včeraj poročali, sta dva letalca podvzela pot po zraku iz Evrope v južno Ameriko. Njih končni cilj je bil Montevideo, glavno mesto države Uruguay. Svojega končnega cilja sicer nista dosegla, pač pa sta preletela Atlantik, in veliko veselje vlada vsled tega v vsej južni Ameriki, zlasti še, ker od 7. ure v ponedeljek zvečer do torka zjutraj ni aeroplan poslal nikakega radijskega poročila in so se glede usode obeh letalcev že pričeli resno bati. Dočim sta srečno premerila pot 3600 milj preko Atlantika, se pa jim je na obrežju Brazilije pripetila nesreča. V temni noči sta izgubila pravo smer in prisiljena sta bila, pristati na zemljo. Ozemlja pod seboj nista videla in tako sta treščila ravno v neki gozd, pri čemer se jima je letalo razbilo in ona sama sta zadobila lažje poškodbe. V tem položaju ju je v torek zjutraj našla četa jezdecev, ki je slučajno prispela mimo in ju vzela v bližnjo vas, . od koder sta se podala pozneje v mesto San Antonio in brzojavno obvestila uruguaysko vlado o,nezgodi. V "Am. Slovencu" izhajajo najzanimivejše povesti, ali jih citate? Papež Pij XI. - zlatomašnik Dne 20. decembra tega leta bc minulo 50 let, odkar so bile v masniškem posvečenju položene velikoduhovni-ške roke na glavo 22 letnega mladeniča z imenom Ahiles Re.tti. Ta mladenič nosi sedaj ime Pij XI. in je poglavar in duhovni oče 300 milijonov katoličanov. Zato stoji že celo leto 1929 v znamenju zlatomašniškega jubileja svetega očeta. Sveto leto, ki je bilo zavoljo tega proglašeno letos, je privabilo iz vseh delov sveta neskončne množice vernikov v Rim; še bolj neštevilne pa so prireditve, ki so se obhajale po vsem svetu v spomin tega izrednega dogodka. Duhovni in materialni darovi, ki se pošiljajo letos v Rim, bodo svetemu očetu dokaz ljubezni in vdanosti vernikov, a mu bodo tudi olajšali težko breme papeštva. Velika je čast svetega očeta, a s to ča 3tjo so združena neskončno težka bremena. V cerkveni zgodovini beremo, da so se slavni možje skrili, ko so zvedeli za nameravano izvolitev na papeški prestol. Ko so sv. očetu papežu Piju V. sporočili njegovo izvolitev, je prebledel in rekel: "Ko sem bil še preprost redovnik sv. Dominika, sem se nadejal poln zaupanja, da se bom mogel zveličati; ko sem postal škof, sem že začel dvomiti nad svojim zveličan jem; kot papež moram pa nad seboj obupati; ker kako hočem dati Bogu odgovor za toliko duš, ko še svoje ne morem obvladati!" — "Ves svet počiya na mojih ramah,' je zaklical Gregor XIII. In Leo XI. je rekel na smrtni postelji: "Bolje bi bilo zame, ko bi bil vratar kakega samostana kakor pa da sem nosil ključe nebeškega kraljestva." 33 papežev je umrlo mučeniške smrti, mnogoteri drugi pa v pregnanstvu. Kako bridko se glasijo zadnje besede Gregorja VII.: "Ljubil sem pravico in sovražil krivico, zato umiram v pregnanstvu." In ko je leta 1799 umiral v pregnanstvu Fij VI., je še vzkliknil: "Moj Bog! v kakem stanju zapuščam sveto Cerkev!" In ječar je zapisal na mrtvaško krsto tega papeža kot nagrobni napis tele besede: "Ta je zadnji papež." Pri vsej neskončni ljubezni in spoštovanju, katero uživa sedaj vladajoči sveti oče, vendar počiva tudi na njegovih ramah nič manj težko breme in nič manjša odgovornost kakor na kateremkoli njegovih prednikov. Njegova doba je gledala krvavo preganjanje katoličanov v Mehiki, in še gleda razdejanje, katero napravlja boljševizem v človeških dušah; ta si je namreč zapisal na svoje zastave besede: "Boj proti Bogu z vsemi sredstvi!" Sveti oče gleda tudi razvoj fašizma, ki je kljub velikemu dejanju zunanje sprave Italije s Cerkvijo vendarle neko silno preteče znamenje; saj je pred par meseci odkrito pretil fašizem s svojim bojem proti papežu. Še vsaka doba krščanstva je imela svoje posebne križe in boje, in takih tudi sedaj Cerkvi in papeštvu ne manjka. Naša obljuba k zlatomašniškemu jubileju se zato glasi: "Sveti oče! Mi ti hočemo pomagati nositi breme vsega sveta; mi hočemo moliti s teboj, da zavlada mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem, mi hočemo tvojemu apostolatu pomagati kot dejanski in požrtvovalni apostoli Katoliške akcije!" Iz Jugoslav!}«. ZAGONETNA SMRTNA NESREČA.— LASTNA ŽENA PREBIJE MOŽU LOBANJO. — OGENJ UPEPELI LESENA POSLOPJA POSESTNIKU PODKORENOM. — RAZNE VESTI ŠIROM STAREGA KRAJA. UREDITEV VOJNIH DOLGOV Washington, D. C. — Na zborovanju pretekli ponedeljek je senat končnoveljavno določil, na podlagi dogovorov s prizadetimi državami, koliko so še evropske države dolžne Zed. državam izza časa vojne, in način, kako se bodo ti dolgovi odplačevali. Skupni dolgovi so znašeli 11 in pol miljard dolarjev. Od tega je padlo na Anglijo največ, namreč 4,480 milijonov; ta država pa je pred kratkim plačala delno svoto, tako, da danes Francija prednjači z največjim dolgom, $4,025 milj. dolarjev. Za njo pride zdaj Anglija, nato Italija z $2,027 milj. in potem Belgija z 411 miljoni. Med dolgovi manjših držav pride na prvo mesto Ce-hoslovaška in za njo Jugoslavija. Ruski in armenski vojni dolg so odložili kot neizterljiv. Določeno je, da se bodo vojni dolgovi odplačevali v letnih obrokih, in sicer skozi dobo 62 let. Vsako leto bodo države poravnale obresti in poleg njih plačale gotovo svoto na glavnico. Tako bo na pr. znašalo let no odplačilo Francije 6.850 milijonov dolarjev. "Amerikanski Slovenec" je največji slovenski dnevnik in najstarejši slovenski Ust v A-ii-criki. Naročajte ga! VSLED STRAHU MAČKA "OSIVELA" London, Anglija. — Da ima strah podoben učinek na živali kakor na ljudi, se je pokazalo na neki mački, katere črna dlaka se je vsled strahu, presta-nega v zadnjih morskih viharjih popolnoma pobelila. Ta mačka je delila z moštvom neke ribiške ladje vse grozote, katere jim je prinesel strahoviti vihar. Moštvu je v zadnjem trenotku pred poginom prišla na pomoč neka druga ladja, ki je rešila ljudi, kakor tudi u-bogega mucka, ki je tekom enega dneva zadobil popolnoma siv kožuh. KANADA VLEČE DOBIČEK IZ PIJAČE Toronto, Ont. — Kakor ka^ žejo sklepni računi o vladnem prodajanju opojnih pijač, je provinca Ontario profitirala pri tem "biznisu" nad 2 in pol milijona dolarjev. Prav lepo svoto so k temu prispevali a-meriški izletniki, ki so si prihajali gasit žejo preko meje. PRIPOROČILO IN HVALA. ZA- NOVA ANGLEŠKA ZRAČNA LADJA London, Anglija. — Drugi angleški zračni velikan, R-100, je bil pred kratkim dograjen in napravil prvi poizkusni polet pretekli ponedeljek. Ladja je podobna po svoji velikosti in izdelavi zrakoplovu R-101, ki se je nedavno dobro izkazal kot uporabljiv. Prvo daljšo vožnjo nameravajo napraviti z novo ladjo v Kanado prihodnjo pomlad. -o — Angora, Turčija. - V smislu Kelloggovega mirovnega pakta sta si Rusija in Turčija podali roko in pretekli ponedeljek podpisali medsebojno prijateljsko pogodbo. Trgovcem, obrtnikom in podjetjem, ki so naročili svoje oglase v božični številki Amer. Slovenca, izreka uredništvo naj prisrčne jšo zahvalo. Z Va šo pomočjo je bilo mogoče izdati tako obsežno božično številko, kakor smo jo izdali. Vas, dragi naročniki in čita-telji, pa prosimo, upoštevajte trgovce, obrtnike in podjetja ki oglašajo v Vašem listu. Ne pozabite, da le z njihovo pomočjo, ki je v tem, da so naročili oglase v tej številki, je bilo mogoče za Vas izdati tako ob sežno božično številko, kakor smo jo. Karkoli potrebujete za praznike, spomnite se teh trgovcev in ne pozabite jim.o-meniti, da ste videli njihov oglas v "Amer. Slovencu". Pokažite trgovcem, da ste zavedni čitatelji svojega, lista in da upoštevate njih žrtve. Uredništvo Amer. Slovenca. Smrtna nesreča družinskega očeta. Višnja gora, 30. nov.— Zjutraj na vse zgodaj so se raznesle po Višnji gori in v bližnji okolici vesti, da se je pripetil pod mestom v bližini kolodvora krvav zločin. Te vesti pa so se kmalu izkazale kot neresnične, kajti šlo je le za smrt zaradi nesreče. V majhnem jarku sredi grmičevja nekako 100 metrov proč od kolodvora so našli delavci, zaposleni pri gradbi ceste v smeri proti P'o-ici okrog 10. dopoldne mrtvega 561etnega železniškega u-pokojenca Vida Kremenška iz Škofljega pri Radohovi vasi. Sprva se je res menilo, da je postal omenjeni žrtev nočnega napadalca, pa se je kmalu iz-cazalo, da so te domneve arez podlage. Pri mrtvecu so namreč našli ves denar nedo-aknjen in je bil tudi v posesti ure ter drugih vrednostnih papirjev. Došli zdravnik tudi ni mogel konstatirati nobene rane, marveč je izjavil, da se je mož utopil v sicer komaj 15 centimetrov visoki vodi. Mogoče je, da je smrt nastopila tudi iz kakega drugega vzroka. Mogoče je podlegel možganski kapi. Kolikor se je moglo dognati, je odšel Vid Kremenšek snoči ob petih od dela. Zaposlen je bil tudi on pri gradbi zgoraj omenjene ceste. Nameraval je na kolodvor, da se odpelje z večernim vlakom do Radohove vasi in potem peš domov. Na poti pa ga je prehitela smrt. Pokojnik, ki je bil v Škofljem mal posestnik, je oče 8 otrok, od katerih jih je še 7 nepreskrbljenih. Najmlajši je star komaj 3 leta. Žalostna smrt družinskega očeta je dala povod globokemu sočustvovanju z ubogo družino. -o- Požar Podkorenom. Kranjska gora, 27. nov. Podkorenom pri Kranjski gori je pri posestniku Štolarju štev. 76 v sredo, 27. nov. ob 2 ponoči nastal ogenj in mu vpepelil vse, kar je bilo lesenega pri hiši in hlevu. Zgorela je tudi krma, dva prašiča, baje tudi več tisoč dinarjev, ki jih je imel pod streho v neki skrinji spravljene. Tudi življenje ljudi je bilo v nevarnosti, ko bi bolna in čuječa žena ne bila zaslišala nekega prasketanja pod streho in ne zbudila moža. Gasilni društvi iz Kranjske gore in Podkorena sta takoj z motornima brizgalnama omejili ogenj. -o—- Žaloigra v vinskih goricah. Sv. Lenart, 27. nov. — V če-stih razprtijah in nesoglasjih sta živela pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah zakonca Ignacij in Liza Zorčič. Včeraj, 26. nov., je prišel Zorčič domov malo vinjen; nato se je moralo dogoditi nekaj strašnsga, zakaj naslednjega dne so bili so- sedje priča pretresljivemu prizoru — sredi sobe je sedel na stolu s prebito lobanjo Ign. Zorčič. Možgani so pri udarcu pljusknili skozi razbito lobanjo ter obviseli po obrazu; v predpasnik je "bila zdrknila kost od lobanje. — Orožniki so ženo takoj aretirali; Liza Zorčič priznava, da je bila u-darila moža z nekim kolom, toda v silobranu. Podrobnosti groznega zločina pa bo dognala sodna preiskava. To je v šentlenarškem sodnem okraju že peti nasilni slučaj smrti v času od 13. oktobra pa do 26. novembra 1929. —o- Triletni otrok zgorel. Maribor, 27. nov. —- Štefan Kovačič, triletni sin poljskega delavca iz Brezove pri Framu, se je 26. novembra v trenutku, ko ni bilo nikogar v kuhinji, preveč približal štedilniku. Hipoma se je siromačku vnela obleka; na krik ubogega otroka je prihitela v kuhinjo mati in sosedje, ki so ognjene zublje, ki so lizali trupelce triletnega Štefana, pogasili. Vendar pa so bile zadobljene o-pekline tako težko narave, da je revček podlegel poškodbam. Grozna usoda triletnega dečka je vzbudila sočuvstvo-vanje v vsej okolici. -o- Požar. V sredo zjutraj, 27. nov., je pričelo goreti gospodarsko poslopje Ivana Kanglerja, posestnika v Zrečah pri Konjicah na Štajerskem. Vzrok požara je neznan, ker so ob tej uri že vsi domači spali. Ogenj je upe-pelil gospodarsko poslopje do tal. Pogorelec ni bil zavarovan za več kakor za 5000 Din, čeprav je bilo poslopje šele lansko leto postavljeno. Obstojala je nevarnost, da se vname tudi lesno skladišče veletrgovca Matije Vidmarja. K sreči pa ni bilo vetra. -o- Nezgoda delavca. Zidarski delavec Josip Je« raj iz Smlednika je bil zaposlen 27. nov. na stavbi novega skladišča Zagrebške pivovarne poleg gorenjskega kolodvora v Ljubljani. Med delom pa je Jeraju na mokrih tleh nenadoma spodrsnilo, da je padel in se udaril ob zid. Pri padcu si je izpahnil levo roko v rami, zaradi česar je občutil ta: ke bolečine, da so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v bolnico. -o- Vlom na pošti v Škrljevu. Kakor javljajo s Sušaka, je bil v torek, 26. nov. ponoči izvršen vlom v poštni urad v Škrljevu ter odnešena vrečica z 19,200 Din in nekoliko priporočenimi pismi. Nedaleč od pošte so našli dvigalni drog, a katerim je bil izvršen vlom v poštni urad. Sum leti na nekega Pavičoviča, za katerim je bila izdana tiralica. MAMERIKANSKI SLOVENEC ^Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. -- ^ Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. ^ Izdaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: J849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, day and the day after holidays. Mon- Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Naročnina: jZa celo leto ........................................$5.00 fca pol leta ........................................ 2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: celo leto ........................................$6.00 £a pol leta ........................................ 3.00 Subscription: For one year ....................................$5.00 For half a year ................................ 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ....................................$6.00 For half a year .................................. 3.00 POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, (do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker p tem veliko pomagate listu. i DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu (je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov Uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, jChicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. 1925, at the post office at Kristus včeraj in danes , Prišel je ono lepo betlehemsko noč»med nas in živi med pami. To je misterij krščanstva, to je moč krščanstva. Judje so ga pričakovali kot mogočnega kneza in kralja. Na čelu vojske bo vkorakal v Jeruzalem in osvobodil Izrael. Pa se je pojavil brezdomovinski in brezočetovski popotnik, ki •je učil revne in bogate enak nauk, ki je delil revnim in bogatim enako ljubezen. Učil je, kot do tedaj nihče, delal čudeže, kot jih pred njim in za njim ni nihče. Vendar Judje so ga odklonili, ker so imeli o njem svojo sliko, ki ji niso našli odraza v Mesiju. Božje misli niso naše, in božja pota niso naša, pač pa naj postanejo naše misli božje, naša pota božja! Tedaj bomo tudi mi srečali Kristusa. Moderni svet je poln hrepenenja po Bogu. Spričo modernega mehanizma duha, spričo znanosti iz znanosti in spričo življenja zavoljo življenja, postaja duša domotožna po Bogu. Moderna družba ne odklanja Boga. Vendar hoče Boga po svoji podobi, hoče Kristusa po svojem okusu, hoče Cerkev po svoji želji. Pred vsakim novim pojavom vidi rešitev tega hrepenenja po Bogu: v pojavih skrivnih kultov spiritizma, v teosofiji, v brezverskem socializmu, v blodnem spolnem uživanju. Tam iščejo in skušajo utešiti to hrepenenje duše, pa ni utešitve brez Kristusa, ki nam je rojen, ki je in živi med nami v podobi slabši od človeka, ker božji načrti niso človeški, človeški pa morajo postati božji! Tedaj bomo tudi mi srečali Kristusa — v svojih čistih dušah. Zakaj? Mi verujemo v učlovečenega Boga — v Jezusa Kristusa, ki živi in deluje z nami. Zato je prišel med nas, da smo mi v Njem vse in eno. Spoznati ga moramo in mu dati časten prostor v naših dušah, v naši družbi, ki hoče se imenovati krščansko, pa ne živi tako, v naši literaturi, v gledališču, v kinu, povsod Kristusa. Kristus je prvi in najuspešnejši graditelj nove družbe. -o- razlaga postava. In zdaj se razlega po sinagogi glas samega sinu Božjega, kako je postavo treba izpolnjevati, kako je Bogu mrzko samo pregibanje ustnic, če molitev ne pride iz srca, kako se Bog prav časti v dejanjih ljubezni, kako se Bogu mora žrtvovati celo življenje v službi bližnjega, da bo prišlo njegovo kraljestvo na zemljo. To je glas dober, mil, a obenem resen, ki kliče celega človeka in ne pozna polovičarstva. In učeni, bogati, v svoje zemeljske posle popolnoma pogreznjeni prvaki ljudstva ga ne razumejo, ga občutijo kot pretres vsega obstoječega, kot ostro disonanco v komodno sobotno razpoloženje, kot nevarno prenapetost in izpodkovanje njihove veljave. Boljše je, če vse ostane, kakor je, a rabija nazareškega se je treba na kakšen način iznebiti. Te dni obhajamo rojstvo našega Gospoda, s katerim je1 prišla blaga vest krščanstva na zemljo. Krščanstvo je izpolnitev božje postave, nauk dejanske ljubezni, po kateri se človek odreši in postane zopet pravi otrok Božji. Krščanstvo je odrešenje vsega človeštva, cele družbe, ki se mora vsa prešiniti Kristusovega duha, živeč po njegovih zapovedih, ne pa po zakonih sebičnosti, premoči bogatih, zatiranja večine, po zakonih sile in materije. On nam je razodel Boga, ki je Oče vseh, ki mrzi zlo, ki hoče na zemlji vlado dobrega. Kakor svojčas svoje sodobnike, kliče neprestano vse človeštvo, vsako dobo, vsakega posameznika, tako tudi mas k zvestemu, strogemu in brezkompromisnemu izpolnjevanju božje volje. V tem je rešitev, odrešenje, sreča sveta; preziranje božjih postav pa ima za neizogibno posledico pogubo. Pred tem vprašanjem stoji danes tudi naša sodobna družba. Ali življenje v Kristusa, izpolnjevanje zapovedi ljubezni do bližnjega in vsestranska pravičnost — ali pa propadanje in končni propad. Krščanski nauk je zelo preprost kakor je preprosta resnica. klavža. Kaj pa West Allis? Tudi tam živi prav dobra in prijazna mladina. Miss Imperl je Amerika, jaz grem v So. Chicago." Pa je Jure kmalu nazaj prišel iz South Chicage v Ameriko. Dolgčas mu je bilo po lahko ponosna, da se ni zastonj trudila pri vežbanju westalliške mladine, kajti vsaka točka je prekašala v o-čeh westalličan«v, milwauško mladino. Nežne pesmi, dekla-macije, kakor tudi harmonike so vabile Miklavža med se. Miklavž se ni mogel braniti, odprl je svojo torbo in začel deliti darove. Mladina se je veselila svojih daril, kakor' tudi oba župnika, pa tudi starši mladine niso bili pozabljeni.— Vsakdo je kaj odnesel. Tak Miklavžev večer je bil prvič v zgodovini slovenske naselbine v mihvauški dolini. Slovenci širom Amerike, posnemajte nas, kajti s tem vcepimo v našo mladino to, kar smo sami nekdaj visoko cenili. Vsemu slovenskemu narodu želim vesele božične praznike in srečno novo leto! Župnik iz Milwaukee. -o- Božična misel Bil sem nekoč v velikem mestu v sijajni judovski sinagogi. Rabini so krasno peli božjo postavo, mešani zbor je'odgo-varjal s kora ob spremljavi orgel, pri katerih je sedel gotovo velik mojster. Bilo je res k Bogu povzdigujoče razpoloženje. Bogati in ugledni gospodje, bančni ravnatelji, veliki podjetniki, trgovci v cilindrih so spoštljivo spremljali rabine, prenašajoče božjo postavo, katero so navzoči poljubovali. V klopi je sedel mlad fantek, bistrih, mehkih, neskončno lepih oči, ki je napeto poslušal. Poznalo se mu je, kako srka vase besede sv. pisma in časih se je zaiskril v njegovih očeh ogenj navdušenja in nevolje obenem. Zdelo se mi je, da bo zdajci skočil pokonci. Bil je prekrasen judovski deček . . . Spomnil sem se na Jezusa Kristusa. Bilo je pred »koro 2000 leti. Enak prizor: pismouki, judovski veljaki, ljudstvo, slovesno petje. Jezus sredi drugih dečkov posluša božjo besedo. Mogočno donijo v slovesnem napevu zapovedi o ljubezni do bližnjega, o usmiljenju do re-vežev, o pravični mezdi delavcu, o dobrih delih, ki so več vredna od žgalnih darov, o Bogu, ki terja od nas pravičnost in bratovsko ljubezen, samo zunanje češčenje pa obsoja kot li-cemerstvo in laž. Mali Jezus razume glas svojega Očeta in ko doraste, sam stopi na vzvišeno mesto, odkoder se poje in MIKLAVŽ V MILWAUKEE IN WEST ALLISU. Milwaukee, Wis. Oj preljubi svet' Miklavž, Bodi nam pozdravljen; Si patron mladine ti, Od Boga postavljen. Zadnje dni niste slišali med našo mladino nič drugega kakor: V soboto pride Santa Claus. Otroci so mu pisali na vse strani, ker navadno prebiva v mrzli Alaski, pisma so romala celo na daljni sever. Ni se mogel ubraniti povabilu. — Pridem med vas in če ste res dobri, tudi vam dam svoja darilca. O yes, Santa Claus, vsi smo pridni. K temu je še posebno pripomoglo Janezovo društvo št. 65 KSKJ. Ker je pa treba velike priprave za takega redkega sivolasca in posebno, kadar deli darilca, zato je bila vsa odgovornost naložena blagajniku tega društva, g. Win-dishmanu. Vsako lahko ve, zakaj. Blagajnik ima vso moč v svojih rokah. Zatorej ni čudno, da vsakdo najraje rona za tem "džabom". Toraj sveti Miklavž je bil med nami; vesel je bil, pa tudi pohvalil je slovensko mladino. Zakaj pa ne? Kakor se je sam izrazil, takega sprejema še ni doživel v svojem življenju; da bi ga vsi razumeli, rekel je prav po naše: Ja znam sve ja-zike, tudi nešto po slovenski. Bilo je bolj hrvaščini podobno, vendar ga je vsak razumel, nobeden se mu ni hotel zameriti, kajti ostal bi mu gotovo ta kratki konec, brez darila. V resnici ne sme nobeden oporekati, cel program je bil nacl vse nepremagljiv. Sedaj je pa bil g. Windosh-man v pravih škripcih. Zakaj pa vendar? Veste, v bližini sta dve slovenski župniji. Ena je na West Allis, kjer živi tisti blagajnik, druga zopet v Milwaukee, k.ier je nas obiskal sv. Miklavž. Kateri župnik naj ga predstavi naši mladini? Tega vprašanja pa ni znal Windish-man rešiti. Oreh je bil pretrd. Skoraj bi bila vojna med tema dvorna župnikoma. Ta mali je zmagal, namreč iz West Alli-sa. Tako je č. g. Potočnik v kratkih in jedrnatih besedah orisal sv. Miklavža. Kakor je bilo vidno iz gospodovih besed, tam nastavljajo lonce Miklavžu; če bi bil Ribničan, bi se mu nič ne čudil, ker ga je pa njegova špraha izdala, da ni med njimi nikdar živel, so gotovo one lonce od Ribenča-nov kupili. Veste, ribenška roba je znana po celem svetu. Miklavž je bil vesel, vsi so bili zadovoljni in posebno ta mladina' naša, ko so č. g. Potočnik orisali pomen Miklavževega večera. To je bil šele začetek Miklavževega sprejema. Miklavž najraje posluša mladino. Bila je zopet tekma med Milwaukee in West Allis. Že naprej povem, West Allis n^j se kar skrije pred nami. Otroci iz Milwaukee so bili izvežbani od znane organistinje Miss Josephine Novak, in res, vsak nastop milwauske mladine je nekaj nepričakovanega. Pesmi, deklamacije in kranjske harmonike. Rad bi navedel posamezna imena, pa se bojim g. urednika, posebno v sedanjih časih, ker vsakdo rad piše. — Res, mihvauška mladina je pokazala, kako zna sprejeti Mi- TONE PIŠE O TEM IN ONEM Joliet, 111. Gospod urednik, Božič je zopet tukaj in Tone s svojim dopisom pred Vami. Kaj posebnega nimam za poročati, kakor tudi drugi ne, vsaj tako trdijo v dopisih. Ako mislijo drugod, da je pri nas kaj posebnega, se motijo. Naša dolina in naš hrib je tam, kakor je bila, po sred pa teče kanal. — Tam v jeklarni švigajo plameni po noči in po dnevu, pa ni to znamenje, da vlada v jeklarni velika zaposlenost. Komaj se giblje in veliko ljudi je brez dela. V Mili hodimo bolj na uro gledat; ampak, ko bi mister boss kaj plačal za to, ko pridemo na uro gledat, bi že še bilo. Le največkrat se nam pove, da ostanimo doma, da ni dela. Za božične praznike se v našem mestu vse zelo pripravlja. Po prodajalnah vlada velika živahnost. Veliko je prometa in veliko se kupuje. Trgovci so veseli, krasijo svoja izložbena okna, da je vse kar najbolj privabljivo. Gospodinje in očetje nosijo paket za paketom iz prodajaln. So to darovi za domače, za Zani.ia. Džorčka, Džeka itd. Oh, še Miklavž je v tej kontri bogat mož in bogate stvari prinaša. Pri nas v starem kraju je bil pa skop. Meni je navadno prinesel kake suhe hruške, kak jabolk, pa korobač za nameček. Tu v Ameriki pa ^prinese toliko, da bi človek komaj s trukom pripeljal. Ej, Amerika je pač Amerika. Naša soseda se je zadnjič krohotala, ko je brala moj dopis, kako sem se jaz angleško naučil. Prišla je k naši gospodinji v vas, pa so se o meni pogovarjale in o Juretu. O slednjem je soseda rekla, da je Jure- pred kakimi 25 leti odhajal v South Chicago dela iskat, pa se je poslovil, ko je odhajal iz Jolieta od svojih prijateljev, tako-le: "Gudbaj vsi, gudbaj njej. Morda zato, ker je mislil, da Amerike drugje, kakor v našem lepem Jolietu sploh ni. Eh, pač lepe misli, ki jih Tone Juretu ni nevoščljiv. Zadnjič sem omenil, da bom poročal, kako bo na zabavi v "Skednju", ki jo je priredilo društvo sv. Petra in Pavla. Da zadostim dani besedi, povem, da fajn je bilo. Samo kapljice so bile pa močne. Moj tovariš Martin, ki je že zdavnaj Abrahama videl, a je še vedno krt-pak možak, je postal švoh v nogah. Ko sem ga silil doniov, mi je odločno ugovarjal in u-gotovil z izjavo, da takih je malo kakor on, pa bi jih žiher bilo še manj. Zabava je bila res zanimiva in izborna. Načelno se pa jaz v take kritike ne spuščam. Jaz k večjem kako zapišem o Juretu, sosedi in Martinu, vse drugo pa se mi zdi, da ne spada pod moje področje. Moj prijatelj Martin je zadnje čase pa veliko zamišljen človek. Nekaj ni prav ali v njegovem srcu, ali pa v njegovi glavi. Meni se zdi, da mu je nekaj glavo zmešalo. Fant si je zadnje čase preveč k srcu vzel evangelske besede, da človeku samemu ni dobro biti na svetu. Te besede si Martin tolmači na vse načine in da bo prišel temu vprašanju v okom, se bo najbrže prihodnji pred-pust nekaj zgodilo. Kaj, za enkrat še sigurno ne vem. Zdi se mi pa, da se namerava izneveriti stanu, v katerega pripadam tudi jaz. No, pa o tem vam že še poročam. Avtomobilske nesreče so na dnevnem redu. Te dni se je ponesrečil 271etni John Juričič, in z 'njim še dva druga tovariša, ko je vozil avto po polzki ledeni cesti. Auto je vrglo na škarpo zadnji konec in sreča, da ni autp sploh skočil preko škarpe. Poškodovali se niso resno, le malp opraskali in obrezali. Na No.' Center St. pa je avtomobil povozil Dietnega dečka Wm. Maren, ki tudi ni nevarno poškodovan. Veliko ljudi je tudi v Jolietu prehlajenih. Čudno vreme, vlažno, da dim kar tišči k tlom, je kakor nalašč ugodno za razne prehlade. Za druge novosti pa ne znam. Vsem čitateljem A. S. želim vesele božične praznike in srečno novo leto! Tone s hriba. -O- SPOMINI Z MOJIH POTOV. Mm affll^- Cleveland, O. Jaz nisem učenjak, sem pri-prost kmetski sin. Hudo mi je, ko vidim gnile razmere sedanjega časa. Pa smo krivi slabih časov večjidel sami. Sloge pogrešamo. Dolgo sem hodil po grdem potu na farmah v državi Pennsylvania. Iskal sem naročnika, ki mu je že naročnina potekla, (Dalje na 5: strani.) Voščilo. — Vsem čitateljem in prijateljem te kolone želim zadovoljne in vesele božične praznike! Peter je v šoli vedno kakšno neumno uganil. Bil je večkrat tepen in če se je spet kaj zgodilo v šoli, je bi takoj na sumu Peterček. Učitelj je rohnel: "Kdo je pa že spet to storil?" Peter se je izgovarjal: "Jaz ne, jaz ne!" Nekoč vpraša gospod katehet: "Kdo je — seveda precej krepko — naredil nebo in zemljo?" — Peter, ki je najbrže ravno gruntal, kako bi napravil kakšno novo spletko, je v nepazljivosti bi ž prestrašeno odgovoril: "Gospod, jaz že ne, jaz že ne!" Izvrstna primera. — Koncertnemu pevcu je prijatelj svetoval, naj pije .za ojačenje glasu sveža jajca. Ker še ni bi! prepričan o veljavi tega pripomočka, je vprašal zdravnika: "Ali je res, gospod doktor, da sveža jajca ojačijo glas?" — "Seveda," je odvrnil zdravnik, "samo pomisli na kokoš! Kakor hitro kokoš znese jajce, začne koj peti." Nerad se umiva. — Ribniča-na je bolela noga in je hodil več časa k domačemu zdravniku, kar pa ni nič pomagalo, le mošnja se je začela sušiti. Odločil se je torej, da gre v Ljubljano k specialistu. Ta zaroh-ni: "Umijte si enkrat nogo pošteno! — Ribničan: "To mi je domači zdravnik že tudi rekel, pa sem si mislil: preden sc podvržen taki nadležni operaciji, moram vprašati še kako kapaciteto v Ljubljani." -fi Računstvo. — "Ivan, koliko je dve manj dve?" — "Ena, gospod učitelj." — "Ne. Pomisli malo! Če imaš v žepu dva kosa kruhif, pa izvlečeš najprej enega, nato še drugega, kaj ti še ostane v žepu?" — "Drobtine, gospod učitelj." * * * Priznanje. — Sodnik: "Vi, Joža Zadnek. ste dali Janezu Presetniku zaušnico! Kako je bilo to prav za prav?" — Janez: "Razžalil me je, ko je rekel vpričo drugih: Joža Zad-nekov je . . . preden je izgovoril lump, sem mu jo že pri-solil." . : Slepec na straži. — "Prosim milega daru za ubogega slep-fca!" "Kje pa je slepec?" "Pred vrati stoji in gleda, če bo odkod prišel orožnik!" Izum. — "Pravite, da ste izumili napravo, s pomočjo katere je mogoče gledati skozi zid. Bravo! Kako pa ste imenovali to napravo?" "Okno." ^ll|!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIWIIBIIIIWIilM I * PODLISTEK * | 1.0 ___r i i liTilulHnTTIlTrfn^iiiiunMiiluitJiTnTniTlTTi^^ MUM LUiiuuiiiiiitiMiiiTlTITITritliliitiitiiiiiiiiiiiiiliiiiitiiiiil^ Dr. Ožbolt Ilaunig: KAPELŠKI PUNT Bil je trenutek, v katerem se je čutila Anka zopet srečna, ko je našla svoj mir. Srčno je objela sinčka, ki se ji je ovil okoli vratu in rekel: "Mamica, kako je Je-zušček priden, da mi je prinesel toliko lepih stvari!" "Le priden bodi, sinček," pravi Anka vsa ginjeiia, "pa bo vsako leto tako." Še so ostali pred drevescem in gledali d robne lučice. Mojca se je ravnokar hotela podati v kuhinjo, ko se zasliši zunaj pred hišo milo stokanje. "Kaj pa to pomeni?" vpraša Anka; "nekdo mora biti zunaj, pojdi gledat, Mojca!" "Kdo pa bi se v tem času plazil tukaj okoli, pa v tem mrazu, gotovo se motiš," obotavlja se Mojca. "Idi, idi, Mojca, slišiš kako milo zdihu-je," reče Anka. Mojca odpre hišna vrata ter stopi ven, toda kmalu se vrne ter pravi: "Za Boga, Anka, oni malopridnež, tisti brezbožni škric je zunaj na pol zmrznjen." Anka se prestraši, toda kmalu se zavede in pravi Mojci: "Spravimo ga v sobo. zunaj vendar zmrzne." "Kaj, tega luteranca, da ti celo hišo one-časti," zgraža se Mojca; "ali ne veš, kaj je vse počenjal?" "Človek je človek in kristjani moramo biti usmiljeni!" "Si pač še vedno zatelebana v tega bo-gokletnika," razsrdi se Mojca. "Če nočeš, pa grem sama ponj," reče odločno Anka in se poda k durim. Mojca videč, da ima to resnico, se pridruži in obe stopita ven na prosto. Tam pred durmi je ležal Robert in zdi-hoval. "Imejte usmiljenje z menoj, o Anka, ne preganjaj me od svojega praga!" "Ne boj se, Robert, pod streho te spravimo!" In obe ženski primeta Huberta pod paz- duho in ga deloma vlečeta skozi vežo v sobo in položita na široko klop ob peči, kjer mu Anka hitro pripravi nekako postelj. Bil je ves otrpnjen in skoraj ni mogel govoriti. Šele čez nekaj časa je prišel zopet k sebi. Gledal je okoli sebe, kakor bi koga iskal. Ko pa je zagledal Anko, se mu je razjasnil obraz in s slabim glasom je začel pripovedovati, da je v zadnjem času popolnoma oslabel. Nikamor ni vedel, kam bi šel, in tako je taval danes okoli. Neka notranja sila ga je gnala sem, počasi se je privlekel do hiše. Gledal je skozi okno, videl božično drevo, Bogdančka, kako je molil, in opazoval srečne obraze. Neskončna bol ga je navdala, ptitil je, koliko je grešil, prijela ga je slabost in zgrudil se je pred vratmi. "Nehaj, nehaj, Robert, preveč se mučiš,' tolaži ga Anka, in mu streže, da se o-krepča. "Kako si dobra, Anka; kako sem te žalil, koliko bridkosti prizadjal, čutim, da so potekle moje ure, zato poslušaj vse, kar sem storil, a prosim te, ne preklinjaj me, odpusti mi!" "Ne govori tako. kdo bo misli! "'na mirt, in stregli ti bomo, da zopet okrevaš." Mojca je šla ta čas z Bogdančkom v drugo sobo, saj fantek se je bal tujega moža, ki ga je videl na pokopališču, ko je tako zakričal in padel na tla. Anka se je vsedla k Robertu, mu položila glavo višje, ker je težko sopel. Hvaležno jo je pogledal Robert in ji počasno začel praviti vse o prstanu, o čudni smrti Fanike, ter o bratu Andreju, ki ga je spravil k vojakom v smrt. Ko je nehal, je vladala grobna tišina v sobi. Anka je bila bleda in svetle solze so ji zalivale oči, bolelo jo je, kar ji je prizadel nekdanji pisar. Robert je to videl, zato pravi: "Grdo sem ravnal s teboj, nisem vreden, da me pogledaš, a vedi, da me Bog hudo kaznuje; toda rad trpim ter bi rad prenesel še dosti več muk, samo prosim te, odpusti mi Anka, preden zapustim ta sVet!" "Robert, odpustila sem ti že, trpela sem sicer veliko, a trpiš tudi ti." "O hvala ti, plemenito srce," vzdihne Robert in smehljaj mu zaigra okoli ust. f,Se eno željo imam," pravi Robert s slabim glasom; "pošlji po župnika, da se spravim z Bogom. Ludi bi rad dal najine- mu sinu svoje ime, da ne bodo ljudje kazali za njim, kakor so zaničevali mene." "O Robert, sedaj vem, da si postal drugi, rada ustreženi tvoji želji!" In stekla je k Mojci ter ji povedala željo umirajočega. Ta se je najprej začudila ti prošnji, a spolriila jo je rada, ker je videla, da ima Robert resnico. Vzela je ruto okoli glave in letela v župnišče. Župnik Prunner je sedel še pri knjigi in se pripravljal za prihodnji dan, ko potrka Mojca na duri. Začudil se je, kdo bi danes ob tej uri potreboval tako nujno duhovne pomoči. Ko odpre vrata, stoji pred njim Mojca, ki mu v kratkem vse pove, kaj se je zgodilo v Ankincm domu. Župnik Prunner kaj takega kar.ni mogel razumeti in vprašal je še enkrat Mojco, če je vse prav razumela. "Čudna so božja pota," pravi predse, "nisem mislil, da se ta grešnik spreobrne, zato pa le hitimo!" Naglo se opravi, da poklicati mežnarja in se hitro poda z zadnjo popotnico v An-kino stanovanje. (Dalje sledi.) USODNA NOC NIKOLAJA II. Bivši generalštabni načelnik ruskih severnih armad G. Danilov pripoveduje o usodni noči na pskovskem kolodvoru, ko se je v tam stoječem dvornem vlaku zadnji ruski car odpovedal prestolu: Bilo je meseca marca 1917. Takrat so se začele revolucionarne zmede. (Drugi, po Leninu imenovani prevrat je samo ena nadaljna stopnja, a nikakor ne zadnja te dobe.) Takrat so ogromne napake vladnega sistema odprle vrata prevratni agitaciji. Vedno več zemlje je ostajalo neobdelane, v industrijskih veleobratih so se širili nesmiselni štrajki in vlaki so obstajali si*edi prog na odprtih poljanah. Revolucija se je bližala in njene bobneče korake smo slišali že tudi v Pskovu, ,kjer sem se mudil z generalom Ruskijem in ostalim svojim generalnim štabom. Kot generalštabski načelnik sem prejel od predsednika dume — Rodzianka — brzojavno obvestilo o ustanovitvi "začasnega odbora članov dume", ki se je polastil vlade. Obenem so prihajale brzojavke vrhovnega poveljstva: o uporu moskovske posadke, o uporu v Kronstadtu in o prestopu baltskega brodovja na stran začasne vlade. Ob osmih zvečer je docela nepričakovano privozil na kolodvor carjev vlak. V temni pomladni noči so se svetlikali ogromni razkošni vozovi nekako pošastno, pravljično. Vlak je pridrsel tiho kakor prikazen. Izza zastrtih oken je le tu in tam zablisnil žarek luči. Tudi postave, ki so spremljale vlak, so se gibale v megli neslišno kakor strahovi. V tej grozni tišini sem nenadoma slišal žvenket lastnih ostrog. — Zvok je ošinil adjutanta in službujočega kozaka, da sta planila kvišku. Med obema so se odprla vozna vrata, stopnice so se neslišno spustile navzdol in v vratih se je pojavil car. Ta večer smo sedeli pri večerji v znanem zelenem salonu dvornega jedilnega voza. Car je bil oblečen v sivo lovsko obleko in bil izredno miren in molčeč. Bila je neizrekljivo mučna večerja. Vsak je poskušal govoriti, toda besede so zvenele tuje, zlagano, mrtvo. Nato je sledila strašno noč pred Hughesovim aparatom v mojem glavnem stanu. Aparat je ječal, škripal, rožljal brez prestanka, trak se je vil in kri-jvil kakor brezkončna kača br-jzojavnih vesti. Mrzel pot mi je 'oblival čelo in še danes me mnogokrat v sanjah muči ta "brezkrajni beli trak, ki je prinašal tista strašna poročila. O polnoči se je razširil upor na posadko v Lugi. S tem je bil i carjev vlak odrezan od vseh strani; vožnja čez Pskov v Carskoje Selo je postala nemogoča. Potem je brzojavil general Aleksejev iz "Stavke" — glavnega stana — carju, naj poizkusi kot zadnje sredstvo imenovati odgovorno ministrstvo z Rodziankom na čelu. Brzojavki je sledil načrt za carjev manifest. Car je pristal in poveril bolnega generala Ruskija, da se pogaja z Rodziankom ... Ta je brzojavil: "Ni mi mogoče zadržati blaznosti množic . . . Četa za četo se upira in mori sv~.je častnike. Posadke v Petrogradu in Carskem Selu se pridružujejo uporu. Sovraštvo proti dinastiji in posebno proti carici prekipeva v besnost. Da pomirim množice, sem odredil, da se odvedejo v Petropavlovsko trdnjavo vsi ministri, vendar sedaj tudi to več ne pomaga. Zahtevajo, da car odstopi na korist carje-viču pod regentstvom Mihaela Aleksandroviča." Sivo in brezupno je vstajalo jutro. Ob desetih dopoldne je še čisto mračno. Ruski j govori carju, ki pritiska čelo na steklo v oknu in sklonjene glave čita brzojavke. Oba sta kakor mrliča.' Za aparatom sedim zopet jaz. General Aleksejev razpošilja poveljujočim generalom vprašanje glede carjevega odstopa. V tem pride poročilo, da je prešla k upornikom tudi carjeva telesna straža. Veliki knez Ciril Vladimirovič se pogaja z "izvršilnim odborom". Nato prihajajo odgovori generalov: kot prvi se je oglasil Nikolaj Nikolajevič s kavkaške fronte, Brusilo v z jugozapada, Ewert z zapada, Saharov z ru-munske meje in nazadnje Ne-penin, viceadmiral baltskega brodovja. Vsi naglašajo nujno potrebo, da car takoj odstopi. Ob dveh popoldne sem z Ruskijem in intendantom gen. Savičem stopil v zeleni salon dvornega vlaka, kjer se je mudil car. Bil je miren, toda skrajno bled. Dve novi globoki gubi sta mu ležali med očmi. Na ozkem usnjenem pasu temnosive-ga kavkaškega "behmeta" mu je viselo bodalo, ki g*i drugače ni nosil. Sedemo za mizo, general Ruskij sili na odstop. "Kaj poreče prebivalstvo na jugu?" vpraša car, ki mu je očividno stopil pred oči navdušen sprejem, ki mu ga je priredilo prebivalstvo južnih pokrajin šele nedavno. "In koza-ki . . ." doda, a glas mu odpove. V misli na izdajstvo kozaške telesne straže se mu spači obraz. "Priznajta barvo tudi vidva, toda popolnoma iskreno!" — se obrne name in Savi-ča. Moj glas je zvenel tuje in kakor v sanjah, ko sem rekel: "Cesarska Visokost, poznam domoljubna čustva Vašega Veličanstva. . . Treba je doprinesti zddnjo žrtev . . ." In potem Savič: "Jaz — jaz . . . kot iskren človek . . . pogojno so- glašam, kar pravi Danilov." Car se je zravnal v celo višino. Negibno strmi v zastrto okno. Njegovo drugače kakor izklesano obličje se pači, ustnice mu drhte. Vendar molči! Strašen, neznosen molk . . . . Neznosen — ta trenotek ga mora kakorkoli prekiniti . . . . Slednjič se car okrene nasproti nam in govori krepko, dasi je glas votel, kakor bi prihajal iz velikih dalj: "Sklenil sem, da se odpovem na korist mojemu sinu Alekseju." Nato se s široko kretnjo prekriža. Tudi ostali se prekrižamo. 'Hvala vam, gospodje za Vašo hrabro in zvesto službo. Upam, da boste tudi mojemu sinu prav tako zvesto služili." Ura je bila štiri popoldne. NAPOLEONOVA SMRT NA OTOKU SV. HELENE Dočim vemo iz Napoleonovega življenja vse polno epizod, ki nam ga rišejo kot veliko osebnost in junaka brez primere, je o njegovih zadnjih dneh in smrti znano razmeroma malo. Napoleon je umrl 5. maja 1821 na otoku Sv. Helene, kamor so ga bili odpeljali v prognanstvo. Vest o njegovi smrti je prodrla v tedanje avstrijske dežele šele sredi julija 1821, torej dobra dva meseca po dogodku. Objavil jo je dunajski 'Oester-reichischer Beobachter', ki je bil poleg čisto uradne "Wiener Zeitung" edini velik političen list, ki je Avstrijcem nadomeščal tuje novine. "Izredno naključje nam o-mogoča, da javljamo iz Londona naslednjo vest," piše "O. B." — "Bonaparte je mrtev! Umrl je v soboto, 5. maja o-kolu 6. ure zvečer po dolgotrajni bolezni, ki ga je nad štirideset dni priklepala na posteljo. Zahteval je, naj odpro truplo^ ker je domneval, da ga je uničila taista bolezen, ki je pobrala že njegovega očeta, namreč želodčni rak. Obdukcija je potrdila njegovo domneva. Do zadnjega je bil pri zavesti in je umrl brez bolečin." To poročilo, ki je kot prvo doseglo naše kraje, je dobilo nekaj dni pozneje pojasnilo v naslednjem članku: "London- ski listi od 4. do 5. julija objavljajo nekatere podrobnosti o Bonapartovi smrti. Bonapar-tovo zdravstveno stanje se je posebno v zadnjih 14 dneh njegovega življenja zelo poslabšalo. Zato so dodelili k zdravnikom, ki so ga lečili, še dva ranocelnika in tri druge zdravnike. Kmalu pa je bilo videti, da ni pomoči in da se mu bliža smrtna ura. Želodčni rak ga je strahovito zdelal. — Pokojnikovo truplo so odprli in ga položili na paradni mrtvaški oder. Guverner Sir Hudson Lowe je prišel s svojim generalnim štabom, da ga vidi. Pogreb bo z vojaškimi častmi. Kakor znano, je angleški parlament izdal odredbo, da se ima smatrati Bonaparte samo za generala in nič več. Vse vesti potrjujejo, da je umrl mirno. Ostavil je testament z željo, naj ga pokopljejo na otoku Sv. Helene." Nadaljnja poročila velijo, da je bilo Napoleonovo truplo takoj po seciranju izpostavljeno dva dni v zeleni uniformi. Zaradi klimatičnih razmer se rok ni smel podaljšati, čeprav je bil naval otočanskega prebivalstva, ki je želelo zadnjič pogledati generalu v obraz, zelo velik. Dne 9. maja, torej štiri dni po smrti, je bil pogreb Napoleonovih telesnih ostankov. — Položili so njegovo truplo, ki je bilo zaprto v svinčeno in dvojno leseno rakev, k večnemu počitku v Zdravi dolini (Sane Valley). Prostor za grob si je bil izbral sam. Krsto so nosili grenadirji, mrtvaško sukno, ki je bilo pogrnjeno čez njo, pa sta držala v rokah general Bertrand in grof Mon-tholon. Lady Lowe in njena hči sta bili v črnini. Sprevod sta zaključila Sir Lowe in viceadmiral Sv. Helene. Na, okoliških gričih je bilo razpostavljenih 3000 mož, topničarjev in mornarjev. Ko se je rakev pogreznila v zemljo, so zagrmele tri salve iz topov, vsaka po enajst strelov. Grob je bil 14 čevlj. globok in zelo širok. Zadnje Napoleonove besede pred smrtjo so bile: ". . . Tete . . . armee , , ," Izgovoril jih je na dan smrti ob petih zjutraj; kaj naj bi pomenile, pa niso uganili do danes. Blagoslovjene in zadovoljne božične praznike in srečno zdravo uspeha polno Novo leto želi vsem naročnikom "Amerikanskega Slovenca'' LUCIA GREGORČIČ Zastopnica Amerikanskega Slovenca MILWAUKEE, WISC. Obenem iskrena hvala vsem trgovcem in obrtnikom ki so naročili oglase v božični številki A. S. Naročniki spomnite se jih, ko bote kupovali za praznike. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem GEORGE RITONIA Slovenska grocerija. 307 Grove Street, Milwaukee, Wis. Obenem se ob tej priliki toplo zahvaljujem vsem odjemalcem za naklonjenost ter se za isto še v naprej priporočam. VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM! RIPPLE'S SHOE STORE 441 National Avenue, Milwaukee, Wise. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi vsem FRANK in ANTONIETTE MIKEK 719 — 25th Strectf, Milwaukee, Wisconsin HERMINO CANDEK 60C Clinton Street, Milwaukee, Wise. Vošči ob tej priliki vesele božične praznike in srečno zadovoljno Novo leto vsem! MERRY CHRISTMAS and A HAPPY NEW YEAR JOHN KEGEL Milwaukee, Wisconsin. Vesele božične praznike in vse najboljše v novem letu! Obenem se priporočam vsem1 v naklonjenost ROSIE SLUGA 541 Park Street, VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO želi Anton F. Kozleuchar Javni notar Tiskarna 419 — Slst AVENUE West Allis, Wis. Milwaukee, Wise. f m jf PETNAJST TISOČ ČLANOV £ t /^jpEgi^v Pristopite tudi vi in začnite a /Q/'^S^&K hraniti! jS f Š/p^^ffi Premoženje $13,000,000.00 M \ Security Loan & Building Assn. |p k 351-353 National Ave., Milwaukee, Wis. jjt i easw^^le^evim^immmemvvvmM f HARMONY HALL 1 | KATARINA VRANICH, poslovodkinja jS Mr "/jg| 387 — 1st Avenue Milwaukee, Wise. fg Želim vsem srečen Božif in srečno Novo leto! Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem našim odjemalcem! FRANK SELAN Mesnica 449 National Ave., Milwaukee, Wise. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem FRANK ERMENC Pogrebnik. 401 Grove Street, Milwaukee, Wise. SOUTH SIDE TURNER HALL S. SHEMUNATZ, lastnik Dvorana za v najem, za seje, shode, veselice, ženitovanja itd. Tel. Hanover 250 Milwaukee, Wise. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! JOSEPH P. TICHAR 6801 George Street, WEST ALLIS, WISC. NATIONAL PHOTO STUDIO R. VERSNIK, lastnik 412 National Avenue, Milwaukee, Wise. Izdeluje ženitovanjske, družinske in vse vrste slike. Odprto ob nedeljah. — Obenem voščim vsem vesele praznike in srečno Novo leto! J. MANDELKER & SON, INC. Pohištvo, tepihi, peči in Radio — Za gotovino ali na obroke. — 306 Grove Street, Milwaukee, Wise. Vesele božične praznike in srečno Novo leto ! želi vsem ALVIN IN MARY J ERA J 500 National Avenue, Milwaukee, Wise. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želim vsem odjemalcem! LOUIS SUBAN Cvetličar 422—6th Ave., Tel. Hanover 3577, Milwaukee, Wis. VSE NAJBOLJŠE V PRIHODNJEM LETU Vam želi FRANK TAMŠE 479 National Avenue, Milwaukee, Wise. V F. SEL E BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi vsem' DORIGAN'S FLORAL SHOP J. J. Dorigan, lastnik Izdelujemo ženitovanjske pušelce, umetniške in sveže vence za pogrebe. Vse vrste cvetlice vedno na razpolago. 9210 COMMERCIAL AVENUE, CHICAGO, ILL, Tel.: Saginaw 5160 Vesele praznike in srečno Novo leto želimo vsem! A Deposit /giBg\ Will Hold Your l}or Christ/nab •y delivery > ® 'j TVclvc Christmas "> Worries "na TIT E"«1««1 Calum ET~STU D I o - 9124 COMMERCIAL AVE. TELSOCHI. I9SI Slovenskemu občinstvu se priporočamo za slučaj slikanja. Naša postrežba prvovrstna in zadovoljiva. — CENE ZMERNE — Posebno pozornost obračamo izdelavanju poročnih slik, kakor tudi drugih. AXEL NELSON — BARVAR IN SLIKAR — Barve, olje, varniše in razna stekla. 10111 Ewing Avenue, Chicago, Illinois, Tel. So. Chicago 6955 Vesele praznike in srečno Novo leto vsem! NAJBOLJŠE SREDSTVO za dosego vaših ciljev v življenju so vaši vaši prihranki. Nič ni tako komfortnega nego imeti prihranjen denar. Ta vas uči varčevanja in samospoštovanja .Pridite in pogovorite se z nami ter začnite hraniti čimprej in iznenadeni bote nad rezultati. East Side Trust & Savings Bank CHICAGO, I LI 10101 EWING AVENUE Vesel Božič in srečno Novo leto vsem vlagateljem in našim klijentom ter vsemu občinstvu! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM! JOSEPH GORNIK Slovenska GR0CERIJA IN MESNICA 9476 EWING AVENUE, SO. CHICAGO, ILL. I'hone: South Chicago 17 15 Izrazite vaša voščila s cvetlicami! TREDUP FLOWER SHOPS Cvetličarna, ki posluje nad 40 let. Vsem odjemalcem, prijateljem' in vsemu občinstvu želi vesele praznike in srečno Novo loto! 2611 E. 75th STREET 3017 E. 92nd STREET Telefon na tem nasovu : Telefon na tem naslovu : South Shore 1621 Saginaw 1200 Gospodinjam se priporoča v obilen poset postrežba in zmerne cene in dobro blago glavno geslo! nase Tel. South Chicago 0632 in 1439 Vsem Slovenccm in bratom Hrvatom vošči vesele praznike in srečno Novo leto! t^nffiHiniimiaaBMBiiiuBN^ KANADSKI VESTNIK Urejuje Rev. A. Mlinar, Eston, Sask., Canada. Prispevki in dopisi za Kanadski Vestnik sc naj pošiljajo na njegdv naslov. «,»JMHIIIMI' B BtiiUBlIllV: HMillllftihVIIII SI ČRTICE IZ ŽIVLJENJA. Yahk, B. C., Canada. Kako sem si želel v tujino! Amerika, kaka privlačna beseda! Slišal sem to besedo v mladih šolskih letih in ne mogel pozabiti. Spominjam se onega srečnega časa; takrat se nisem zavedal svoje sreče. Mislil sem, da stanuje sreča dalje kje, v tujini. In čim starejši sem postal, tem bolj sem si želel to tujo srečo doseči. Kakor vse mlado želi v tujino, tako tudi jaz. Kadarkoli sem slišal govoriti o Ameriki, objelo me je hrepenenje po tej cvetoči deželi. Škoda, da so večinoma najbolj taki govorili o Arr\eri-ki, ki nikdar tam niso bili. Čeravno sem bil šele fant 18 let, sem bil dosti pogumen, da bi šel i sam na pot. Zategadelj sem prosil starše za dovoljenje za v Ameriko in sem doživel popolen poraz. Pa jaz se nič nisem zmenil za neštevilne besede kot sem jih slišal, da kako je hudo v tujini za človeka, ko ne pozna dežele ali jezika in človeka, in je tako samemu sebi prepuščen. Zame je bilo vse'to bob v steno. Leta so minila in namesto v Ameriko sem moral k vojakom. Sicer ne predaleč od doma, vendar pa je življenje tako različno, kot da bi se svet narobe sukal. Pri vojakih ni kaj dosti prijetno biti, posebno če človek boleha na tisti bolezni, ki se ji pravi nezadovoljnost. Osemnajst mesecev sem imel več kot dovolj čez grlo. Zato sem pa še tembolj hrepenel po svobodnem življenju, katero se menda najde samo v Ameriki. Nisem več miroval, dokler nisem lahko šel v tujino z dovoljenjem staršev. In kam sedaj? V Ameriko ni mogoče iti, kje pa je Kanada? Ko vprašam človeka, ki je bil že v Ameriki, po Kanadi, mi pravi: "Prav nič ne vem o tej deželi, le to vem, da Kanada ima denar, kateremu pravijo '$',ravno tako,kakor v Ameriki." Gotovo možakar ni čital časopisov v Ameriki, čeravno, je tedaj bil že ustanovljen naš A. S. Mi pa, ki beremo A. S., že vemo, kje je kaka dežela, pa raj bo prav na jugu, ih za mesta v Ameriki nas lahko vsak Amerikanee vpraša in NASLOVI jugoslovanskega poslaništva in konzularnih uradov v Ameriki: Legation of tiie Kingdom of Jugoslavia, 1520 Sixteenth St., Washington, I). C. Consulate • General of Jugoslavia, 840 N. Michigan Ave., Chicago, 111. Consulate General of Jugoslavia, 1819 1! road way, New York, N. Y. Consulate of Jugoslavia, 2413 Russ IHdg., San Francisco, Cal. Eiumigration Commissioner of Jugoslavia, 1819 Broadway, New York N. Y. Consulate General of Jugoslavia, KcefCr lildg., Montreal. Quebec,] Canada. Consulate General du Royatune des Jugoslavia, 1453 Victoria, Buenos Aires, Republica Argentina. i dali mu bomo po vol j en odgovor. Vse to smo se priučili od čitanja A. S. in pa še več drugih dobrih reči. Zato vsa čast A. S. Le dober časopis more obroditi dober sad. Obilo sreče in zadovoljnosti žanjejo tisti, ki berejo katoliške liste. Življenje v Kanadi ni tako sijajno kot sem si ga predstavljal, pa jih je še mnogo v domovini, ki si še sedaj predstavljajo kot sem si jo jaz. Sedaj vem, da je tujina za nas le mačeha, ki reže tanek kruh tistim, ki jih ima pod svojim nadzorstvom. Delavske razmere so sploh po vsej Kanadi letos prav slabe. Tako tudi pri nas na Yahku ni dela in mi, ki še delamo, smo tako sigurni dela kot kapljica dežja na drevesu. Menda ne bo dolgo, da se podam zopet nazaj čez globoko in široko lužo. Alojzij Bajuk. IZ DOMOVINE. Smrtna kosa. •— V Zapužah je umrla po-sestnica tovarne Zofija Stroj. — V Terzinu je umrl cerkve-nik in organist France Luk-man. — V Mariboru so umrli: — Bismarck, N. D. — Iz tukajšnje državne jetnišnice sta v nedeljo ušla dva kaznjenca, katerih se do zdaj še ni posrečilo ujeti. Eden je bil obsojen na 15 mesecev ječe, drugi pa na tri leta. Jože Koprivšek, mizar, star 58 let, in Ana Ulbi, zasebnica. — V ljubljanski bolnici je umrl Fran Turk, posestnik iz Drage. — V Srednjem Lipovcu pa je ugrabila smrt posestnika Fr. Gnidovca. -o- Pretep v Gornji Radgoni. Letošnja vinska letina je bila kvantitativno slabša od drugih let, kvalitativno pa mnogo boljša. Zato ne zaostaja tudi šmainica, ki je 13. nov. malo preveč pogrela 191etnega Jakoba iz Polic. Ker med njim in njegovim očimom Rajharjem že dalje časa ne vlada najboljše razmerje, se je Jakob tokrat posebno ojunačil in grozil očimu, da ga ubije ter g* je tudi z nožem dejansko napadel, tako da je slednji zbežal pred njim. Misleč, da je že varen pred nasilnim pastorkom, je očim ostal nekaj časa v zaprti sobi, med tem ko ga je pred vrati čakal s sekiro v rokah srditi pastorek. Ker pa je Rajhar po opravkih vendarle moral zapustiti sobo, ga je pri tej priliki pred vratmi čakajoči Jakob napadel s sekiro ter ijllpiiiiiBiiiiiBi M>*winiiirnM»wi»wi»nTigffrti.g-.rMWiiiiin-n--iiW.rf • ■B^iii,MiiiiTBaw«i!rr^n«itnMnffi»iifffi»-lnMCTi^^ ■ifur'Wf-wtfT w.-mTTf-iTrfiffr^f.........................m"T"— Slovenska cvetlicama Kolar Floral Co. J.L Kolar in A.HKramaršič lastnika (IB j§» ■ ■ $1.00 naprej Izdelujemo umetne križe s cvetlic, srca in vse vrste vence, za h krstam, za na po-m kopališče, kakor tudi druge slučaje, po zmernih cenah od....... • Naročila razvažamo na domo ve ali kamor naročilo določi v mestu in okolici. " PHONE CICERO 1230 - 6106 West 22nd Street, CICERO, ILL. 5k«., m m H ffi.Bllii.Blli'BrBa.Biir.Bi^iifr.uH:. .................................................................B,'.fli:i',K:nB,,.B .Blti,BSI!»liB,:.B;,-K^B;:, Hu'Sr'TiB^ ga po obrazu težje poškodoval. Zadeva se bo obravnavala pred sodiščem. -o-- Svinja obžrla otroka. V vasi Obrovcu pri Sin ju v dalmatinskem Zagorju se je te dni pripetil strašen dogodek. Neka kmetica je pustila svoje Smesečno dete samo v zibelki ter je odšla delat na polje. O-troka pa je našla svinja in mu odgrizla ter požrla obe roki. Otrok je umrl v groznih mukah. Slučajno so prišli mimo hiše sosedje, ki so opazili, kako vlači svinja otroka po hiši. Iztrgali so umirajočega otroka svinji iz zob ter zadevo prijavili orožništvu. Otrokova mati je bila poklicana na odgovor. Izpovedala je orožnikom, da je otroka pustila v varstvu starejše hčeri, naj pazi nanj, toda, ko je šla sama iz hiše, je tudi hči zapustila otroka. —j Otrok je bil pokopan, mati pa; bo izročena sodišču. -o-- Šofer oropal potnika. V Sarajevu se je začela razprava proti šoferju Milanu Po-poviču iz Belgracla. Obtožen je, da je meseca julija 1927 nalašč povzročil avtomobilsko nesrečo pri Bologu v Bosni, pri kateri sta smrtno ponesrečila ameriški časnikar Edgar Al-dric in njegova žena Ellen. — Mrtva potnika je Popovič oropal in si prisvojil 6700 Din in 70 dolarjev. Ta denar so našli pri Popoviču, a priče so ga videle, kako je preiskaval ponesrečene žrtve. Popovič še vedno taji. -o- Kdor v Amer. Slovencu" oglasi, sc mu kupec takoj o-glasi! Vsem našim prijateljem v "Calumet" soseščini želimo vesele praznike in srečno Novo leto! I Robert E. L. Brooks, Inc. em prodaja zemljišča, zavarovalnina, vknjižbe, Sf W preskrbuje posojila na hiše in zemljišča. 10103 EWlNG AVENUE, CHICAGO, ILLINOIS p Vesele praznike in srečno novo leto vsem delničarjem in vlagateljem! | EAST SIDE SAVINGS, BUILDING & LOAN ASSOCIATION Začnite s sistematičnim hranjenjem v našem društvu. Posojujemo in sprejemamo denar na uloge. -— Pridite" k nam da vam pojasnimo naše poslovanje. 10060 EWING AVENUE, SO CHICAGO, ILL. Tel.: Saginaw\2020 PRIPOROČILO IN NAZNANILO. Podpisani sem zastopnik lista "Amerikanski Slove-venec" za Chicago in okolico. Sprejemam naročnino za list, oglase, knjige, plošče in vse kar je v zvezi s podjetjem A. S. — Dalje imam v zalogi vse vrste zlatnino, lire, verižice, prstane, dam-ske. zapestne ure in sploh vse, kar spada v zlatarsko godročje. Prodajam Viktro-le, rad i jo in vse slovenske plošče. Pokličite me na telefon "Commodore 0693" in prišel bom z vzorci na Vaš dom. Sc priporočam v ria-klonjenost. FRANK GABRIEL 12230 — So. Green street Chicago, 111. WILLIAM R ADD AT Z REAL ESTATE - VKNJIŽBE - ZAVAROVALNINA 10060 Ewing Ave. Calumet Nat. Bank Bldg. Room 5 Second floor Tel. Saginaw 2020 Tel. So. Chicago 1800 Vsem vesele praznike in srečno Novo leto! CLAUDE E. GRIESEL ; POGREBNI ZAVOD \ 10240 EWING AVENUE, CHICAGO, ILLINOIS zraven prislužijo sami zase. — Tako je modro ukrenil farni odbor pri zadnji seji, ker vsak želi olajšati fari težko breme; pravijo: dolg se mora znižati. Rev. P. C. Z. -o- UREDNIKOVA POŠTA. —Več raznih prispevkov, člankov in dopisov za božično številko je moralo radi pomanjkanja prostora izostali, kar naj dopisniki blagovolijo oprostiti. Obenem bodi iskrena hvala vsem sotrudnikom, ki so prispevali članke, črtice in po-vestice za to številko. Bog plačaj Vašo naklonjenost prvemu in najstarejšemu slovenskemu listu A. S. v Ameriki! —Steve Fabjan, East St. Louis, 111. — Le pošljite, ako bo stvarno in je res tako, kakor pišete, bomo radi priobčili, seveda na Vašo odgovornost. —H. T., Milwaukee, Wis.— • Jugoslovanski potni list Vam lahko preskrbimo. Pošljite nam dve Vaši sliki v velikosti ;21/>x2 inča in ako imate kak stari potni list, ga zraven priložite. Ako nimate tega, tedaj nam pošljite natančni osebni opis, kot rojstvo, kje ste bili rojeni v vasi in občini, starost, velikost, težo, barvo oči in las itd. Vse to mora biti v prošnji, ki jo vložimo na konzularni urad, natančno navedeno. 6{-------v 6 1 Slovenska Ženska Zveza. | 5 Ustanovljena 19. dec. 1926. Inkorporirana 14. dec. 1927. 300.00 ................306.00 20000 Din ...... 363.00 400.00 ................407.50 30000 Din ...... 543.00 500.00 ................509.00 40000 Din ...... 724.00 600.00 ................610.50 50000 Din ...... 902.00 700.00 ................712.00 .60000 Din ...... 1082.00 800.00 ................813.00 70000 Din ...... 1260.00 900.00 ................914.00 80000 Din ...... 1441.00 1000.00 ................1015.00 90000 Din ...... 1620.00 Za pošiljke po pošti se sprejema eamo Money Orders, American Express ček, ai'i pa bančni draft. Osebnih čekov po pošti ne sprejemamo. Nobenih drugih pristojbin in nobenih odbitkov v Evropi. Metropolitan State Bank SOBA V NAJEM se odda pri J. Tursich, 2142 W. 21st Pl. o. (2995) NAZNANILO. Iiojakom v Chicagi in okolici1 naznanjam, da sem se preselil na novi naslov: 2522 South Ho-man avenue. — Svojo karpen-tarsko obi-t izvršujem še v naprej in sem rojakom v tem ozi-ru vedno na razpolago. —'Slovenskemu občinstvu se zahvaljujem za naklonjenost v preteklosti ter se za isto še v naprej priporočam. Obenem želim Slovencem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto 1930. MATT GORJANC, 2522 So. Homan Avenue, Chicago, 111. W Jft ' I Jeweler <5 I On the Cor. 8th Str. and New York Ave., Sheboygan,\Wis. § ■0<><>0<>CK>0000<><><>^^ Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 West 8th Street. Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podi^vi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 377-J — 4080-W. PREVOZ - DRVA - KOLN jm £ izterjavamo račune tvrdk, posameznikov in kor-poracij ter imamo pri tem pred očmi, da izvršimo opravilo v obojestransko korist. Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Podružnice: HECLA ST. LAURIUM, SIXTH ST. RED JACKET Premoženje čez $5,000,000. COAL 2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Uradujemo: Dnevno od 9:00 x jutra) do 4:00 popolune. Ob torkih in sobotih do 8:30 zvečer. KAPITL in PREBITEK ......$ 300,000.00 PROMET IN VIRI NAD ......$3,500,000.00 Rojakom se priporočamo ei n»-ročila za premog — drv« in prev« žanje pohištva ob času selitve. Poklttiu TaMom ROOSEVELT «221. Louis Stritar XZ01I W. 21st Place, Chicago. JU ima naš list najširši krog dobrih pisateljev in pisateljic. V vsaki številki izide duhovni članek in to vsakikrat pisan od drugega gospoda duhovnika. Imenitne članke piše Zvonimi-ra Turk, Jennie Ožbolt, Albina Novak in druge. Vse kar je najboljšega med našim žen-stvom, se iskri v "Zarji". Zato smo lahko ponosne ob koncu tretjega leta na naš uspeh. — Hvaležne moramo biti vsem našim članicam, ki delujejo tako požrtvovalno po vseh naselbinah. Slovenska žena v A-meriki je dokazaia svojo moč in ovekovečila ime svoje narodnosti v tujem svetu. Naj živi SŽZ. in vse njene navdušene članice! Zato Slovenke po Ameriki, ki še niste članice SŽZ., pridite in pridružite se ženski organizaciji, h kateri po svojem spolu spadate. Naselbine, kjer še ni podružnice SŽZ., na noge! Uspeh Ženske Zveze v tako kratkem času vam naj bo v dokaz, da ste lahko ponosne spadati v žensko organizacijo. Marie Prisland, prods. SŽZ. Dr. J. Mantuani: ŠTIRISTO LET ŽENSKEGA KULTURNEGA DELA. (Dalje) V novi dobi. Od IG. stoletja dalje — je žena izpopolnila, kar je gojila skozi stoletja in si je še razširila svoj delokrog. A novodobne izumitve so izpremenilc marsikaj v malem in individu-elnem obratu. Z naraščajočim človeštvom so se množile tudi i potrebščine in teh niso mogle s dobavljati pridne roke domače s obrti v zadostni meri. Zato so i jasne glave začele misliti na ( pomožne stroje in s6 jih res i tudi izumile dolgo vrsto že te- j kom 16. stoletja. A tudi stroj < je potreboval človeške roke, s ki jo je stavila za celo vrst o- : brti in umetnosti zopet ženska na razpolago. 1 Ostala je n. pr. predica, a preslico in vretence je polagoma odložila in predla na raznih strojih, ki so se razvili v kolovrat. A tudi tega so tvor-niški stroji prepodili; samo še stare ženice v odljudnih vaseh ga rabijo še danes. V obljude- .. nih krajih se je umaknil vele- < produkciji že davno; v Ptuju so bili n. pr. kolovrati zadnjikrat na prodaj 1. 1880. — Isto-tako je šlo tkalski umetnosti Platno barvati je znala večina < naših kmetic; sedaj je vse pozabljeno, ker ni mogoče tekmovati s strojno veleprodukci-jo. Ponehala je volnena preja skoraj docela. Tkanje domačega ali "bukovega" sukna, ra-ševine in podobnega blaga ne more uspevati dalje, a na posameznih točkah se le še drži. Še pred četrtstoletjem so tkali bukovo sukno v Idriji, Bohinjski Bistrici, Begunjah in Radovljici, na Bledu pa flanelo. V okolici Kranja so delali izvrstne tekalnike v lepih u-zorcih; ta obrt sega najbrže v začetek 17. stoletja nazaj, kt?i .10 Valvasor omenja kot udomačeno obrt. Izdelavanje obleke je pa o-stala ženska domena vzlic tekmi in konkurenci. Moda se je čimdalje tem hitreje menjavala in šivilje — v domačem krogu in take, ki so poklicno izvrševale to delA kot obrt, so se morale v vedno krajših presledkih uživljati v nove oblike in načela. Po deželi pa je za-državala konservativnost pre-prostega ljudstva tako brzo ■ menjavo; pomagala ji je ne- „ dvomno tudi manjša ročna . spretnost domačih šivil.j in ra- ■ zen te tudi manjša . sredstva. l Poslednja točka je povzročila, da so začele nadomeščati šivi- i lje po deželi pristno blago '/ - nepristranimi nadomestki, ka- - kor n. pr. z nepravim broka-tom, polusvilo, slabo posrebre-nimi obšitki, mezlanom in dr. A reči moramo, da je znala zadnja vaška šivilja izrabiti tudi tako nepristno blago v u-činkovito celoto. Kuhinja Pohanje. Tri in pol žlice sladkorja, eno žličko soli, eno šalo mleka, dve žlici masla ali masti, pol koščka droži, dve žlici mlačno vode, tri šale moke, katero presijaj, predno rabiš. V toplem mleku raztopi sladkor, sol in maslo ali mast. Droži raztopi v malo mlačni vodi ter zlij med mleko. Utepi tudi eno šalo moke ter počakaj, da vzide. Potem zamesi še ostali dve šali moke. Pogneti na deski, pokrij, da vzide. Se enkrat pregneti in ko vnovič vzide, pa razvaljaj na pol palca debel blek. Razreži na po-■ dolgovate kose, osem palcev dolge, okrog štiri palce široke. PALACZEV P0GREBNIŠKI DOM Naša postrežba je brezplačna, kar /"'Zd&ŠSbfei, sc tiče rabljenja naše mrtvašnice. — /jggpS^ Smo na razpolago Chicagi,, Ciceii, P Wsm Berwyn in vsem predmestjem. — Pre- | g^jMmSB važamo umrle osebe iz vseh delov me- W^^^m sta v našo mrtvašnico. — Cene nizke, V jML SMS postrežba točna. — Automobili na raz- \ Wlm polago za vse slučaje. \ I^^Bl^k. FRANK E. PALACZ Registrovani embalmer 1 hm'jšKSKIBSKL 1916 VV. 22nd St. near Lincoln,^pT^^f^^^H^H CHICAGO, ILL. / ' jr JfjA Tel. Canal 1267. Res. Rockwell 4882 -O- NOVA POVEST V "ZARJI". Članicam SŽZ. in ostalim rojakinjam se naznanja, da se je nam posrečilo dobiti zelo zanimivo povest "Trije rodovi", ki prične izhajati v Zarji s prihodnjo številko. Kot že naslov pove, opisuje ta povest tri rodove, vsled tega je zelo dolga in tako zanimiva, da ne boste odložili zvezka, predno prečitate do konca. Urednica Zarje. -o- PODRUŽNICA ŠT. 2 S.Ž.Z. Chicago, 111. Glavna letna seja naše podružnice se bo vršila v nedeljo, 22. decembra v prostoru gl. urada SŽZ., 1845 W. 22nd Street, zgoraj. Začetek ob 2. uri popoldne. Volil se bo odbor za prihodnje leto, poleg tega je še več važnih točk na dnevnem redu. Torej, ne pozabite na sejo! Odbor. -o- Tisti ljudje, ki pošiljajo svoj denar raznim oglaševalcem za informacije "how to get-rich-quick", dajejo priliko tistim, ki jim pošiljajo denar, da postanejo bogati brez informacij. . Če bi človek upošteval vse, kar ljudje o njem pravijo, ta bi salamensko daleč prišel. IZ SLOV. NASELBIN. ! (Nadaljevanje z 2. strani.) , da bi isto obnovil. Pridem ves S izmučen po dolgem času ven-dar do nekih hiš. Kljub temu, ^ da je bilo občutno mrzlo, sem bil žejen, ker me je poleg snega še moj potni kovček priti- ^ skal k tlom. Razveselil sem se ženice, ki ; je slučajno pometala sneg ^ ] porča in vprašam, če tam ži-vijo Slovenci. Odgovori mi, da , so in me obenem vpraša, kdo i sem jaz. Povem ji, da iščem . naročnike za katoliški list A.S. ; in jo prosim, naj mi da kozarec vode, ker sem ves izmučen. Oh, to bi jo morali videti, kako je vzrastla z metlo, prinesla ven neke liste in kričala, da ona ima delavske liste in da mi ne da vode magari Če poginem. Pustil sem jo, da se je dodobra izki*ičala. Potem sem imel besedo. Mrs., sem pričel, zakaj se vznemirjate, ako mi ne daste vode, bom že malo potr-pel. Za list pa nisem prišel vas nadlegovat, ker imate že delavske liste. Žalostno je le to, da se niste iz tistih delavskih listov nič naučili .boljše izobrazbe. Ako vi pridete kedaj žejni do mene, vam bom z veseljem prinesel piti in ne bom vprašal, če ste katoliška, turška, judovska ali brez verska. Tako me učijo naši listi. Kateri so potem bolj delavski? V premogarski naselbini sem naletel na ta-le slučaj. Agitiral sem za list. Seveda sem moral v vsako hišo. Spremljali so me povsod vrli možaki. Le pred neko hišo so se ustavili in rekli, da ne gredo notri za noben denar. Bilo je temno. Rekel sem, naj me počakajo in sem še J proti hiši. Potrkam. "Kdo pa je za en h . . .!" zakriči hre-ščav glas. Povem, da sem popotnik in pustil me je noter.' Kvartali so in pili, kadili in o-troci okrog njih. Govorili so tako nesramno, da so se mi u-bogi otroci smilili. Pač žalostna slika. Rekel sem, da imam knjige in pratike ter tudi koledarje, kateri so še posebno lepi. Mrs. je prišla ven iz sobe. Ponudim ji koledar Ave Ma- f ria. Ko zagleda sliko Marije, s zakriči in zbeži nazaj v sobo... i Vprašam v skrbeh, ali je mo- ] goče Mrs. bolna, pa mi reče j gospodar, da ni, samo katoli- i ški nismo nič in je najboljše, da se prec ven "zmufaš". < Šel sem ven in premišljal ta i slučaj. Zakaj se je žena tako 1 ustrašila slike .Marijine? < Božična noč je pomenljiva i za vse človeštvo. Dete božje : nam prinaša mir. Živimo po Njegovem vzgledu in pritožbe ■ o slabih časih bodo izginjale. 0 tem ni dvoma. Oprimimo se i socialne Kristusove zastave in : zmaga bo naša !* A. J. -o- TO IN ONO IZ SLOV. METROPOLE NA ZAPADU. Pueblo, Colo. Naši dobri farani se marljivo trudijo, da bi uspešno dovršili tekoče leto. Tudi pošteni ljudje se upajo zadolžiti, ali se tudi pošteno trudijo, da se dolg plačuje. Kar velja za posamezne farriilije, to velja tudi za faro. Naš mladi č. g. kaplan Rev. Francis Hornung, O.S.B., je iz-borno navadil fante in gospodične, ki so prav spretno vpri-zorili komično igro "Cyclonc Sally" dne 24. nov. na novem Odru v Eiler kraju. Občinstvo se je zares dobro odzvalo povabilu in ni jim bilo žal. Igrali so Jos. Prijatelj, Jos. N. Novak, Frank G. Kolbezen, Louis G. Muhič, Angie Stazinski, Nellie Patlogar, Stephania Papež, Mary Vujčič in Stephania Blatnik. Po igri je bila prijetna prosta zabava. Na Zahvalni dan smo imeli plesno veselico v isti dvorani, ki je enako dobro uspela. Sedaj hitijo z božično predstavo, ki bo 22. dec. zvečer, v nedeljo. Šolska dekleta imajo "Holy Night" s petjem, dečki pa "The Bell in the Forest", tudi ' s petjem. Nato pride zanimiva slov. igrica "Dve sestri", prirejena od društva sv. Ane. Osob-je: Mrs. Mary Kolbezen, Mrs. Josephine Horvat, Miss Mary Kolbezen, Miss Mary Jesih. 1 Mrs. Frances Raspet jih je 'spravila skupaj, Mrs. Rose Ra- dovich jih pridno uri in pripravlja. Ne da se drugače misliti, da se nam pripravlja na-moč veseli večer. Mr. John Germ s sotrudniki ugiba, kako bomo pri polnoč-nici poveličevali sveti dan z navduševalnim petjem. Vemo, poznamo jih, obneslo se bo najbolje. Društvo Svetega Imena se zopet močneje giblje. Rev. Fr. Hornung si je vzel v glavo, da to prekoristno društvo postane največja moč v fari. Možje in [ fantje se marsikje kažejo, da _____/ __ so bolj trdega materiala, trma se le težko omehča. Nekaj mož in vrlih mladeničev se je po-prijelo tako obzirno in odločno, da se mora razrušiti vsako nasprotstvo. Slovesen sprejem smo priredili na praznik Brezmadežne in kar nad 30 jih je pristopile ter velikodušno obljubilo sodelovanje za najboljšo stvar v fari. Več jih je bilo zadržanih zaradi posla v drugih društvih v istem času, tedaj se obeta šg veličastneji sprejem drugo nedeljo januarja. Kar pride po časno in seveda premišljeno se obnese najbolje, postane nepremakljivo. Velikega pomena bo za našo faro 351etnica njenega obstanka. Začenja se sedaj in bc prišla do prijetnega završka prvo nedeljo sušca s farnim banketom v šolski dvorani. — Družine, služeči (wage-earners), farani in faranke dobijc vsak po 50 tiketov, ki so od lc do 50c. Tiketi so za 35 dobitkov, katerih vrednost vseh skupaj je okoli tisoč dolarjev. Kontest je tudi za prodajanje tiketov in sicer $50, $25 ir $15. Kdor je v kontestu in nc doseže nobene teh treh nagrad, dobi 10% od svote, katero nabere za tikete. Prijatelji našega napredka pri cerkvi, osebe na kontestu storijo znatno uslugo svoji cerkvi in še • ooooooooooooo »ooooooooooooo iooooooooooooo > OOOOOOOOOOOOO > oooooo ooooooo > ooooooooooooo • ooooooooooooo J ooooooooooooo ooooooooooooo J ooooooooooooo ooooooooooooo ooooooooooooo ooooooooooooo ooooooooooooo-ooooooooooooo k ooooooooooooo J ooooooooooooo T. C. Bridge«: Na pomoč ROMAN. fooooooooooooo, J OOOOOOOOOOOOO ( » OOOOOOOOOOOOO ( • OOOOOOOOOOOOO i ' OOOOOOOOOOOOO I | JOOOOOOOOOOOOt < [ooooooooooooo« < OOOOOOOOOOOOO« ( • OOOOOOOOOOOOO« ( J OOOOOOOOOOOOOI ( 0000000000000, [ ooooooooooooo, [ooooooooooooo« [ OOOOOOOOOOOOO', • ooooooooooooo < ooooooooooooo i 00000000000001, "Pravim, moje ime je Andy — med prijatelji," ga prekine Amerikanec in Alan se zasmeje ter mu odgovori: "All right, Andy, še jako me veseli, da se smem šteti med vaše prijatelje." Ni se še stemnilo, ko je Alan s Samom in Jiroom odšel stražit. Peljal jih po širokih cestah ; na obeh straneh so se dvigaje hiše, mogočne kot stolnice in zidane iz trdnega kamna. Nekatere so imele razpoke od potresa, večinoma pa so bile še dobre. "Skoraj vse so prazne," reče Alan žalostno. "V starih časih je mesto štelo petdeset tisoč prebivalcev, zdaj pa jih je le še pet sto!" "Kaj pa je vendar prišlo vmes?" "Nič posebnega. Seveda jih je veliki potres uničil cele množice, toda bilo je to že pred tristo leti. Pleme se je pač izživelo in če jih Bakairi tudi ne podjarmijo, po mojih mislih ne bodo živeli dalje nego sto let ali kaj takega." "Bakairi jih pa že ne bodo dobili," reče Sam pogumno. "Pazi, da tebe ne dobijo!" pravi Alan ter potegne Sama vstran baš še o pravem1 času, da se umaknil puščici, ki je krepko in votlo udarila prav tja, kjer je prej stal Sam ter tre-petaje obtičala v tlaku. "Ne pozabi, da prežijo po vsej pečini in da še ni tema." Počakali so torej nekoliko v zavetju za nekim zidom, potem pa stopili dalje. Stena za mestom ni bila samo navpična, ampak naravnost previsna; ko so torej prišli tik do nje, so bili varni pred kopji in puščicami Bakairov. Tu pridejo skupaj z Juanom in četo kakih dvajset H ulov. "Je kaj novega?" vpraša Alan. "Ničesar, razen da bi bila dva ali štiri naše može kmalu ubila velika skala, ki so jo treščili preko roba Bakairi," odvrne Juan. "Nič novega," reče Alan precej srdito. "Juan, zdaj kar odidi in se dobro naspi! Moj bratranec Gregory in Andrew Milliken ti bosta o polnoči prišla pomagaj." 70. Ko je divjal vihar. Jim je še stal na straži, ko prav pred polnočjo zadene skupaj z Alanom. "Naš čas je že skoro potekel," reče Alan. "Juan bo zdaj tu. Doslej je bilo vse mirno." "Morda zato, ker so Bakairi izvedeli, da ste dobili ojačenja," meni Jim. "Mogoče; vendar pa se je vsaj meni zdelo nekoliko preveč mirno. Po celih tednih je to prva noč, da niso še ničesar poskusili. Zviti so kot opice. Neko noč nekaj zaslišim in kmalu zasledim, da se nekaj sovražnikov spušča dol, vsaj mislil sem' tako. Ali mi jih niso spuščali le zato, da me premotijo in zaposlijo na tem koncu stene in sem komaj še o pravem času spoznal prevaro in stekel na drugi konec, kjer so začeli zai-es napadati?! Bilo je potem nekaj časa jako živahno." "Juan je že tu," reče Jim. "Kaj misliš, ali ne bo vesel, če še nekaj časa ostaneva tu ?" "Ne," odgovori Alan. "Ti in Sam se morata takoj vrniti, pa tudi jaz pojdem z vama." Bilo je jako temno, ko so se vračali po praznih cestah med praznimi hišami domov. "Nič se ne bi čudil, ako bi začelo deževati," reče Alan. "Prav sreča bi bila, ako bi hotelo," nadaljuje nato, "kajti Bakairi dežja nimajo radi. Vsaj doslej nikoli še niso poskušali ple- zati po steni doli, ako je bila noč mokra." Alan je vreme dobro prerokoval? komaj ^ sta namreč fanta prišla na svoje stanovanje, že se posveti in zabliska, bobneče se oglasi grom in vlije dež. "Ubogi Juan!" reče JJm, ko pogleda ven. "Ves bo premočen, Sam', že spet je zagrme-lo!" "To nazadnje pa ni bilo grmenje,'' reče Sam živahno. "Bilo je streljanje!" Oba sta za hip mirno stala in poslušala. Zopet isti glas. - "Prav imaš, Sam," reče Jim na kratko. "Gotovo so Bakairi na delu vkljub temu, kar je povedal Alan. Pojdiva! Najina dolžnost je, da priskočiva na pomoč." Brž si natakneta klobuke, vzameta pištole in planeta ven, kjer je lilo kakor iz škafa. V svoji naglici pa sta pozabila, katera smer je prava in ko se znova zabliska, spozna Jim, da sta na čisto neznani cesti. "Jaz sem to tudi že opazil," reče Sam', ko mu Jim pove, da sta zgrešila. "Glavno smer imam sicer v glavi, vendar pa ni vredno, da bi se ubijala po teh neznanih uličicah. Tam-le je glavni trg. Pojdiva zopet tja, pa bom takoj spoznal, kam morava kreniti." "Hodi," reče Jim na kratko in Sam, ki je imel za smeri pravo mornarsko glavo, se za-suče ter pride naravnost na trg. "Todle morava, za templom." Zopet posveti blisk in šine preko neba, Jim pa obstane kot ukopan in zgrabi Sama za roko. "Stoj!" mu sikne šepetaje ter ga potegne na neki šteber. "Kaj pa je ?" vpraša Sam. "Nekdo gre v tempel! Ni pa bil kak Hula. Prevelik je za to. Mislim, da je bil Gadsden." Sam se zdrzne in zagode: "Tat! Za dragulje mu je!" "Seveda," mu odgovori Jim. "Pa to nakano mu morava zabraniti." Sam je redkokdaj omahoval, zdaj pa le ni vedel, kaj naj stori. "Ali se smeva spuščati v to nevarnost? Ali nisva bolj dolžna Juanu pomagati?" "Ne verjamem, da bi tam sploh pomoči potrebovali," odgovori Jim razsodno. "Slutim celo, da je streljal eden od Gadsdenovih ljudi prav zato, da nas spravi na napačno sled." Pri teh besedah pa zopet zažari bleda blis-kova luč in jima jasno razsvetli okolico. Pokaže jima trg, ki je bil kakor potok, pokaže pošastno gmoto templa, pa tudi čokatega človeka rjave polti, ki stoji med vrati. "To je eden Gadsdenovih ljudi," reče Jim urno. "Gotovo ga je Gadsden postavil na stražo. Kaj naj storiva. Sam ? Ali ne bo bolje, da greva po profesorja?" "Ni časa," ga zavrne Sam. "Skoda bo narejena, preden ga bova mogla dobiti, Jim, vse je na najinih ramah. Zaleziva stražo in jo zgrabiva! Naprej!" Za takole podjetje je bil Sam kakor ustvarjen, kajti dasi težak in močan je bil uren in gibčen kot maček; Jim je bil kar zadovoljen, da je šel Sam naprej. Največja nevarnost je bila tedaj, ako bi ju obsvetil blisk, pa Sam se je pazil, da je bil ves čas dobro skrit. Tako je torej Gadsdenov človek zapazil njegovo navzočnost šele tedaj, ko ga je na tilniku povohala in pritisnil^ Samova pištola. (Dalje prih.) Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem JAKOB RESNIK 3598 E. 81st STREET, CLEVELAND, OHIO Zastopnik Amer. Slovenca. J. S. WIDGO J SLOVENSKI FOTOGRAFIST 485 EAST 152nd STREET, CLEVELAND, OHIO. Priporočam se cenjenim rojakom za izdelovanje krasnih poročnih, družinskih slik po zmerni ceni. —-Pridite in prepričajte se sami. POSTREŽBA TOČNA IN ULJUDNA. Najprisrčnejša hvala vsem trgovcem, obrtnikom in podjetjom, ki so naročili oglase v edinem slov. kat. dnevniku Amer. Slovencu! Rojaki, ki ste naročeni na ta vrli katol. list, podpirajte te zavedne slovenske trgovce, obrtnike in podjetja! Vsem vesele blagoslovljene božične praznike in srečno zdravo Novo leto! ANTON JAKSETIČ Zastopnik Amer. Slovenca. CLEVELAND, OHIO. Poklon "AMERIKANSKEMU SLOVENCU" od njegovega dolgoletnega prijatelja v C h i c a g i. a / r oooooooooooooooooo ooo-oooooooooooo W a/1/—"—"I Posvečena sredstva — bolhe, muhe, megla, združeni atomi in — Trunk. (Konec.) "If they are right, if there is no God or heaven or purgatory or hell, and Epicurus and Stepanoff Skvortsoff are both as extinct as General Custer's horse, how shall Stepanoff Skvortsoff plume himself on his posthumous glory? Little does it profit him that the anti-religious university in Leningrad is the Stepanoff Skvortsoff University. And do the '300 students, forty-seven of them women,' who drink eagerly at the Skvortsoffian spring, derive a mighty advantage from contemplation of the honor paid to the inanimate matter that was once Stepanoff Skvortsoff? Do they reflect that if with superlative zeal they diffuse the gospel of anti-religion, for them too there may some day be erected an anti-religious university, honoring their dead and meaningless bones along with those of Stepanoff Skvortsoff and Stepanoff Skvortsoff's dog?" Akrabolt! Ali vidite, čemu sem zapisal v začetku te stori-je nekaj o — pasji kosti? — Journal of Commerce pravi, da ni razlike med Skvorčevem in njegovim psom, ako ni Boga, in jaz pravim, da ne bo nobene razlike med kakimi človeškimi atomi in pasjimi atomi, ako bo prišlo do združitve po Molekovem, namreč, da "verzi ne implicirajo nobene osebne ali zavestne združitve.' Ce je roba radi pasjih atomov komu neprijetna, naj se gre pritožit k Journalu of Commerce, a vsaj jaz pravim, da ima list popolnoma prav, kei bi se ženi lahko tam v neskončni večnosti moglo prigo-diti, da mesto kakih moževih atomov bi se ji približali kaki pasji atomi, ko je roba — nezavestna, in vsekako bi v tem slučaju bilo treba velike previdnosti, če gre in bi šlo po Mo-lekovim, ker pri združitvi se navadno pride tudi do polju-bovanja, in ker je roba nezavestna, ni osebna, bi kdo lahko začel tam v neskončni večnosti mesto moža ali Zavertnika po-ljubovati tudi kak — mačji rep! Jaz sem samole neki kajon, in ostanem pri tem in pri Journalu of Commerce; ali pa kdo razpolaga nad iski'asto duhovitostjo, da kar prasketa, pa lahko naše pesniške in rdeče združarje atomov še malo bolj — pokajoni. Še nekaj poleg teh pasjih a-tomov iz Journala of Commerce. VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi vsem Slovencem ASHLAND GARAGE Martin Miller Popravljamo in prenavljamo automobile, pri nas dobite gasoline, olje, gumije za vaše automobile in vse kose in dele za automobile. Naša postrežba točna — cene zmerne. ODPRTO NOC IN DAN Nasi teiefonf: Canal 0393 in 4590 1600-08 SO. ASHLAND AVE., CHICAGO, ILL. VESEL BOŽIČ IN SREČNO ZADOVOLJNO NOVO LETO 1930 ŽELI SLOVENSKEMU IN HRVATSKEMU OBČINSTVU Frank E* Palacz POGREBNI ZAVOD 1916 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. , Tel. Canal 1267 Tel. na rezidenci Rockwell 4882 f I "4" Prvovrstna pogrebna postrežba pri pogrebih. Cene zmerne. Slovenskemu občinstvu se najtopleje zahvaljujem za dosedanjo naklonjenost ter se za Isto še v naprej priporočam. VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem! WENCEL'S DAIRY t Slovenska, mlekarna I'' 1818 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Roosevelt 3673 PRISTNO MLEKO zdravstveno odobreno za vaše otročiče dojenčke. Steklenica našega mleka pomeni steklenico dobrega zdravja. — Domače sirovo maslo, sir, jajca, vsakovrstne smetane, itd. — Razvažamo na dom, redno in točno VSAKI DAN! Pokličite nas na telefon 3673, da vas postrežemo. Drug list, ki ni katoliški, je napisal o početju ruskih ateistov : "Surely, these students are dominated by an intellectual blindness that can not be interpreted in any other way than that of obsession — duševna zaslepljenost teh (ruskih) študentov se ne more razlagati drugače, kakor da so obsedeni." Vem, da bodo vse kohorte dvignile velikanski krohot, pač istinito — recimo odkrito — peklenski, infernalen, dia-boličen krohot. Čisto naravno. Ponovno poudarim peklenski, diaboličen krohot, ne človeški krohot, dasi prihaja od ljudi ateistov vseh branč in sort. Možgani, možgani. He, he. Človeški možgani, možgani ljudi. He, he. Brezstidna ciničnost brizga do neba, v nebo..., pa bi mogla ta ciničnost biti človeška, izbruh človeških ateističnih možganov? He, he. Od ljudi prihaja, da, ampak za temi ateističnimi možgani je duh, ki presega v inteligenci vse človeške možgane, in skozi te človeške možgane prasketa ta peklenska inteligenca, ker so ti ateistični človeški možgani v njegovi službi, ker jih je — obsedel. To ne velja samole o ruskih ateistih, tudi o slovenskih, ker pri vseh je enako, vse glih po šestnajst. Kako utegne ta peklenski inteligent poplačati svoje hlapce, skozi katere govori in jih vleče kakor na žnorci, to je povsem njegova zadeva in zadeva tistih, ki stojijo v njegovi službi. Naj se med seboj pobotajo, kakor jim drago. Pri preroku Danijelu (8-23) je zapisano: V "Tedaj bo nastopil, vladar, brez sramu v očeh, ves prekanjen, in velika bo njegova oblast, ali ne iz lastne moči: razdejal bo vse na nečuven način : moril bo močne, moril ljudstvo svetnikov kakor se mu poljubi in uspešno se bo posluževal svoje zvijače. Dvignil se bo, in ko se mu vse posreči, bo mnoge spravil ob življenje. Uprl se bo zoper vladarja vladarjev, a končno se bo stri brez človeške roke." S svojimi možgani mislijo, ti ateisti? He, he. Revčki so, ampak hlapci! Peklenski šund iz Breezy Hilla pa pride svoječasno na vrsto. RAČUNE za luč, plin in vodo lahko plačate vsak čas v uradu "Amer. Slovenca". Tu si lahko kupite tudi "American Express Money Orders" za Ameriko in stari kraj. STENSKI KOLEDAR 'AMER SLOVENCA' ZA 1930 JE GOTOV! Vsi naročniki "Amer. Slovenca" ga dobe brezplačno Naročnikom, ki žele več kakor enega in nenaročnikom posamezno po pošti 15c za Ameri-ko, Kanado in stari kraj. Kdor naroči 10 komadov ali več, jih plača samo po 10c. — Priporočamo tajnikom in tajnicam društev Z.S.Z., D.S.D. in S-2.Z. itd., da jih naroče skupno za člane. V večje naselbine, kjer ima-mo naše zastopnike, jih bomo poslali za vse naročnike na za> stopnike. Naročnike prosimo, naj olajšajo delo zastopnikom-(cam) kolikor mogoče s tem, da gredo sami po koledar h za> stopniku(ci). Kjer nimamo zastopnikov, tja bomo poslali koledarje posamezno po pošti. Isto v stari kraj in Kanado. Uprava A. S. amerikanski Slovenec CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 19. DEC.—THURSDAY, DEC. 19, 1929 IN THREE PARTS—PART II V TREH DELIH—II. DEL. In zgodilo se je, kakor prorokovano Rev. Bernard Ambrožič, O.F.M ske narode s severa in od vzhoda, kako s silo svojih mišic teptajo rimske legije v prah. Obstal je Angel Moči v sijajnih sobanah mo-gcčnikov zemlje. Nebotične načrte so kovale jim glave, vsa zemlja jim ima pasti pred noge in njih duh nedosežni se ne umakne nobeni sili sveta. Zmagovali so in rasli in rasli ... Pa je še videl Angel, kako so iz njih samih vstajale sovražne moči, kakor demoni v črnih nočeh. Strasti iz lastnega srca so jih napadale in videl je Angel, da niso mogli se postaviti v bran. Junaki, pred katerimi je svet trepetal m klečal v prahu pred njimi, so bili brez obrambe proti strastem in podli sebičnosti — onemogli so se spotikali — padali, padali so . . . In uvidel je Angel Moči, da v svetu samem nikjer ne najde resnične moči. , Trajna moč je nepoznana na zemlji in nemočna postane na videz naj-jačja moč. Zasmilil se je svet Angelu in pomilovalno je majal z glavo nad njim. "Ne izpolnim povelja," je žalostno pomislil. "Ne izpolnim ga, ker ga izpolniti ne morem. Ni je sile na svetu, da bi si mogel reči: Glejte, našel sem —moč!" — Povesil je glavo in se hotel vrniti, da potrka na vrata Očetova in svoj poraz skesano prizna. Nenadoma je srečal Angela Ljubezni in ga na mah spoznal. Dvignil je prst in mu pokazal na goro in ga povabil s seboj na. njen vrh. Prečudna zgodba božična BORNIH betlehemskih jaslicah je i^r^T^J. ležalo božje Dete. Bila je sveta bosa V žična noč. Pastirji so stali okrog in gledali božje Dete z začudenimi, iz-/nenadenimi . očmi. Dozoreli možje li so bili med njimi, pa tudi zorni mla-deniči cvetočih lic. Našli so bili zna-menje: Dete v plenice povito in v /J jaslice položeno. Nič drugega niso _videli nego to: Dete sniva in Mati čuva nad njim. Ali vedeli so, ker so i oj jim angeli tako oznanili: tu pred /^^jbgm. nami leži Zveličar sveta. Tudi angelov truma je bila pri [T^sf jaslicah. Niso jih videli pastirji, vendar so angeli bili tam. In ti angeli so videli marsikaj z duhovnimi očmi, česar niso mogli videti pastirji s človeškim očesom. Videli so žar nebeške svetlobe, ki je obdajal nežno obličje spečega Deteta. In slišali so čudovite besede, ki jih sicer niso govorile mile ustnice Detetove, vendar so jih jasno culi angeli božji. In opazovali so, kako se dvigajo kraljevski ukazi od drobne ročice rajskega Deteta in se dvigajo iznad zemlje tja v sinje višave, tja do zadnje zvezde v podnebnem vsemiru, ki še nikoli ni zažarela človeškim očem. In so šli ukazi navzdol v najgloblje morske globine, ki jih še ni merila roka človeška. Dete prelepo je nalahno odprlo premile očke in pogled mu je obvisel za hip na angelih božjih. In so spoznali ukaz, ki je njim samim veljal. Pojdite in vrnite se nazaj v višave nebes in .stojte zopet ob prestolu Očeta! Tako se je ukaz glasil. Vsem angelom je veljal, samo dvema ne. Odšli sto v trumah navzgor, le dva sta ostala ob jaslih. Globoko k tlom sta sklonila glavi in čakala posebnega ukaza iz ust Deteta Kralja. Kakor da sniva, je Dete ležalo. Niso se mu gibale ustnice — pa vendar je povelje izhajalo od tam in čula sta ga angela božja. Prvi angel je bil angel Ljubezni in drugi angel je bil angel Moči. In Dete jima je iz jaslic šepetaje govorilo: "Oče moj me na svet je poslal. Poslal me je, da prinesem na svet, kar vajini imeni povesta: da prinesem na svet Ljubezen in Moč. Tako hočem vsem in vsakemu služiti, nisem prišel, da si dvoriti dam. Pojdita, pojdita v mojem imenu! Potujta, potujta od mene poslana! Iščita od konca do kraja sveta, dokler ne najdeta aajglobokejše ljubezni, ki svet je kedaj jo videl, dokler ne odkrijeta najjačje moči, ki svet jo kedaj je doživel . . . Potem se zaupno vrnita k očetu nazaj! Angel Ljubezni in Angel Moči sta se sklonila globoko, pomolila in pozdravila sta — potem sta ;ie v svet napotila.--- In je videl v tisočletja bodočnosti: Kakor na Kapitol v cesarskem Rimu . . . ne, ne! To niso legije rimske, preštevilne so trume prihajajočih. To so rodovi vesoljne zemlje, ne menijo se za rimski Kapitol — mimo njega gredo, kot da ga nikoli ni bilo na zemlji. Na Kalvarijo se zgrinjajo milijoni,da najdejo — Moči! Da najdejo Moč: nositi križe življenja brez godrnjanja in omahovanja; trpeti preganjanje in za sovraštvo vrniti ljubezen; zmagovati demone strasti, najhujše sovrage v lastnih srcih; vztrajati do konca v zvestobi in neupogljivem stremljenju za dobrim; umirati z besedami na ustnah in v srcu: Oče, v tvoje roke dušo izročam. Vse to je videl Angel Moči in je vedel: Dopolnjena je naloga moja, zopet smem k Očetu domov. Zakaj našel sem moč, kot je svet še ni videl doslej . . . Preden sta Angela odšla, jima je Duša Kristusova naročila: "Idita sedaj in naj gredo trume angelov po svetu in naj oznanjajo vsepovsod, kar sta našla vidva!" Od takrat gre po vsem svetu od kraja do konca zemlje Veselo oznanilo, Evangelij naj-globokejše Ljubezni in najjačje Moči. * * * Ko bodo božični zvonovi zapeli, bodo stali oni angeli tudi pred nami, da, zopet pred nami. Angel Moči bo blagoslovil naše čelo za boj, pa ne samo za boj — tudi za zmago. Angel Ljubezni bo odprl naše srce za ljubezen, pa ne samo za človeško ljubezen — se vse bolj za božjo ljubezen, zakaj Dete v jaslicah nam tako glasno oznanja: Bratje in sestre: Ljubezen je Bog! Rev. Evstahij, O.F.M O Božič, sveti blagi čas! ri sreča srčnih bolečin, kako sladak je tvoj spomin, ljubezni in miru dokaz, ko stopil je med nas kot človek večni Božji Sin! O sveta, čudovita noč! Zveličar blagoslov rosi, On, Božji Sin od večnih dni, ki v last Mu je najvišja moč, postal naš brat nekoč dobrotno je po Materi . . . O sveti, blaženi večer, !:o skrivne strune zapojo, ko v duši pozvoni nebo, povabi jo v božansko smer, razlije vanio mir — — — Naenkrat v njej je vse svetlo O ljubeznivi sveti dan! Vsem blage volje vir dobrot: naš dar, zaklad je sam Gospod O človek, veruj, upaj Vanj, ni" vdani vzdih zaman: k Očetu, Je2us, nam je pot! !'t*ri SEM našim čitateljem in naročnikom, zastopnikom, ifc/^i delničarjem, sotrudnikom in somišljenikom želimo illiii vesele praznike v svetem zadovoljstvu in vseogre-vajoči Ljubezni! UREDNIŠTVO IN UPRAVA. Božična priloga O Božič...! Potoval, potoval je Angel Ljubezni. Meril je zemljo od tečaja do tečaja in iskal najglobljo ljubezen, ki bi bil zmožen je svet. V mesta je stopil, trge. in hodil po ulicah navzgor in navzdol, neviden človeškim očem. Ril je. nepoznan v družinah in v delavnicah je pazil na vse. Povsod je našel boj in prepir. Povsod je sreča-val razdor in zeleno zavist. Na vseh oglih mu je prihajalo naproti sovraštvo. Povsod je našel tudi ljubezen. Ljubezen pred vsem tiste vrste, ki si nadeva nakitje lepote, pa ne zasluži diadema čistosti svete. Našel je ljubezen, ki po zemlji in njenih blagrih medli. Ljubezen, ki je svetne lepote pijana, pa kvišku za zvezdami v podnebju ne more. Pa našel je Angel tudi plemenito, posvečeno ljubezen, Ljubezen je videl, ki v očetih in materah plete in prede skrivnostne vezi tja v duše in srca otrok. Ljubezen je videl, ki v zlati obroč kuje zvestobo žena in mož. Ljubezen je videl, ki iz src "učencev raste v hrast hvaležnosti do učiteljev blagih. Ljubezen je videl, ki v življenju cvete in smrti sadove piinaša: ljubezen prijateljev dragih. Te in podobne reči je odkrival Angel Ljubezni. Ali je to, kar iskati imam? Ali je to Ljubezen najgloblja? Vprašal se je Angel pač st oki at na dan in je še dalje in dalje iskal . . . Potoval, potoval je tudi Angel Moči. Meril je zemljo od tečaja do tečaja in iskal najjačje moči, ki svet jo kedaj je doživel... Obstal je med piramidami v puščavah Egipta in gledal in gledal. Ogromna množina človeške moči je bila vklenjena vanje. Ali pogled mu je šinil v tisočletja bodočnosti in videl je razkroj, ki ga zob časa v piramide vsekava. Obstal je na Kapitolu premogočnega Rima in je videl, da se tja stekajo kamenite ceste od severa in juga, od jutra do večera zemlje. Železne legije pod vodstvom rimskega orla se zgrinjajo kot morski valovi po njih. Pa že je tudi videlo njegovo duhovno oko barbar- Na gori sta stala z ramo ob rami Angel Ljubezni in Angel Moči. Polna najglobokejšega strmenja sta zrla, kako visi in umira na Križu — Mož. In Umirajoči je odprl posinele ustnice in je z ljubezni polnim glasom vzdihnil k nebesom: Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo! Angel Ljubezni je vzdrhtel! Za koga se dviga La prva in edina molitev v nebo? Tam okoli Križa stoji tolpa podivjanih človeških bitij. Kaj — ali so to res bitja človeška? Ali niso zveri, pobegle iz cirkusov rimskih, v človeške podobe oblečene —? Angel je videl vse, kar so počeli. Dvignil je ponovno oko na. Umirajočega. Čudež! Videl je v Srce, v tisto preveliko, ogromno Srce, ki ga more imeti samo Zveličar sveta. Vsa ljubezen, ki jo je bil Angel srečal dotlej, je kresnica slabotna v luči nebeškega solnca . . . In je spoznal Angel božji, da je dopolnjena naloga njegova, da sme zopet domov, k Očetu nazaj, zakaj našel je iskani zaklad: najglobokejšo ljubezen . , . * * * Vztrepetal je nedaleč od Križa Angel Moči. Umirajoči je gledal že smrti v oko. O, kolike umirajočih je že bil videl Angel Moči na svoji poti križem sveta! Ne tisoč — milijon! Ali kje je kd« umiral kot ta Umirajoči umira? Strmel in strmel je Angel Moči. Cuj! Umirajoči je dvignil premrlo obličje, ustnice še enkrat odprl: Dopolnjeno je! Oče, v tvoje roke dušo izročam! Čudež! Od Umirajočega rok, z žeblji prebo-denih in na les prikovanih, so šla nevidna povelja navzgor in navzdol, do zadnje zvezde v vsemiru, do najglobokejše globine v brezdnih zemlje. F. S. Finžgar: Skrivnost družine. Kaj bo za večerjo, Jožefa skrbi. A Marija ga potrošta: Saj večerje treba ni. Betlehem šumi. Od vseh vetrov ga polnijo množice popotnih: jež in peš. Av-gustovi pisarji praskajo, pišejo, popisujejo. Gneča pred oblastnim dvorcem gradi cesto. Z visokih kamel kličejo trgovci iz daljnih dalj: "Pozdravljeno rodno mesto!" In srečujejo se oni iz Aleksandrije z onimi iz Mezopotanije. Po zdravju in družini, po kupčiji in blagu se sprašujejo. Prenočišča in gostišča se polnijo. Vse vre, vse kliče, vse plačuje in trosi. Imajo, ki na svetovnemu trgu pletejo, vozlajo, vežejo in režejo niti trgovine. In da bi prišli samo zaradi Avgustovega povelja? Kaj še! Za blago in profit barantajo, zaroke sklepajo: Rahelo Jakobu in Abrahamu Saro. Tako kaže gospodarna misel. Betlehem šumi. Mrak lega; trudni pisarji zvijejo pergamente in papirose. Trume legajo za mize in segajo po čašah. Krog mesta plapolajo ogenjčki, krog katerih leže gonjači kamel in si pripovedujejo prerokbe: "O mladiki iz Jesetove korenine, o Njem, ki ne bo sodil po videzu, ampak bo sodil po pravici revne in se bo poganjal za krotke. — Tedaj bo prebival volk pri jagnjetu, leopard bo ležal pri kozličku; tele in lev in ovca bodo skupaj hodili in majhen deček jih bo gonil . . ." V ta večer sta prišla Onadva: tesar z osličkom na povodcu in Devica-Zena iz Nazareta. Betlehem šumi. Onadva trkata, prosita. Od vrat do vrat. Gneča ju ne vidi. Vsak ima zase in s sabo toliko koristnih skrbi. Odplove ju ljudska reka v predmestje. Tam so bajtarji, pastirji. Lovijo rimske denarje, sami leže pred - kočami, da pVeno-čujejo tujce. Vsak zase, vsak sebi. — Mimo zadnje kočice gresta Onadva in še mimo ognjev, mimo tistih, kjer si hlapci in sužnji pripovedujejo prerokbe o Cvetlici iz Jesetove korenine. In sedaj sta na bet-lehemskih gmajnah. Z neba hrepene zvezde s tihim sojem za njima. Razjokale bi se. Nad možem, ki se mu trese roka od skrbi in se mu glava sklanja na prsi. Nad De-vico-Zeno, ki se, vtopljena vase, smehlja in prisluška drobnemu kladivcu; pod srcem utriplje, rahlo, a se vendar čuje do zvezd, da trepetajo in se na gosto utrinja-jo na pot, koder se spotika trudni osliček. In zdajci — kar trije utrinki hkrati se zabliskajo. Hribec zažari. Mož dvigne glavo in se ozre. V hribcu je votlina. Mož krene vanjo. V njej je hlevec. Z nepopisno ljubeznijo pomaga mož ženi z oslička. Sit-moten volek vstane iz kota, zamrši in jih pozdravi po svoje. Mož pospravlja po hlevu, zbira zjedi sena in slame, pogrinja borno posteljico. Nabere še suhljadi, poklekne h kupčku, kreše, da lete iskre in mrmra : k' nis' nas hotlo jerpergvat . . . Oj ti mesto betlehemsko. Ozre se na Devico, ki se smehlja in gleda v daljine brez meje. On utihne in se zazre v te oči. Mimo njega gredo, ven, daleč, iz večnosti v večnost, po vsej zemlji; vsa srca vidijo, vsa revna in obremenjena srca. In iščejo lačnih in žejnih pravice, in hromijo in gluhih in slepih in gobavih. Mož jo gleda in gleda. Ne ume. Odvezuje popotno torbo: "Kaj bo za večerjo?" ga skrbi. "Saj večerje treba ni," ga tolaži Devica. "Naša jed je, da spolnimo voljo Očetovo." Mož zadrgne popotno torbo in se »ključi k ogenjčku; nad suhljadjo mirno gori plamenček, izpod nje žare oči oglja. Volek in osliček se ne ganeta, pajek pod stropom se je razkoračil v mreži in le gleda, gleda. Niti ogenj se ne upa prasketati. Pusti okleščki gore kakor olje v sve-tiljki: tiho gore in svetijo. Mož v snu ponavlja besede Device: "Naša jed je, da spolnimo besede Očetove . . ." Tedaj se odpre nebo. Zvezde vztrepe-tajo in od groze preblede. Rimska cesta se razkolje in iz nje se usujejo trume duhov, ki zarajajo nad gričkom. Luč ognja vtone v svetlobi nebes. Volek in osliček skloneta glavi do tal, mož se zbudi iz sanj in omahne pred jasli, kjer se mu smehlja nebogljeno Dete: "Da spolnimo voljo Očetovo . . ." In že se gnete pred votlino vse polno lačnih in žejnih pravice: pastirji in hlapci in dekle, tovorniki in poganjači, možje in žene, deklice in dečki. Nebo žari, hribček gori, zvezde pojo glorijo. In glorija predrami v Jutrovi deželi kralje. Kamele sedla jo, na pot se napravljajo: da spolnijo voljo Očetovo — j)o Baalamu razodeto. Nebo in zemlja se zlijeta v eno, sveto občestvo prevzame vse: nihče sebi in zase ne živi 3 Mož z« vse, Devica-Zena za vse, Dete za vse. pastirji in kralji — ne zmso, Zanj, in po Njem za vse, za sveto, božje občestvo . . . Sveta noč svetega občestva. . . Betlehem pa šumi. Vse se gnete, vse se peha, vse hiti, vse skrbi — in vse sebi, vse zase. V zgneteni občnosti — nobenega občestva. Avgust zase, krčmar zase, pis-mar zase in Jakob in Abraham in Izmael — zase. Ne Očetova — naša volja bodi. Volja sle, volja koristi, volja mogočnih, volja svete sebičnosti. Zemlja, samo zemlja — nič nebes . . . Pastirji in hlapci in dekle pa gredo od votline in z njimi hodijo nebesa. Prerokbe si ponavljajo: "Njegovo ime bo Emanuel — Bog z nami." In tako se je izpolnilo: "V prilikah bom odprl svoja usta in drugače, nego v prilikah, jim ne bo govoril." Spregovorila je sveta noč v priliki in razodela skrivnost družine. Čemu Jožef Mariji, čemu Marija Jožefu, čemu oba Detetu? Za sveto občestvo. Družina je sveto, temeljno občestvo človeštva. Toda o-na ne vzklije iz gole sle, ne požene iz koristnosti, ne utrdi se v sveti sebičnosti. Ona je prečudovito dobro, največje socialno dobro. Ona je zmaga občestvene misli nad vsako mislijo, ki poganja iz sebe le za sebe. Ona je triumf skupnosti, ona je izraz enotnosti volje, — v najgorji strasti ukročene. >emu moz zem: ? Č emu zena mozu: Zgolj zaradi sebične, sladkobridke sle? Zaiadi nje, ki danes vriska, jutri joče? Danes omamlja, jutri grenko tezni? Ki danes druži, jutri trga na dvoje? Ki danes občestvo snuje, da ga jutri truje? Kakšna je volja Očetova? Prilika z betlehemske gmajne odgovarja: Družina je skrivnost svetega občestva. Je ognjišče, na katerem zgoreva sebični, hladni jaz, in s katerega greje ljubezen, vsa polna žrtev. Jožef za Marijo, Marija za Jožefa, oba za Dej;e. Za Dete bornost v hlevcu, za Dete darovi kraljev, za Dete beg skozi puščavo, za Dete delo in borba za kruh: Dete pa vsemu vesoljnemu človeštvu, svetemu občestvu. Počeščena skrivnost družine, razode-ta na betlehemski gmajni! Kje je luč? Stoletja so minula. Narodi so rastli in propadli. Vstali so voditelji in zopet padli. Samosilniki so obvladovali in obvladujejo še človeštvo, ki živi v divjem kaosu, včasih čisto golo, brez sleherne moči. Gorje tistemu, ki bi se drznil plavati proti toku, ki bi hotel premagati kaos! Zaničevan, zasra-movan, uničen in strt bo. Kdo ne pozna kamenitih puščav s svojimi stanovanjskimi hišami in tovarniškimi dimniki? Kdo še ni videl ljudi, katerim so Le puščave dom in domačija? Ti ljudje ne iščejo in ne morejo najti pota, ki bi jih pO-vedel v solnčno, vso jasno deželo, ki uresničuje vse sne o solnčnem sijaju, o logih in livadah. Sicer si skušajo ljudje ustvariti po onih puščavah oaze. Toda odkod naj prihaja studenčnica, ki bi napajala in o-življala te oaze? Kamorkoli se ozreš, vidiš smrt in umiranje. Po mikih, umazanih ulicah se igrajo še mrkejši otroci. Življenje se hoče razviti. Otrok bi se rad igral, rad bi skakal in pel. Toda povsod same ovire. Tu sivo zi-dovje, tam smrtna nevarnost, tu zopet vzgojna metoda šol, učiteljev in staršev. Kal življenja se duši z vseh strani. Iz otroka postane blodna senca, človek velemesta, človek, ki zre v uživanju in strasti vše življenje. Raste v starosti. Njegov duh pa otopi. Širokega, svobodnega življenja ne pozna in obtiči v svoji ozkogrudnosti. Obteži se z denarjem in vsemi mogočimi materijami. Njegova posest mora rasti in se množiti, brez ozira na to, kdo mu je ustvaril vrednost. Stanujejo trumoma skupaj, ljudje teh puščav. V nasprotovanjih in sovraštvu jim gine življenje. Zavistno zro na svoje gos-pode-trote in si žele, da bi bili na njihovem mestu. Razdelili so si dneve tako, da imajo delavnik in nedeljo. Ob delavniku so sužnji trotov in svojih strasti. Divjajo, begajo in se pode za čim več denarjem. Boj za obstanek jim da mnogo misliti. Vedeti morajo, kaj bodo jutri jedli. Skrb se pridruži skrbi. Danes pokopljejo tega, jutri onega. Ob nedeljah gre mnogo ljudi v cerkev. Boga časte s tem, da so pobožni in da kleče. S prižnice se oznanuje evangelij. Toda kmalu se je zopet vsakdanji delavnik povrnil. Vrtinec življenja jih obkroža. Pot v raj je težka in naporna, moč njihova pa slabotna. Za vse ostale velja pa samo vsakdanjost. line deli samo časovno razdalje. To so sence, ki jih nosi goli vrtinec, kaos in k' ne bodo nikoli dosegli brega. Oni čakajo vedno na bežen čas. Saj je vse, kar počenjajo, edino prisilno delo. Vso zemljo zakriva strašna tema. Gospod zemlje, človek, se plazi po tleh. Njegove oči so oslepele. Zato ne more več najti pota v višino. Marsikdo se je že skušal dvigniti; toda kmalu se je zopet zgrudil. Morda je to še večkrat poskusil; morda se mu je to že do polovice posrečilo. Tema pa je gosta in črna. Zdi se, da je za človeške moči nepremagljiva. Samo nekaj jo more premagati: Ogenj, luč. Kjer sta ta dva, mora izginiti tema, ki je vendar samo pomanjkanje luči. — Vse človeštvo ječi in pričakuje odrešenja: Hrepeni po luči, ki bi razgnala'te-mo. Pričakuje, da bi prišlo kraljestvo luči na zemljo. Čuj, ali se ni oglasilo nekje daleč, pritajeno, kakor zvonenje svetih, božičnih zvonov ? "V začetku je bila Beseda ... v nje je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi . . . Prava luč je bila ta, ki prihajajoč na svet razsvetljuje vsakega človeka... In Beseda je meso postala in med nami prebivala . . . (Jan. 1, 1—14.) Dogodek na sv. večer. Med Slovenci je menda že od nekdaj navada, da hodijo na vse kraje po svetu za kruhom. Menda je taka usoda zadela oni lepi košček zemlje, kjer biva naš rod, da je bil stoletja in stoletja v sužnosti tujcev, katerim je sužnoval in delal za druge. Sam pa propadal in ni mogel gospodarsko nikamor. Zato so naši ljudje hodili v tujino za zaslužkom. Ko še ni bilo Amerike in drugih krajev, so hodili slovenski delavci in rokodelci, na O-getsko, Bavarsko in druge kraje. Dogodek, o katerem bom govoril to pot se je resnično dogodil v bližini Blatnega jezera na Ogrskem. Pripovedoval ga je pred kakimi 25 leti pri nas neki sodar, ki je bil v mladih letih na Ogrskem kot sodarski pomočnik. Dogodil se je tako-le: V okolici Blatnega jezera so tiste čase okrog 1850. v veliki množini sekali smreke, ki so jih rabili za izdelovanje razne posode, kot /škafov in drugih takih predmetov. Neki lesni magnat je imel tiste čase zaposlenih nad 200 delavcev v ta-mošnjem gozdovju. Tiste čase delavcev niso plačevali vsako soboto, kakor dandanes. Pač pa o Božiču, za Velikonoč in vmes pa so delavci na posebno prošnjo dobili kak goldinar predplačila — ali kakor so nazivali tako plačilo p. d. "foršus." O Božiču pa je prišel gospodar z denarjem in je plačal svoje delavce, kakor pač so se dogovorili, ko jih je sprejel v delo. Železnice po tistih krajih takrat še niso vozile. Ves promet se je vršil s konji. Daleč na samoti, kake tri ure hoda od naj-bližnje vasi, pa zopet kake tri ali štiri ure hoda do gozdov, kjer so podirali in obdelavah les se je nahajala obcestna gostilna, kjer so lesni vozniki, katerih ni bilo malo tiste čase, krmili konje, se sami o-krepčali itd., kar je bila v tistih časih splošna navada in potreba. Konji, ki so štiri ure vlekli težki voz iz gozda so bili zdelani, in tudi "furmani" sami so si privoščili kak poliček vina jn kos kruha, in so si, kakor so rekli stari slovenski furmani — vozniki, malo "dušo privezali." Potem so pa veselo furali naprej, pokali z bičem, da se je pokanje njihovih bičev razlegalo daleč na okrog. V tisti gostilni, je pripovedoval sodar, se je dogodil na neki sveti večer sledeči dogodek: . . Dan pred Božičem je navadno lesni trgovec prišel vsako leto z denarjem, da je plačal svoje sekače, tesarje in druge delavce. To leto pa je več dni pred Božičem silno medlo in bili so taki sneženi zameti, da je na cesti zaostal ves promet. Zato je sporočil gospodar, da pride še le na Božični dan v jutru in sicer do omenjene gostilne, tja pa naj se potrudijo priti delavci in bodo dobili svoj denar. Ta vest se je raznesla med drvarji in gozdarji kake tri ali štiri dneve pred praznikom. Življenje med drvarji je potekalo mirno. Vsi so se veselili plačilnega dneva in sklepali, kako si ga bodo privoščili za praznike tu in tam. Kajti navadno je v gozdu delo med Božičem pa do Novega leta počivalo. Gozdarji so se porazgubili po tamošnji okolici po gostilnah, pili in bili veseli, tako da so nekateri s suhim žepom prišli nazaj v taborišče. Drugi pa so zopet ravnali drugače, kakoršni so pač ljudje vedno na svetu. Malo pred večerom svete noči, pri-žvončklja voznik s sanmi, ki ga doslej še niso videli v tisti gostilni, o kateri se je prav kai; govorilo. Vpraša za gospodarja in ko gospodar pride, mu voznik pove, da ima na saneh dve mrtvaški krsti, v kateri sta dva mrtva drvarja, ki sta za pljučnico tekom dveh dni umrla in da jih želijo poslati domov. Ker so pa zameti veliki, prosi, da bi mrtvaka smel dati na pod, pod streho, konje v hlev, sam pa bo prespal v gostilni. Izjavil je, da sam mrtvake nerad vozi ponoči in pa tudi tako slaba pot je, da se boji, da bi morda ostal v zametih. Nič kaj veseli niso bili mrtvakov, ne gospodar, ne gospodinja, še manj služinčad. Pa kaj so hoteli, upoštevali so voznikovo prošnjo in dovolili, kar je prosil. Hlapec je vozniku pomagal zanesti krste na pod in sta jih tam zaprte pustila in odšla v gostilno. Neznani voznik se je vsedel za mizo, poklical steklenico vina ter nekam čudno zrl predse. Gospodar ga je popraševal odkod pride, kdo je in kaj, pa nič kaj gotovega odgovora ni dobil. Ko se je malo ogrel sleče težki površni kožuh in ga odloži na klop. Gospodinja je prinesla na mizo večerjo in okrog mize so posedli gospodar, gospodinja, hčere in edini sin, ki ga je imel gostilničar ter hlapec. Povabili so neznanega voznika, naj prisede in zajame. Mož prisede, seže po žlici, ki mu jo je gospodinja prinesla ter jame jesti. Nekam čudno je zgledal ta neznanec •vsej družini. Svoje oči je nekako zavijal in metal semtertja po hiši in domačih, da je to jelo vzbujati v srcih sumnjo, da to ne more biti kaj prida človek. Zlasti gostilni-čarjevemu sinu Štefanu se je zazdel tako sumljiv, kakor da vidi v njem roparski značaj. Ko ga je sin ogledoval po strani ga je med tem neznanec tako sumljivo pogledal, da se je sinu ta pogled zapičil globoko v srce. Takoj po večerji je v veži dejal materi, da je to silno čuden človek, ki se ga je za bati. Tudi hlapcu je pozneje razodel to misel v hlevu. Hlapec Januš je štel nekaj nad 50 let. V službi pri gostilničarju je bil nad 25 let. Marsikaj je že videl in skusil med drvarji* in imel v tem svoje skušnje. To kar mu je povedal Štefan o neznancu, namreč, da se mu zdi sumljiv, je spoznal tudi sam, ko je neznanca ogledaval. Premišljeval je, kaj ako je ta človek res to, zakar se ga sumi namreč slab, kaj naj je njegov namen. Mrliča je pripeljal, hm, menda ne misli nič slabega, če tudi zgleda kot slab človek. Premišljuje in premišljuje pa vse zastonj, do kakega sklepa ni prišel. * * * V kotu na mizici sta hčeri postavile štalico, prižgali svečke, ki sti jih kupili v Veszprimu, med tednom. Bil je svet večer in njen blaženi upliv se je čutil tudi v tej samotni obcestni gostilni. Domači so se pogovarjali o tem in onem, neznanec pa se je spravil za peč in tam navidezno dremal. Sin, ki je sedel pri mizi je parkrat opazil, kako je neznanec odprl oči, pa jih zopet hitro zaprl. Vedno večja sumnja mu je vstajala v srcu, da nekaj ni prav s tem neznancem in da človek mora imeti neke zlobne namene za ta večer. Začulo se je lahko zvončkanje, ki se je vedno bolj približevalo. Znamenje, da prihajajo kaki vozniki ali potniki. Pa kdo naj bi bil, vpraša oče, v tem poznem času. "Nihče drugi, kakor Uzcgay, lesni trgovec, saj so povedali, da pride nocoj, da jutri zjutraj plača drvarje," je rekel sin. Med tem se je slučajno ozrl na neznanca in zopet ujel njegov bister pogled, ki pa takoj zopet zamižal, kakor bi dremal. Pred hišo so se ustavile sani in v gostilno stopi resnično lesni trgovec Uzcgay, mož srednje starosti in lepe postave. "Dober večer in vesel Božič", vošči gostilničarju in družini, nakar sede za mizo in začne pripovedovati, kako silni zameti so na potu, da na nekaterih krajih skoro ni moč skozi. "Imate kako postelj, sklenil sem, da bi pri vas prenočeval, zgodaj zjutraj pa se odpravim naprej v gozd," vpraša Uzcgay. "Lahko boste pri nas prenočili," mu odgovori gostilničar. "Bolj domače bo, pa za eno noč bo že." "Samo, da je pod streho, za drugo ne skrbite," se smehljaje odreže Uzcgay. Nato je odložil svoj kožuh, si naročil vina, nekaj sira in kruha ter se med tem še živahno pogovarjal z gostilničarjem. Hlapec Januš pa je spregel konje, jih dal v hlev, nabasal v jasli sena. Šel v hišo povedat, da konji so v redu in nato odšel nazaj v hlev k počitku. Spal je v hlevu in imel skromno postelj tik stene, ki je delila pod od hleva. Nič kaj prijazno ,mu ni bilo nocoj, ker na podu sta bili dve krsti z lnrtvakoma. Januš je vedel marsikaj še iz mladih let, ko je cul od starih ljudi od raznih strahov, kako je prišel ta in oni nazaj, kako je strašilo tega in onega. Vs'e te misli so mu rojile po glavi in naravno je, da ni mogel spati. 4< » * Neznanec, ki je dremal za pečjo je glasno zakašljal, se delal, kakor bi oC ravno prebudil. Vstal je in odšel ven. Štefan je zopet opazil, kako je med tem, ko je zrl na skupino pri mizi bistro ogledoval zlasti došlega lesnega trgovca Uzcgaya, Štefanu je to povzročilo nove su.mnje. Hlapec Januš, ki se je premetaval na svoji postelji in premišljeval razne strahove in dogodke je začul natančno, kako so se vrata na podu odprla in da je nekdo prišel h krstam, na katere je komaj' slišno potrkal. Bila je mesečna noč in kljub temu, da je bilo oblačno in da je snežilo se je dalo malo videti. Januš prisluhne na steno in natančno je zaslišal, ko je nekdo po potrku na krsto izgovoril: "Je že tukaj in bo tu prenočeval. Predno bodo zapili, pridem še enkrat ven in bom močno zakašljal. Potem čez nekaj časa, ko vse utihne vstanita, jaz bom odznotraj vrata odprl. Uzcgaya bomo najprvo, potem ta druge. Sta razumela?" "Ja," se je čul lahek tihoten odgovor iz krste. In oseba, ki je prišla na pod je odšla. Januš je dobro slišal, ko so se zaprla vezna vrata, vedel je zdaj, da jo to prišel povedat nekdo iz hiše, Januš je bil pa obenem silno prazno-veren. Ko je premišljeval, kaj bi to bilo so ga motile strašne misli, da je mogoče kak duh, ki je prišel mrtvaka obiskat. V tem premišljevanju začuje zopet glas. Prisluhne in sliši, da se mrtvaka v krsti pogovarjata. Po napetem prisluškovanju začuje, da sta mrtvaka se pogovarjala, da je treba Uzcgaya kar najhitreje umorit, tako, da če mogoče, da ne bi niti domači tega začuli. Potem g3 zanesti v krsto in zapreti, sami pa da hitro pobegnejo s konji in denarjem, ki se ima odvzeti trgovcu Uzc-gayu. —- Zopet vse tiho. Zdaj je Januš vedel zakaj gre. V krstah sta dva živa roparja, tretji pa je oni, ki ju je pripeljal ter prosil za prenočišče pri peči. Te dva vstaneta, ko zaspe v Hiši, in oni v hiši jima odpre. Izvršiti mislijo zločin, pobrati trgovcu denar in potem ubitega položiti v eno izmed krst na podu. Bilo ga je groza. Takoj naredi trden sklep, da roparjem to zlobno nakano prekriža. Sreča je bila v tem, da roparji niso vedeli, da Januš spi v hlevu in da jih je čul. Potihem se splazi z postelje in odide v hišo. Vsa družina se je živahno razgovarja-la s Uzcgayem, govorili so o raznih dogodkih, ki so se dogodili ob svetih večerih. "Štefan," je spregovoril Januš, "ali imaš še kaj tistih rož za kašelj, tako silno kašljam, da mi ne da zaspati," se je z izmišljenim izgovorom javil Januš. "Seveda imam," odvrne Štefan in gre v drugo izbo za njim pa Januš, ki je nalašč pokašljeval. Ko sta prišla v drugo izbo, na tihem pove Januš Štefanu vse, kar je slišal v hlevu. Povedal je, kaj se namerava in da tisti neznanec za pečjo je tretji ropar, ki bo odprl onima, ki sta na podu. Štefan, kateremu se je zdel neznanec ves večer zelo sumljiva osebnost, je bil ves \ iz sebe. Kaj naj storimo? "Tiho moramo vse," opozori Januš, da ne zazna kaj ta, ki je v hiši. Januš jo nesel v roki šop suhega pelina, ko je šel skozi gostilniško sobo v kuhinjo. Za njim je šel Štefan, nekam nervozno. V kuhinji sta naredila načrt. Januš je vzel veliko sekiro in Štefan mu je naročil, da naj pred podom čaka in za slučaj, da kdo izmed roparjev v tem času pride ven, ga takoj pobije. Sam pa je šel klicat sestro in ji dal svetilko, rekoč, da naj se nič ne boji, ampak korajžno sveti. Pred podom še enkrat naroči Janušu, da za slučaj, ako kateri ropar plane iz krste, ga takoj pobije, on pa, da bo povezal ki ste z močno vrvjo,- nakar bodo zgrabili še tretjega v hiši. Junaško stopijo na pod. Vse tiho in kar strašno je bilo videti dve krsti na podu. Štefan hitro stopi h eni in jo z vrvjo preveže čez sredo. Komaj je zgotovil se jo pokrov druge že jel prizdigovati. Štefan skoči na krsto in pritisne pokrov, tu mu pomaga že Januš in k sreči sta dobila vrv okrog in zadrgnila. Ropar v drugi krsti jo razbijal in brcal, kajti zazdelo se mu ju kaj je. Štfefan in Januš pa sta dolgo vrv tako omotala okrog ki . t, da je bilo nemogoče, da bi roparja ušla s krste. Ko sta tako to delo dovršila in bila sigurna, da se lahko podasta v hišo na tretjega roparja,odideta. Zdaj gresta \ lopo. Tam Štefan vzame več vrvi, kajti načrt sta imela, da z vezeta še tretjega. "Januš, ti boš stopil preden s sekiro pripravljen in kakor ne bo miroval, udari f)o njem," mu naroči Štefan. V tem pridejo na pomoč ostali od mize in ga zvežemo. In res Januš, kakor bi jih imel šele 24 na svojem hrbtu, stopi korajžno v hišo, za njim Štefan z vrvjo in nabasano pištolo. "Sedi in ne gani!" zapove Štefan pri peči sedečemu možu. Ta se Kinoma stresne, pogleda bistro in skusa planiti proti vratom. V tem hipu ga Janus udari s so kii-o po glavi in postavni mož se zgrudi na tla. • ' ' ; (Dalje na 9. Irani.) DOGODEK NA SVETI VEČER. (Nadaljevanje z 8. strani.) Izza mize plane oče gostilničar in Uzcgay, mati in drugi, vsi preplašeni in iz-nenadeni, kajti ti niso vedeli zakaj gre. "Za božjo voljo, kaj je?" kriči gostilničar. Štefan in Januš ne odgovarjata, marveč hitro zvežeta neznanega moža na nogah in rokah. Iz glave je lila možu kri. Stefan skoči po vode, mu spere rano in ob-yeže. Oče, mati, sestre in lesni trgovec Uszgay so bili vsi iz sebe, ne vedoč, za kaj gre. Oče je mislil, da je Januš pobesnel, ko je moža pobil s sekiro, pa je Štefan zakričal, da takoj pove za kaj gre, "Vidite," spregovori Štefan, "ta-le tu, ki leži v nezavesti, in ona dva, katera je pripeljal ta v krsti kot mrtvaka, so trije roparji. Sreča vseh nas je, da jih je Januš cul, drugače bi bili najbrže kmalu vsi mi mrtvaki. V krsti sta ležala dva živa roparja. Ta, ki se je izdal, da jih pelje v Veszprim, je tretji ropar, ki je imel načrt, kakor hitro bi mi zaspali, obvestiti o-stala dva, njima odpreti hišna vrata in nato so imeli načrt umoriti gospoda Uszgaya in še druge, oropati vse in pobegniti. Januš je to zaslišal, ko je prišel ta-le na pod obvestit ostala roparja v krsti, ko je šel pred kratkim iz hiše, da je g. Uszgay že tukaj. Slišal je natančno, kaka navodila jim je dal in potem pogovor roparjev samih na podu. Krste sva trdno povezala; tako imamo ujeta ona dva na podu in tega tu. Njihov načrt je prekrižan. Jutri pa jih odve-demo v Veszprim, da jih zapro in kaznujejo za ta grdi zločinski načrt, ki bi ga bili sigurno izvršili, da se jim posreči." Z velikim začudenjem in strahoto so poslušali te besede gotilničarjevega sina Štefana. Trgovec Uszgay je skočil k Štefanu in ga objel in nato še Januša, rekoč: "Fanta, vama se imamo vsi zahvaliti za naše življenje, ki bi ga, kakor vidim, res zgubili, če bi se tem roparjem posrečilo, kar go snovali." Januš je ostal na straži pri nezavestnemu roparju v hiši, drugi pa so se podali na pod, da vidijo, kaj delata roparja v krsti. Preklinjala sta in brcala, a iz krst nista mogla, ker povezane so bile premočno. Štefan, togovec Uszgay in Januš so se zmenili, da ne bodo čakali jutra, ampak, da naprežejo konje in se podajo z roparji v mesto takoj. Ni vzelo dolgo, ko je Januš uredil dvoje sani, napregel konje in na to so naložili krste z roparjema in tretjega, ki je bil še vedno v nezavesti, so položili na slamo poleg krst. Uszgay je vozil, Štefan in Januš pa sta sedela v ozadju in stražila, da bi se ne bi posrečilo kateremu izmed roparjev se osvoboditi in pobegniti. Bilo je blizu pete ure zjutraj na sveti dan, ko so prižvončkljali konji s sanmi v Veszprim. Pred orožniško postajo so se ustavili, zbudili orožniškega stražmojstra in mu razodeli, kaj so pripeljali in povedali vso zgodbico. Orožniki so dali odpeljati roparje v ječo, tam so jih razvezali in pri njih našli dolge nože in drugo razno orožje. Ropai'ji so izpovedali, da je res, kar se je zgodilo. Bili so pa to trije drvarji, ki so bili v službi trgovca Uszgaya, a jih je premagala sebičnost in so zasnovali, da umore lastnega gospodarja, ga oropajo in z denarjem, ki je bil namenjen vsem gozdarjem za plačo, pobegnejo. Lesni trgovec Uszgay pa je v zahvalo nato bogato obdaril hlapca Januša in gostilničar j evega sina Štefana, ki sta. ga na sveti večer rešila sigurne smrti pred omenjenimi roparji. Kaj so vse "zmogle" copernice? —n. "Kaj? Ali ni o čem drugem pisati, kakor' ravno o copernicah in copernijah?" poreče prav gotovo ta ali oni čitatelj teh vrstic. Jaz pa pravim, naj pravi kdo kar hoče. Ne gre za vprašanje, če so na svetu kedaj res bile copernice ali ne, in če kdo verjame, da so bile, ali da so še. Pisec teh vrstic ni nikdar verjel in nikdar ne bo, ne v copernice, ne v njihovo bivanje, ne v njihovo moč. Da pa o njih pišem, je vzrok to. da je med našim ljudstvom še danes mnogo takih, ki imajo neomajano vero, da copernice so in da se s copernicarni ni za šaliti. Naši starejši doma v starem kraju vedo še danes praviti take zgodbice o copernicah, da se strahopetnim kar lasje ježiio. Zlasti po vinorodni Dolenjski je tega blaga toliko, da ga nikdar ne zmanjka. Ta ti pripoveduje na široko in dolgo, kako so ga copernice vodile, drugi zopet, kako je videl, da so. plesale in kaj so počenjale. Te pripovedke o copernicah niso zanimive toliko radi tega, da bi bile resnične, pač pa radi silne domišljavosti in praznoverja, ki se vleče skozi te pripovedke, kakor brezkončna nit. Ko sem še doma v kratkih hlačah tekal okoli, sem čestokrat čul od ljudi o copernicah. Moj oče k sreči tudi ni v nje veroval. Ali huda zamira je bila, če je kedaj kakemu gostu, ki je prišel k nam v gostilno, ugovarjal, da je v copernice verovati prazna vera..Kaka stara korenina bi takemu ugovoru tako zamerila, da bi jo ne bilo nikdar več v našo gostilno, če bi jo kdo hotel prepričati, da na svetu ni res coper-nic. Še danes se spominjam, kako sem poslušal nekoč nekega mizarja, ki je pravil svoj dogodek. Mož je bil dober, izvrsten mizar. Ali med Dolenjci je navada, kdor je dober delavec, je tudi dober pivec. Tak, so rekli naši stari, da dela za tri druge, pa zna tudi za tri druge v "flašo" pogledat. Take, ki so večkrat za tri druge v "flašo" pogledavali, so kajpada copernice imele pod posebno komando. Ko so ob večerih po sklepu pogledavanja v "flašo" dali neradi in s težkim srcem oštarijam slovo in lahkonoč, so jih čakale zunaj v črni noči copernice in so jim pomagale voziti običajno barko proti domu. Ampak copernice so vseh muh polne, saj so v zvezi s samim ta spodnjim in zmorejo vse, kar hočejo. Zato so se s posebnim veseljem zabavale s takim, ki so ga, kakor so se sami včasih bahali, nesli več v želodcu, kakor J ga zmorejo nesti na rami. Zanimalo bo morda koga, če povem, kaj se je zgodilo dotičnemu mizarju neke noči. Vesel, dobro razpoložen od gledanja v "flašo" in v veliki žlahti s tistim, ki je bil v "flaši", se je prizibal okrog 11. ure zvečer mizar iz neke oštarije. Navado je imel, da je na taki poti proti domu še kako o-štarijo obiskal, če je slučajno kje bila še odprta. Po poti pa je pel svojo običajno himno: "Terezinka zgodaj vstala, Terezinka zgodaj vstala . . ." V takem razpoloženju in ob glasnem prepevanju njegove priljubljene himne se ^ je pot odpirala pred njim. Globoko zatopljen v svojo prelepo pesem, je pa na nekem križpotu krenil na pot, ki ni vodila proti njegovemu domu. Mizar na to ni pa-(Dalje na 10. str am.) - 25®, Želite Imeti Si®® ? Kako dobro se človek počuti, ako ima za Božič prihranjeno posebno vsoto denarja,, kot n. pr. $25., $50. ali $100., s katero potem nakupi primerna darila za drage domače in prijatelje. Pa če tudi nahranjene vsote ne porabi v ta namen, naloži jo lahko potem v hranilno knjigo po 3% obresti, in pripravljen ima sam svoj rezervni sklad, ki mu je na razpolago za vsak slučaj. Pridružite se našemu božičnemu klubu za 1930. ki se sedaj snuje in navadili se bote sistematičnega štedenja, ki je gotovo ena izmed najbolj hvalevrednih navad. Plačuje se lahko po 25c, 50c, $1.00, ali več na teden, ali pa oni teden ,kadar imate plačo. LETOS SMO RAZDELILI SKORO $200,000. MED ČLANE; ALI STE BILI TUDI VI MED NJIMI? The Joliet national Bank J0LIET, ILLINOIS Premoženje nad osem milijonov dolarjev. Obenem tem potom voščimo vsem našim vlagateljem in kiijentom radostne in zadovoljne BOŽIČNE PRAZNIKE in srečno uspeha polno NOVO LETO! METROPOLITAN STATE BANK 2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. želi vsem svojim vlagateljem in kiijentom radostne božične praznike in srečno, zdravo in uspešno Novo leto 1930. g ........................................................................................................... 5 . H Božični Hranilni Klub (CHRISTMAS SAVINGS CLUB) navadi človeka sistematičnega varčevanja. | Prihranjeni denar v božičnem hranilnem | § klubu pride človeku prav, kadar se najbolj | denar potrebuje, za nakup raznih božič-. | | nih daril, itd. B:3iinNiiiiiiE3Miiiiiiiinauiiiwiiiiaiiiiiiiiiiii[3iii§ Začnite in vpišite se takoj v naš božični | klub, da boste lahko praznovali z radostjo | božične praznike v prihodnjem letu. NAUČITE VAŠE OTROKE 1 ........................................................................................................................ NAŠA BANKA j je pod vladnim nadzoi'stvom in pod stro- g gim nadzorstvom "Clearing House". i Kapital in prebitek. $450,000.00 Promet ....................$3,500,000.00 takega sistematičnega varčevanja. Z vsa- ff , . ,. , i i i „ ;„ „,„•„„ initiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiuiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiitjI kim1 malim zneskom lahko začno in prina- | = šajo potem tedensko v hranilni klub. NE POZABITE, da mali znesek na teden, ki ga vplačate v | božični hranilni klub, Vam bo prinesel ve- 0 sel Božič v prihodnjem letu! Uradniki: JOHN B. BRENZA, President JOHN KROTKAS, Vice-President S. A. SZYMKIEWICZ, Vice-President STEVE S. TYRAKOWSKI, Vice-President JULIUS C. BRENZA, Cashier šHniiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiitiHiMiiiiiiitiiiig illltJIlllllllllllHlllllllllllItlllNIlllllllIJIllllllllllltjg PRISTOPITE V BOŽIČNI HRANILNI KLUB! |ll[jHH|||IIIHC3IIMIIHIHinHlinilllHtllllHIIIMHUIMUHIIIIItlHHIIIIIIIItJIIIHIIIIIIIHIIMIIIIIIIItlllllllllllllt<> Direktorji: JOHN B. BRENZA, JOHN KROTKAS, S. A. SZYMKIEWICZ, JULIUS C. BRENZA, JOS. ZIENTEK, EMIL A. BASENER, JACOB TYRAKOWSKI, | EDWARD MAU, FRANK GRILL, J. MACKIEWICH, ALEX DARGIS. Ž 3 > iE3iMiiiiiHiic3iiiiHiniiicaiiiiiiitiiiic3iiiiiiiiHiicaititiniitiic3iitHMiiiiicaiiiiniiiiiiC3iiiiiniiitic3HiiiiiiiHic>2> ^JIIHUIHIIiaiHIIIIIHIiniHHIWIIinHIIHIHIIiaHlinHIIIIHIIIHIHIHinilWIBIIIIIUIIHIliHHItJHHIIIIIIIiaig Varnost je najboljše geslo za vsakega človeka pri | delu in povsod. Naša banka je kljub temu, da je s svo- | jim načelstvom pod stalnim državnim in | vladnim nadzorstvom tudi v zvezi s chica- | ško "Clearing House Association", kar je | najboljši dokaz, da je zavod vreden vsega | zaupanja vsled dobre protekcije za vse | slučaje. Zato ste kot klijent te banke popolnoma | zagotovljeni glede varnosti v največji me- § ri, ker vaše vloge so najbolj zavai-ovane. | | Mi plačamo po 3'< obresti na vloge. Po- | i sojujemo, zavarujemo vsakovrstno poslop- | j je proti ognju, tornadom itd. — Dajemo § ! v najem varnostne bakse, prodajamo hipo- | I teke in bonde, ki dajejo 6% obresti. — Po- | I šiljamo denar na vse strani sveta. Naša | ; banka je dovolj velika, da Vam postreže | i v vseh ozirih ! | > U]IIIIIHIIIII[3HllliltllllC3tlllinillME]lllllllll|[|C]|tlltlllllllE]llillllllll!E3ll!tllllilllE}ltlIltllll!IC3lliltllll!il[*I* Božična in novoletna voščila jolietskih trgovcev in obrtnikov KAJ SO VSE "ZMOGLE" COPERNICE? (Nadaljevanje z 9. strani.) NAJNIŽJE CENE V MESTU! Posebni "CR0SLEY" Radio za samo $89.50 Vesel Božič in srečno zdravo Novo leto vsem odjemalcem in prijateljem! RUBY STREET GROCERY & MARKET A, Gregorich, lastnik. razno orodje za naprej. V ta gozd sem hodil že nad 50 let. Še kol. otrok gozd sem znal vsa pota. A to pot se mi je dogodilo nekaj, kar še ne na svetu. Tam, pri Malih tratah, sem krenil na pot, da ogledam, kje bi se kaj leskovja dalo nasekati. Kod sem hodil potem, ne vem nič. Hodil sem in hodil, naprej in naprej, od 9. ure zjutraj pa blizu do treh popoldne. Nikakor se nisem spoznal, kje sem, šele potem sem zaslišal, da nekdo vole poganja; grem v tisto smer in srečam tega in tega in tam sem se zavedel, kje sem." Tako mož. Kaj je bilo? Bog zna! A mož je trdil, da so to povzročile copernice. Rekel je, da mu je že njegov oče pravil, kako se včasih za grmom skrije copernica in položi čez pot, po kateri slučajno gre kdo, neke vrste palico. Ko človek preko tiste palice stopi, /zgubi vsak spomin. Tedaj stopi predenj v nevidnosti copernica in ga vodi in muči. Kar naenkrat ga spusti, in kadar to stori, se zopet taka žrtev zave, kje je. V resnici je pa to amnezija, to je zguba spomina. Pride včasih in to marsikomu, da človeka za nekaj časa zapusti vsak spomin in tedaj ne ve ničesar, kje je, tava, pa ne ve kod, silna skrb ga tare. Navadno se to prigodi le za nekaj minut, a človek misli, da je to trajalo celo večnost. Nekateri trdijo, da se uštavi v možganih tozadevni obrat, ki je v zvezi z mislijo. V tem stanju človek ne ve nič. Kakor hitro ga kdo nagovori, se zdrami. Pri nekaterih traja pa to tudi več ur in več dni. Še ne dolgo, je zapustil vsak spomin v Chicagi neko deklico. Prišla je na policijo, pa ni znala povedati svojega imena, ne odkod je, sploh nič. Pač svoje vrste slučaj. Kadar se je to dogodilo našim prednikom, stari ljudje doma so dolžili tega zla copernice. Tretji slučaj. V sosedni vasi pri neki hiši krava ni imela mleka. Imela ga je poprej po 16 litrov na dan. Vse so poskušali, pa nič ni pomagalo. Gospodinja in gospodar sta kmalu osumila neko ženo v vasi, da je vzrok vsega tega. Na tihem sta šepetala celo sosedom, da je ta "suhi hudič", copernica, in da hodi ponoči njihovo kravo mlest. Neka. soseda pouči kmetico, naj gre tja nekam pod Kum, tam je vrey'eden mož, ki ti v "špeglu" pokaže, kdo je tvoj (Dalje na 11. strani.) zil, ampak koracal je dalje, se malo zibal semtertja, saj kdor nese težko breme, pa naj bo že v želodcu ali j>a na hrbtu, pač ne more iti tako ravno, kakor bi "špago" opel. Glavno je, da se je pred njim odpirala pot, da je mizar lahko šel po njej naprej. Saj kadar je človek precej pod upli-vom onega, ki je.v "flaši", misli, da vsa pota vodijo do njegovega doma. Pač prave cesarske misli! Zgodaj zjutraj, to vem, da sem še v postelji bil, sem začul tisti pondcljek jutro pogovor mojega očeta in tistega mizarja. Pred hišo sta bila. Mizar je hreščavega glasu (ker je svoje vokale v grlu preveč razštimal prejšnji dan pri petju svoje himne) očetu pravil: "Tac'ga. Janez, pa še nisem doživel, kakor nocoj." Oče so ga kajpada poslušali, svoje pa mislili, mizar pa je pripovedoval, da je celo noč hodil po nekem brinju in trnju. Vse je obšel, hodil ure in ure, pa iz tega brezkončnega brinjevega in trnjevega kraljestva ni vodila nobena cesta ne pot. Šele, ko se je jutranjica prikazala in so se za Gorjanci pokazali prvi znaki jutranje zarje in ko je zazvonil'v farni cerkvi veliki zvon, se je mizar zavel, kje je. Znašel se je tam gori v brinjevih grmih pod sv. Rokom, nekje v tamošnji okolici. Pretipal se je, če je še cel, potem pa mahnil proti svojemu domu. Mimogrede se .ie pri mojemu očetu ustavil, poplahnil svojo nevo-Ijo s pol frakljem brinovca in obenem obrazložil očetu zgodbico, ki jo je doživel tisto noč. Kaj mislite, koga bi se dolžilo za ta čin? Koga druzega, kakor preklicane cope' nice. Ako bi ga te ne vodile, bi bil mizar srečno domov prišel, tako pa je moral siromak celo noč potovati po brinju in trnju, iz katerega pa ni vodila nobena pot ne cesta. Kadar se spomnim na copernice, pa se spomnim tudi na tistega mizarja in' posili me smeh . . . Drugi slučaj. Mož, o katerem ni nihče \ > !ol nič slabega, tudi pijančeval ni. A vero v copernice je imel pa tako, da bi vsakemu sveto vojsko napovedal in bi •se vojskoval celih sedem let za to, da so na svetu res copernice. Ta mož je nekoč pripovedoval : "Šel sem v gozd, da nasekam leskovih držajev za grabi je. Bližala se je že zima in pozimi je treba popraviti in pripraviti Osem tubov, popolen in ver električen NA LAHKE OBROKE JOLIET, ILLINOIS 200 RUBY STREET. Phone: 6886. Pri nas dobite vedno najboljše domače kranjske klobase, vse vrst'.' suho in sveže meso in najboljšo grocerijo. Pridite, in prepričajte sc, da prodajamo najboljše blago za zmerno ceno in da naša postrežba je prvovrstna. B. & F. Radio Co. Hiša postrežbe in poštenosti. 101 E. JEFFERSON ST. JOLIET, ILL Telephone 7080 ■ W •• i.v •• ---A; ••■^r" Vesel Božič in srečno Novo leto N ORRIS ELECTRIC CO. 607-809 North Chicago Street, Joliet, Illinois. Phone: 5328 Pri nas dobite vse električne potrebščine. Nape-Ijavamo žice za razsvetljavo v hiše in druga po-slopja. želijo vam uradniki, direktorji in vsi vposljanci te banke. Naj vam bodo ti prazniki najsrečneji kakor tudi prihodnje leto, da bi bilo uspešno in napredka polno za vse Vas! FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET Najstarejša in največja Jolietska banka FRENCH BAKERY NA DEBELO IN NA DROBNO. 112 Ecst Jefferson Street, Joliet, Illinois. Phone: 1352. NAJBOLJŠE PECIVO VSEH VRST. — VESELE PRAZNIKE VSEM! NJENI VIRI SEGAJO NAD $20,000,000.00, JOHN N. PASDERTZ Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi?n vsem čitateljem "Amer. Slovenca"! — GROCEK1JA in MESNICA — SPLOSNI PREVOZ — PRTLJAGE IN DRUGE SELITVE. 604 Cass St. Tel.: 252; Res.: 4177. Joliet, III Joliet, Illinois Cor. Center and Hutchins Streets. Phone: 2917 VESELE PRAZNIKE VSEM! Phone: 509.9 M. PLANINSEK SLOVENSKA MESNICA in GROCEPJ-JA. 1614 Elizabeth Street, Tel.: 6244 Joliet, 111. Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem cenjenim odjemalcem ter se 5: v bodoče priporočam. Pri meni dobite vsake vrste doma sušeno meso, domače kranjske klobase, kakor tudi grocerijo in zelenje. Zmerne cene — postrežba točna. Columbia Bakery Company —■ KRUH IN VSE VRSTE PECIVO — Kupite vaše božično pecivo pri nas! Najprisrčneje se zahvaljujem vsem, ki so naročili oglase v tej božični številki. Naročnikom Amerikanskega Slovenca te trgovce in obrtnike najtopleje priporočam v naklonjenost! Joliet, Illinois, 1115 17-19 N. Chicago Street Vsem naročnikom vesele praznike in srečno Novo leto 1930! Kupite MAYTAG Aluminasti Pralni Stroj za Božič! JOHN 4. BLUTH NOVA SLOVENSKA mesnica in grocerija, 1407 Corp Street, Tel. 3390, Joliet,-111. ■ « i Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost ter obenem želi vsem odjemalcem in prijateljem vesele praznike in srečno Novo leto! John Kramarich 1614 CORA STREET, Zastopnik Amer. Slovenca v Jolietu. Pokličite telefon :2569 in MARY CHRISTMAS and A HAPPY NEW YEAR The W hite Store v Naša novejša in nova trgovina je sedaj naj bol j a JOLIET, ILLINOIS Zgradili !!io .jo za vašo udobnost ! Sc priporočamo v naklonjenost! zahtevajte, d a pridemo vam na dom demonstrirati. JOLIET, ILL 309 NO. OTTAVA STREET Star Jewelry Store 717 N. CHICAGO STREET Si jemlje to priložnost in vam vošči vesele božične praznike in srečno Novo leto! The Will County National Bank želi vse:' Vam in Vašim ljubljenim PRAV VESELE PRAZNIKE! ^ Izredno veselje za nas »J? j - to, d;' vemo, da smo ved- ■inm'^ ''f*'^9^*?"** - no naredili vse, kar ju sj/flffti''<■.! (iv: ^llfl bilo mogoče v /adovolj- ^ i \W4 fl"8 h"«' nost in prospeh mesta '' !'|j„' . !',.v.;l : Jolieta in njeKOve okoli- * . .'.'f: ffl cc' da K0 imcli na« mo- ■ SKSrHw' ffift'^lteail «• M? scam ln okolicam vesele ^lljjllyp, «-! ■ff>W(f|!Jj od Udetovo lipo, ali pa pred časih na "britofu" okrog cer->rali v krog možaki in so mo-nu, delu in drugem. Pa je arjev oče med nje, s kako prijavil. Potem pa je povedal ,nače, n -vomeške, ljubljanske in celo graške in dunajske vesti. Tako so šle njegove novice vse križem fare, to pa ga je naravno delalo zelo popularnega med farani. To so mu kmetje potem vračali z dobro mero pri biri. Dajali so mu dobro mero, ker so ga radi imeli. Ravno so se vračali nekega dneva z biro po cesti iz Stranske vasi, ki vodi med Po-ganci in Težko vodo do glavne deželne ceste. Ko so privozili s te stranske ceste na glavno deželno cesto, pridrči voz brez vsakih konj, na štirih kolesih, v smeri od Novega mesta po deželni cesti proti Gorjancem. Slišalo se je le* nekako zamolklo bobnenje v vozu, ki je vozil z veliko naglico in za seboj dvigal cel oblak prahu. Ko se prah razkadi, je iz jarka stcpila na cesto postarana ženica kmetica, ki je šla s cekarjem v roki proti domu iz mesta v Podgorje, kjer se je mudila. "Gospod Knafelc," nagovori Mežnarje-vega očeta, "kaj pa je to za ena štrafen-ga, ki se je peljala tod-le? Noben konj nič ne vleče, pa tako neznansko drvi?" "To je 'vražja šajtrga', s katero gre vrag po kolekturo (po biro) v Gorjance." "Jej, pa menda ne?" "Ja, ja," ponovi oče, "drugače to bit ne more, pa se vi vsedite doma v vašo šajtrgo, če bo tako vozila. . ." Oče se je držal modro, ko je to pravil in razkladal kmetici iz Podgorja. Fantje pa, ki so šli za vozom in pomagali biro pobi- rat, so se pa muzali in šli naprej. V tamošnji okolici se je pa kmalu raznesla novica o "vozu", ki vozi brez vsakih konj in sploh brez vsega, kar bi ga vleklo naprej, a vozi z bliskovito naglico in da tisti voz "kočira" človek z velikimi, črnimi očmi, ki ima povrhu še velike "špegle". To, da ni bil nihče drugi, kakor vrag sam, kar je namreč omenjeni kmetici v šali povedal in natvezil šaljivi Mežnarjev oče. Končni kredit za to naglo razširjajočo vest je kajpada dobil oni, ki ga je zaslužil, namreč Mežnarjev oče. Kmetica, ki je to vest pridno razširjala, ni pozabila nikomur Omeniti, da je to povedal in ji zaupal sam šmihelski mežriar, ki zna še kaj več kot hruške pečt. Tako je ta vest dosegla tudi take, ki so Mežnarjevega očeta dobro poznali kot šaljivca in so vsled tega znali, da je to le njegova šala. Vendar pa, šala gor, šala dol, veliko ljudi v Podgorju, posebno taki, ki omenjene "vražje šajtrge" še videli nikdar niso, so bili pod vtisom, da nekaj mora biti le res, drugače bi ta novica ne prišla v svet. Med vojno je avtomobilski promet tudi po Dolenjski postal bolj živahen. Po omenjeni cesti preko Gorjancev so avtomobili vozili pogosteje. V Podgorju so se premnogi spominjali one novice o "vražji šaj-tergi", s katero je baje šel sam vrag po kolekturo v Gorjance in so zato ob neki priliki vprašali Mežnarjevega očeta, kako je to, da je čedalje več teh "vražjih šajterg" na svetu. Mežnarjev oče pa pri tem vprašanju ni prišel čisto nič v zadrego. Odprl je svojo "tobakero", malo pošnofal in odgovor je imel na dlani: "Tista prva 'šaj-terga' se je ugiiezdila nekje v Gorjancih in ima zdaj vsako leto mlade, zato je zdaj na svetu teh 'šajterg' vedno več in jih bo vsako leto več." Evo, pa recite, da naša domovina nima več ugodnosti, kakor celo Amerika sama. Dolarjev res nima toliko, to pustimo Ameriki, ampak da bi avtomobili mlade imeli, kakor v Gorjancih, kaj takega pa bogata Amerika ne zmore. V Amei'iki mora Ford in razni drugi avtomobilski magnatje avtomobile izdelava/ti. Pri nas na Dolenjskem tega ni potreb«, le v Gorjance je treba, pa se mladega vjame. Kredit za to seveda gre Mežnarjevemu očetu . . . -o- Dokler je človek v nadlogah bo znal vedno ceniti naklonjenost njegovih prijateljev, kakor hitro ga pa nadloge zapu-ste — ga zapusti hvaležnost do njegovih prijateljev. JO* PTTC SL 'v ?UGINA STUDIO )TOGRAF Naše '■pecialite1 j ženitovanjske. družinske in druge slike. — Obenem voščim vsem vesele praznike in srečno Novo leto! 404 Grant Ave. Phone 398 Eveleth, Minn. Srečno Novo leto in vesele praznike vsem želi Otto R. Nelson COAL, SAND and GRAVEL Phone: 160 Eveleth, Minn. Božič bo kmalu tukaj! Mi smo pripravljeni s vsemi zalogami za Božič in naši predmeti bodo vas sigurno zadovoljili. Naše velike izbere bodo vas razveselile in mi vas zagotavljamo, da naše cene bodo vam ugajale kakor tudi soglašale z vašo denarnico. — Vi lahko pri nas vedno kupite za manj denarja. Poskusite in ne bote obžalovali. THE FAIR STORE 105-109 Grant Ave. Tel.: 105 Eveleth, Minn. WM. E. NANCARROW SLAŠČIČARNA, DROBNARIJE, CIGARE IN RAZNE MAGAZINE. Vsem vesele praznike! Eveleth, Minnesota VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE želi vsem City Meat & Grocery Co. 117 Grant Ave., Tel.: 90 Eveleth, Minnesota VESELE PRAZNIKE VSEM! Range Hardware & Furniture Co. THE WINCHESTER STORE 319 Grant Ave. Phone: 10 Eveleth, Minn. BOŽIČNA VOŠČILA VSEM ! Kupujte pri BALDIJU vaše meso in grocerijo. D. N. BALDI, lastnik. Phone 147 Eveleth, Minnesota VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi Vred z Vašimi prijatelji želimo Vam Vesele praznike in srečno Novo leto! Me jamo se in želimo, da bi bilo prihodnje leto za Vas polno veselja zlasti pa da hi se Vam izpolnilo vse, kar si sami želite! FIRST NATIONAL BANK Eveleth, Minnesota. "THE NEW BAKERY" AUGUST H. BRATULICH Eveleth, Minnesota VESELE PRAZNIKE VSEM! "HOME BREAD" Hendrickson's Bakery Eveleth, Minnesota Phone: 112 CHERNE & ANDERSON — PLUMBARJI — Želita vsem vesele praznike in srečno Novo leto! Phone: 65 Eveleth, Minn. _ _ _. Vesele praznike in srečno , Dr. Bert Tippet Novo leto vsem! -:- DENTIST -:- _ „ Brownell Bratulich Building 412 l/z Jones Street DrUg StOre Phone: 630 Eveleth, Minn. Eveleth, Minn. Za najboljšo zlatnino poj- ^ ^odtl StOre dite v znano trgovino SAM PRESS Perry Eveleth, Minn. Tewelrv Co Kupite vaše božične da- ^ * rove tukaj za primerne > Eveleth, Minn. cene. Vesele praznike vsem Eveleth — žen — Electric Co. i . želi vsem vesele praznike in Nelson Studio , sreč»° Novo ,eto! First Nat'I. Building Eveleth, Minn. phone 375 Eveleth_ Minn v Naša banka vedno skuša dajati svojim klijentom ih vlagateljem tako postrežbo, da ostanejo njeni trajni prijatelji! Dovolite, da smo za naprej tudi vam na razpolago! MINERS NATIONAL BANK Eveleth, Minnesota. VARNOST JE PRVA — POTEM PA POSTREŽBA! VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO želi vsem STEPETICH BROS. — Prodajalci — Chrysler in Plymouth avtomobilov. PRONE: 499 EVELETH, MINNESOTA Prodajamo sloveče FIRESTONE AUTO GUMIJE in tudi znamenite CROSLY RADIO. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem FRANK OPEKA TRGOVINA Z OBLEKA MI, MEŠANIM ' ■ BLAGOM IN OBUVALI S&Z — loth St., Waukegan, 111. Bogata zaloga Vsakovrstne moške obleke, površnjih sukenj, itd. — V zalogi imamo bogato izbiro srajc, ovratnikov, ovratnic in vse vrste spodnje obleke. Čevlje za nedeljo i ji za delo vse vrste. Cene zmerne, postrežba prvovrstna in točna Za božična darila za vaše sorodnike in prijatelje dobite raznovrstne predmete v naši trgovini dite in izberite si jih! 1 C .enem se zahvaljujem vsem mojim odjemalcem za naklonjenost v preteklem fetu in se za isto še v naprej priopročam. Najboljša božična darila Sc- električni predmeti kot: * Električni "Vacum Cleaner" Električni Likalnik za gospodinje Električna pečica za opečence (Toasts) Električni kravžuli za lase in drugi električni predmeti, katerih je vsakdo prisrčno vesel, če jih dobi za božično darilo od sorodnikov ali prijateljev. V naši trgovini bote dobili vse to za božične praznike po najzmernejših cenah. Pridite in oglejte si naše zaloge. / RADIO VSE VRSTE---! Popolno opremljene Radio aparate kot znamenite "PHELCO" in "CROSLEY" aparate, ki so priznani, kot najboljši izdelki. Da bodo vaši božični prazniki popolni, si preskrbite Radio aparat za vaš dom. Pridite in si oglejte iste v naši trgovini in prepričajte se tudi o naših cenah. OTROKE RAZVESELITE ZA PRAZNIKE če jim kupite primerna božična darila za Mildavžg. Pri nas.dobite električno železnico "American Flyer" za otroke, ki je za vaše otroke najbolj razveseljiva igrača, ki jo morete dobiti. Vse je zgrajeno lepo in trpežno. Prodajamo jih od $6.00 naprej. Večjega veselja za otroke ni kot je to. ELEKT. LUČKE, ZA BOŽIČNO DREVESECE IN ŠTALICE vseh vrst in velikosti dobite pri nas. Pridite in izberite si iste. V zalogi imamo tudi vse druge električne predmete, ki jih rabite za Vaš dom. Imamo tudi izborile ure na električni pogon. Fidelity Electric Company Fr. Schonta. lastnik. 2049 WEST 22nd STREET TEL. CANAL 5190 CHICAGO, ILLINOIS Srečno Novo leto! n^crw-^rliniiam \7 v^Hnn^t? Božiči prazniki se bližajo. Vraka gospodinja želi za praznike VJUopOUlliJcUU V vcuiiuat. postaviti na mizo najboljš- stvari, ki jih zmore in si jih more omisliti. Vsem tem sporočam, da bomo pri nas za praznike založeni z najboljšim svežim mesom vseh vrst. Sveže meso, perutnino vsake vrste, najboljše prekajeno suho meso in vse kar je v tem oziru hočemo za praznike vsem odjemalcem kar najbolje postreči. Pecivo, sadje, sveža jajca, orehe in ijeni smo z vsem in vam ni treba drugega, kakor priti v našo trgovino, da se o vsem prepričate in vidite, da vse to lahko dobite pri nas. ■ '" > Obenem naznanjam vsem naročnikom ' Amen Slovenca" trc^Z stenske koledarje od lista "Amer. Slovenec" za vse naročnike naše naselbine. Prosim pridite po nje! V zalogi imam tudi vse knjige iz knjigarne "Amerikairski Slovenec". Vesel Božič! 13 K 63 H R 13 Slovenska gr icerij a in mesnica * . 11 - 86 - 10th St,? phone, no. CHICAGO.i« Chicago, lil. Vesei in zadovoljen Božič ^^^^^^^^ in srečno zdravo Novo leto želi vsem svojim odjemalcem prijateljem in znancem in vsem naročnikom tega lista Božična in novoletna voščila clevelandskih trgovcev in obrtnikov VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO — želi vsem — JOHN L MIHEL1CH CO. 6419 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. V SLOV. NARODNEM DOMU. So priporoča ONIM, ly nameravajo potovati v stari kraj. ONIM, ki želijo dobiti kako osebo iz starega kraja. ONIM, ki pošiljajo denar v staro domovino, in ONIM, ki rabijo pooblastila, polnomoči, izjave ali druge notarske listine za tukajšno in starokraj-sko uporabo. Vsa pojasnila brezplačno — postrežba točna in uljudna — prepričajte se! LOUIS GERCHAR Mesnica 1307 Addison Road, Cleveland, Ohio. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želim Slovencem v Ameriki in v starem kraju! MARTIN ŽUGEL 1115 Norwood Road, Cleveland, Ohio. Želim' vsem svojim starim in novim odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno Novo leto. Pri nas so cene nižje kot drugod. Se priporočam! JOHN LAW RICH Slaščičarna in mehke pijače 15601 Holmes Avenue Cleveland, Ohio VESELE PRAZNIKE VSEM! JOHN ASSEG 15638 Holmes Avenue, Cleveland, Ohio., Vsem odjemalcem želim vesele božične praznike! Tel. Eddy 8139 Poklon in božični pozdrav vsem prijateljem žirom Amerike od FRANK MATOH Trgovina z raznovrstnim blagom 756 East 152nd Street, Cleveland, Ohio. ANTON ANŽLOVAR Moderno opremljena trgovina z ženskimi oblekami in velika izbira modernih oblek. Vsem odjemalcem želim vesele božične praznike in srečno Novo leto 1930. 6202 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE NAŠIM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM! VAŽNO NAZNANILO: Naša telefon številka je sedaj nova! Glas* se: ENDERSON 2088 in 3460. Za darila imamo lepe koledarje! A. Grdina in Sinovi CLEVELAND, OHIO. m Slapnik Bros. SLOVENSKA CVETLIČARNA Želi vsem odjemalcem vesele božične praznike! 6113 St. Clair Ave., Cleveland, O. I i i H I JOHN GORNIK Trgovina moške in deške oprave. 6217 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio Vsem odjemalcem prav prisrčno voščim vesele božične praznike in srečno Novo leto 1930. FRANK MARZLIKAR 16209 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio Cenjenim rojakom se priporočam. Popravljam čevlje, delo točno in trpežno'. Prodajam tudi nove čevlje po zmerni ceni. VESELE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM ! PASTEURIZED STANDARDIZED MILK MONDAY East 158th St. Dairy Pokličite: Kenmore 1272-R. 448 East 158th Street, Cleveland, Ohio. X m •ij X W f & & f Povečana glavnica nudi večjo varnost! The North American Trust Co. NAJVEČJA SLOVENSKA BANKA V AMERIKI Obresti 4% Glavnično premoženje pol milijona dolarjev. Celotno premoženje nad pet milijonov. 6131 St. Clair Avenue CLEVELAND, OHIO. Golob's Restaurant 6314 St. Clair Ave., Cleveland, O. Kdor pride na kosilo k nam, ta ve, da je pri nas hrana okusna in snažno pripravljena. VSEM VESELE PRAZNIKE! ZAPOMNITE SI! Louis J. Prince ima moderno snažno trgovino jestvin in groce-rije. — Vsem odjemalcem in vsem rojakom želi iskreno vesele božične praznike in srečno Novo leto. 1209 Norwood Rd., Cleveland, Ohio Tel. Endicott 131S Tel. Kenmore 1130-W. John J. Gabrenja Električna popravijalnica čevljev Delo jamčeno, dobro blago, postrežba točna in uljudna. Delavnica na: 1026 East 63rd Street Doma naslov: 22610 Ivan avc., Cleveland, Ohio VSEM VESELE PRAZNIKE! — MLEKARNA — J. F. LINERT Pasteurized Whole Milk 3.5% B. F. Postrežba točna. — Pokličite Kenmore 0222. Naslov: 331 E. 185th Street. LJUBLJANA CLEVELAND, OHIO Komin's Pharmacy Prva in edina slovenska lekarna v Clevelandu. JOHN KOMIN, lastnik S430 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio Tel. Randolph 0643 in 4889 VeBele praznike vsemu občinstvu ! Vesele božične praznike in srečno zdravo Novo leto želi vsem ANTON PRIMC — GROCERIJA IN MESNICA — 19302 Chickasone a ve., Cleveland, O. Se priporoča slov. gospodinjam v naklonjenost. JOSEPH PERPAR Paper hanging and painting 5805 Prosser Avenue Cleveland, Ohio. Tel. Florida 6997-W. Vesele božične praznike in srečno novo leto želim rojakom širom Amerike in v Jugoslaviji! FRANK 0BERSTAR Grocerija in mesnica 14401 Thames Avenue, Cleveland, Ohio. Okusno sveže in prekajeno meso. Tel. Glenville 2726. JOSEPH LIKAR Edini slovenski cerkveni slikar v Ameriki 6718 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. ŽELI VSEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE! JOSEPH FERLIN Grocerija in mesnica 15416 Saranac Road, Cleveland, Ohio. Vsem' odjemalcem želim vesele praznike! FRANK ŠIRCA 495 East 152nd Street, Cleveland, Ohio. Vsem Slovencem in Hrvatom se uljudno priporočam, kadar se vam čevlji razbijejo. K meni jih prinesite, jaz vam delo jamčim. PRIDITE IN PREPRIČALI SE BOTE! DRAGAS DRY CLEANING GLADIMO — ČISTIMO IN PREDRUGAČUJEMO OBLEKE. 689 East 152nd Street, Cleveland, Ohio. Slovencem in bratom Hrvatom se priporočam! Želim vsem vesele praznike in srečno Novo leto! JOHN TERČEK Slovenska slaščičarna Tajnik društva "KRAS" S. D. Z. Voščim vsem vesele praznike in srečno Novo leto! 15508 Holmes Avenue, Cleveland, Ohio. F. SUHADOLNIK & SON Prodajalna vseh vrst čevljev 6107 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. Vsem odjemalcem želim zdrave in zadovoljne božične praznike kot tudi srečno I^ovo leto! Se priporočam še v bodoče. Tel. Randolph 5533 MARY KUSHLAN Slaščičarna v Slov. Nar. Domu 6415 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. Vesele božične praznike prav vsem Jugoslovanom! ^ G* SSe* amerikanski Slovenec Priloga IN THREE PARTS—PART ill. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 19. DEC.—THURSDAY, DEC. 19, 1929. V TREH DELIH—III. DEL. Kako je Frank kupoval delnice na "margin"? Frank je imel na banki $1000.00, ki so mu donašali 4% obresti. Slišal in čital pa je dostikrat, koliko ljudje "haredijo" denarja s kupovanjem in prodajanjem delnic, in zato se je začel za stvar zanin iti. S povpraševanjem je naše! pot do prekupčevalca delnic (stock broker) in, po njegovem mnenju, pot do hitrega obogatenja. Frank je tudi zvedel, da se delnice lahko kupijo na "upanje"; treba je plačati samo 10 do 30 odstotkov na kupno ceno, a za ostalo kupnino ga pa broker čaka, dokler ne liroda delnic. Stvar je torej enostavna in lahka. Zakaj bi si tudi on ne zaslužil na lahek način par stotakov, kakor si jih služijo tisoči in tisoči drugih. Frank je tudi izvedel od svojih znancev, svetovalcev in informatorjev, da bodo šle delnice "gori" in pravzapray morajo iti "gori". Kupoval si je vsak dan angleški časopis in zasledoval gibanje teh delnic. Resnično! 'Cena se je skoraj vsak dan pomaknila kvišku za cel point, ali vsaj za odjomek istega. Par tednov je sledil temu naraščanju. Tedaj je celo zračunal, koli-* ko je zamudil, oziroma "zgubil" v teh dveh tednih, češ, ako bi bil kupil te delnice pred par tedni, bi do danes naredil že lepo število desetakov. Škoda jih je! — Kupil bom, pa naj bo kar hoče. — Špekulacija je dobila novega kandidata. Takoj drugi dan je šel na banko in dvignil $500.00 in jih nesel k brokerju. "Koliko so danes delnice Industrial Progress Corporation? (to ime se ne nanaša na nobeno posebno podjetje, temveč se nanaša na splošnost) je bilo Frankove prvo vprašanje pri brokerju. "Petdeset," je bil odgovor. . "Koliko delnic lahko kupim s $500.00?" "Ako jih kupite popolnoma, jih lahko kupite deset, toda, ako jih kupite 'na margin', jih lahko kupite sto. to se pravi, da na vsako delnico plačate samo 10 '/< , to je $5.00 na delnico." Frank je mislil: Ako jih kupim samo 10, bom naredil samo $20, ko se dvignejo za 2 pointa, a če jih kupim 100, bom naredil pa $200. Tu se je spomnil na številke v listu in na podlagi istih izračunal, da je zamudil $350.00, ker je dva tedna odlašal. — Zmagal je pohlep nad zdravo pametjo. Kupil je sto delnic in plačal nanje, ne zanje, $500.00. Dobil je formalno potrdilo in v sladkih upih odšel od brokerja. Frank je kupil te delnice zadnjo pomlad. Po nakupu je še bolj zvesto zasledoval gibanje delnic na borzah, a v prvi "vrsti se je seveda zanimal za svojo — Industrial Progress korporacjjo. Cena se je počasi dvigala, toda skoro stalno: za osminko pointa, polovico pointa, četrtinko ali celo cel point. Včasih kar celo .za dva pointa naenkrat. Tu pa tam se je dogodilo, da je cena tudi padla za nekaj pointov, toda vselej se je dvignila nazaj na prejšnji "high". Mesec po nakupu je Frank že zračunal, da je "profitiral" $750.00* kajti cena njegovih delnic se je dvignila na 57 4 • "Ni slab biznes to; založil sem samo $500.00 in v tem kratkem času se je denar več kakor podvojil. — Hm, bedak, zakaj bi pustil na banki še ostalih $500.00 na 4 procente? Ako bi vseh tisoč dolarjev založil v delnice, bi danes profitiral $1500. No, na banki naj imajo denar po 4 pro«;, oni, ki se ne 'razumejo' na 'stocks'." Frank je takoj odšel na banko in dvignil še ostalih $500 ter kupil ž njimi na-daljnih 100 delnic Industrial Progress Corp. Kupil jih je po 58. Vse Frankove misli so bile sedaj na borzi, v profitih, številkah in računanju. Prva njegova misel, ko je prišel zvečer iz tovarne, je bila, kje bo kupil tisti časopis, ki ima najboljše borzno poročilo. Vse drugo je bilo njemu postranska stvar. Misel na njegove delnice in na njegOv profit.ga je popolnoma prevzela. Odločil se je celo. da proda delnice, ko enkrat napravi tri tisoč dolarjev. Za pomladjo je prišlo poletje. Poletna vročina je po Frankovem mnenju vplivala tudi na njegove delnice, kajti cena istih ni več tako hitro naraščala ka.kor prej. Mislil si je: "vročina vpliva, na. vse in poleg tega so vsi 'veliki gospodje', ki odločujejo v teh stvareh, sedaj na počitnicah; ko se vrnejo, bo šlo vse zopet gladko naprej.". Tudi nekatera poročila v časopisih so zvenela v tem smislu. Nemški pregovor pravi, da radi verujemo to, kar si želimo. Frank je bil zadovoljen sam s seboj, celo ponosen je bil sam nase. Edino to ga je nekoliko vznemirjalo, ker je čital tu in tam svarilne besede, češ, da je cena delnic previsoka in da zato ne reprezentira prave vrednosti dotičnih podjetij. Nasproti temu pa je zopet čital besede-o prosperiteti, o napredku v industriji in trgovini in to je bilo zanj odločilno. Upal je na dviganje cene svojih delnic in zato je sklenil, da jih ne proda, dokler ne napravi treh tisočakov. Delnice so se dvignile že na 66 in Frank je v svojih mislih že videl svojo zmago — tri tisočake. Ker je kupil 100 delnic po 50 in drugih 100 po 58, je znašal profit na prvih $1600 in na drugih $800, skupno torej $2400. Toda, ker delnic ni prodal, je ostal profit samo na papirju. Okrog "Labor day" so se delnice proti splošnemu pričakovanju dvignile. Tudi Frankove so se dvignile za poldrugi point, kar je pomenilo nadaljnih $300 profita Proti koncu septembra so se pričele delnice gibati hitreje, iz. česar je izkušen špekulant spoznal, da ni vse tako kakor bi moralo biti, toda Frank, novinec, je bil preveč siguren svojih treh tisočakov in mu zato še na misel ni prišlo, da bi mu pretila nevarnost. Sicer je res, da so njegove delnice često padle, toda vselej so se dvignile'nazaj na svojo prejšnjo višino, ali vsaj blizu nje. To je bilo povsem nekaj naravnega zanj. Za septembrom je prišel oktober. Delnice so nadaljevale svoje živahno gibanje gori in doli. Frankove delnice so parkrat celo dosegle, novo višino, a nasproti temu t udi novo nižino. Pri zadnji višini je bil Frank že prav blizii svojih treh tisočakov in zato si je bil svoje zmage še toliko bolj gotov. Nepričakovano je prišel 29. oktober in z njim prvi splošen in jasno izrazit padec delnic. Mnogi izkušeni borzijani so prodajali svoje zaloge že par mesecev pred tem dnem in sicer vedno v večjem številu, toda nasproti njim so bili sto tisoči novih in neizkušenih špekulantov, ki so pti vsakem znatnejšem padcu cen planili po "bargai-nih" in tako zopet dvignili cene. Naravno je, da je to dajalo živahnost kupčiji z delnicami. Toda vsake stvari je enkrat konec in tako je sčasoma pričelo zmanjkovati novincev in neizkušencev, ki bi vzdrževali trg. Poleg tega se je vedno in hitro širilo spoznanje, da se bliža kriza, in s tem spoznanjem se je širila nervoznost, vsled katere je prodajanje naraščalo, zlasti od strani večjih magnatnih borzijanov. Na 29. oktobra so bile prodajne ponudbe tako obsežne, da jih preostali kupci niso mogli več vzdržati. Posledica tega je bila, da je nastala panika. Ker pa je bilo še vedno dovolj denarja in vere v "stvar", panika ni trajala dolgo. Ko so namreč delnice padle do takih cen, da so se zdele špekulantom "a good buy", so pričeli zopet kupovati v obsežnih količinah in to je pričelo cene zopet dvigati. Na 30. in 31. oktobra so borze prišle nazaj v ravnotežje in splošno se je mislilo, da je vihar končan, da so cene'doseiii£ svoje dno ter da je zato pravi čas za pričetek špekulativne igre znova. Na trg so prišli mnogi taki kupci, ki so pred nekaj tedni ali meseci prodali svoje zaloge delnic z namenom, da prično zopet z nakupovanjem, kakor hitro bo "crash" končan, in na videz je bil res končan. V par dneh je bilo povpraševanje po delnicah tako obsežno, da so se pričele cene zopet dvigati. Razume se, da so cene delnic Industrial Progress korporacije sledile drugim delnicam, to je, da so znatno padle in sicer so padle na 56. Naš Frank je tako zgubil več kakor tri četrtine svojega papirnatega profita. Ker je kupil prvih 100 delnic po 50, mu je ostalo pri teh še $600 profita, a pri drugih 100 delnicah, katere je plačal po 68, je imel pa že $200 zgube. V celoti je bil še vseeno $400 na profitu. Ko je Frank na 29. oktobra prišel iz tovarne in bral o polomu na borzi, zlasti še o padcu njegovih delnic, ni hotel verovati - časopisu. Kupil si je še par drugih časopisov in ker so vsi enako poročali, mu ni preostajalo drugega, kakor da vzame či- tane besede in številke za resnične. Da je bil zelo zbegan, si lahko mislimo. Takoj po večerji je odšel k svojim znancem, o katerih je vedel, da imajo enake delnice. Razpravljali so na dolgo in široko. Eni so bili mnenja, da naj bi se delnice takoj prodale. a drugi so zastopali nasprotno mnenje, da se bodo cene zopet dvignile in da zato ne kaže delnic prodati. Tega mnenja je bil tudi Frank. Skupno so se odločili, da delnic za enkrat še ne prodajo. Človek ne pripozna rad svojega poraza in Frank in njegovi prijatelji špekulantje v tem oziru niso bili izjema, čeravno v svojih srcih niso bili tako sigurni kakor v svojih besedah. Ko je Frank naslednji večer čital v nc-vinah, da se je cena njegovih delnic dvignila za pol pointa, je bil nekoliko potola-žen. Bil je skoro vesel, da delnic ni prodal. Upanje, da se cena dvigne na prejšnjo višino in še višje, je zopet oživelo v njem. V naslednjem tednu se mu je cena dvignila na 59, kar je njegov profit zopet dvignilo na $1000. V njegovi notranjosti mu je nekaj narekovalo, da naj proda vse delnipe ter'se umakne iz te igre, toda oglasil se je v njem pohlep: "Ne bodi bedak! V nekaj tednih se cena dvigne na 70 in trije tisočaki ti bodo padli v žep kakor da bi jih pobral na cesti; zmaga bo tvoja in potem boš lahko prodal, ako boš hotel . . ." Prišel je 13. november — črni petek v ameriški finančni zgodovini. Prišlo je to, kar je prej ali slej moralo priti. Obstoječe cene se niso mogle več vzdržati. Vlada v Washingtonu je potom svojih federalnih bank že dlje časa omejevala kredit za špekulativne namene. Za njo so prišle druge banke. Borzni magnatje so metali na borzo vedno večje bloke delnic. Na 13. novembra je treščilo. Cene so padale od minute do minute. Sprva je bilo še nekaj odpora, toda kmalu se je uveljavilo spoznanje, da je prišel čas obračuna, da se je u-trgal v gori špekulativnih cen plaz. ki drvi navzdol z nevzdržno silo, da je vsako prizadevanje zaustaviti ga, zaman. Borzijanov se je polotil strah, nastala je splošna panika in zavladala je parola: rešimo, kar se da rešiti. Plaz padajočih cen se je ustavil šele ob zaključku borz, to je ob treh popoludne. Razdejanje, ki ga je pustil za seboj, je bilo strašno. Delnice, ki so bile včeraj kvotira-ne 100, so padle na 75, na 60, na 40, na 30 ali celo nižje. Padec je bil v največ slučajih odvisen od tega, koliko je bila cena pretirana, to je, koliko se je cena delnic dvignila preko njih prave vrednosti. V mnogih slučajih je cena padla celo veliko pod pravo vrednost. Ljudje, ki so bili včeraj imoviti, ki so bili včeraj smatrani za bogataše, ki so včeraj živeli v razkošju, ki so včeraj imeli dovolj, da so živeli brez dela od svojega kapitala, so bili danes brez sredstev, brez premoženja, brez dela in služb, bili so uničeni. In teh ni malo, na tisoče in tisoče jih je. Tudi našega Franka je polom pošteno oklestil. Njegove delnice so bile sicer med onimi, ki so se "dobro držale", toda padle so vseeno na 30, kar je pomenilo, da je pri prvih 100 delnicah zgubil $2000 in pri drugih 100 delnicah pa $2800, skupno torej $4800. To se pravi, da bi on zgubil $4800, ako bi bil delnice popolnoma plačal; toda on je na vseh 200 delnic plačal samo $1000, in je zato zgubil samo teh $1000. Ko so namreč njegove delnice padle pod ceno, po kateri jih je kupil, mu je njegov broker poslal telegram, da paj takoj preskrbi toliko denarja, kritja, da bo na delnicah ostalo 10% "margina" (roba), to je. da bo broker zadostno zavarovan proti izgubi, ker sicer bo on (broker) delnice prodal. Frank je delal v tovarni in zato telegrama ni sprejel, dokler ni prišel zvečer domov in tedaj je bilo pa itak že vse zgubljeno. Ko so namreč padle njegove delnice na 53, je broker meni nič tebi nič prodal onih 100 delnic, katere je Frank kupil po 58, kajti naplačati bi bilo treba na teh 100 delnic nadaljnih $500, da bi tako ostalo na njih 10% kritja. Ker Frank tega ni storil, je imel broker po-pogodbi postAvno pravico prodati njegove delnice. < In ko so Frankove delnice padle še nižje, na 45, je broker prodal še drugih 100 njegovih delnic, katere je kupil po 50;'to seveda zopet zato, ker Frank ni dal na-dalnjega kritja ter tako vzdržal zahteva- nega roba ali "margina". Drugi dan Frank ni šel na delo, temveč k svojemu brokerju s prejetima telegramoma, v katerih se je od njega zahtevalo kritja (margina). Kako je preživel noč in kakšno je bilo njegovo razpoloženje, si vsak čitatelj sam lahko misli. Med Frankom in brokerjem -se je vršil sledeči razgovor: Frank: Kaj je z mojimi delnicami? Broker; Ker ni bilo potrebnega kritja, smo jih prodali, kakor je to naš poslovni običaj. Frank: Delnice so bile moje in jaz jih zahtevam! Broker: Dobro! Vi mi dolgujete na prvih 100 delnic $4500, na drugih 100 delnic mi dolgujete $5300; plačajte mi torej teh $9800 in delnice so vaše. Z veseljem vam jih dam, kajti jaz delnice lahko kupim po 30 in bom zato zraven lepo profitiral. Prinesite torej denar in vse se bo zgodilo po vaši volji. Frank ni vedel, kaj bi odgovoril. Broker pa je nadaljeval: "Veste, stvar je ta, Ko ste vi delnice kupili,/ smo jih mi resnično kupili na borzi tqr jih nato zastavili na banki, to je, vzeli sjno nanje posojila, s katerim smo mi delnice plačali onemu, od katerega smo jih za vas kupili. Mi brokerji samo posredujemo med kupci in prodajalci in navadno ne kupujemo in ne prodajamo svojih delnic. Ako bi bili mi držali vaše delnice, to je, da bi jih ne bili prodali, ko je cena padla, bi morali mi plačati banki dolg na vaših delnicah v celoti brez ozira na sedanjo ceno delnic. To se pravi, da bi mi zgubili pri vaših delnicah $9800. Seveda bi mi potem od vas zahtevali, da poravnate to izgubo. To bi bilo za vas nemogoče. Iz tega lahko razvidite, da je bilo v našem in vašem interesu, da smo delnice prodali. Ako pa hočete delnice vseeno imeti, jih sedaj lahko kupite in boste še vseeno $3800 na profitu — ali razumete?" Frank ni razumel brokerjevih besed, toda popolnoma jasno pa je razumel, da je šlo njegovih težko prisluženih $1000 rakom žvižgat. Večni ženin Luka* Pokljuka. Jure Muhec: Ljudje zelo pretiravajo, če trdijo, da je Luka slaboumen. Jaz ga poznam in reči moram, da ni samo, kar se nekaterih stvari tiče, ravno toliko premeten, kot so ostali župljani, ampak jih celo prekaša. Morda se mu pa ravno radi tega, kot norci pametnejšemu, radi smejejo. K imenu Luka so mu izmislili priimek Pokljuka. Radi tega se Luka ni jezil, ampak ga je vzel mirno na znanje in ga nosi potrpežljivo kot koš, ki mu ga kmetje nalagajo, da sme zajeti pri njih skledi. To je sicer vse, kar zna delati: nositi koš in jesti. Toda, ali ni mnogo ljudi na svetu, ki znajo samo drugo, prvega ne? Res je, da ima tak nos, da bi lahko lasta-vice gnezdile v njem in ga Bog ni obdaril s posebno lepoto; vendar pa ima krepko telo, s katerim si zna prislužiti pošteno svoj vsakdanji kruh, medtem ko ta in oni. ki je oblagodarjen z lepim nosom, tega ne zna. vsaj po pošteni poti ne. Kadar ,so drugi fantje rogovilili po vasi, je Luka bral časopise. Drugi so se na-pili do omotice, on je bil sfrezen, kot le kdaj. Vse to tedaj prav nič ni kazalo na njegovo duševno omejenost. Nasprotno. Le eno napako je imel in eno napako ima po pravici vsak človek. Ni imel daru prevdarnosti. Znal je misliti samo od danes do jutri, ne dalje. Morda ga je ravno ta lastnost v očeh ljudi delala slaboumnega. Iz te preudarnosti ga je v njegovem dvajsetem letu pičila misel, da se mora oženiti. In ta misel ga je mučila v trideseto leto in čez. Ni vasoval, ne nagajal dekletom; o, tega ne! Bolj spodoben je bil proti njim kot vsak drugi fant. Lepo je govoril, kadar jih je videl in se prijazno smehljal; oči pa so mu žarele. Pogovor je napeljeval naravnost v smer ženitve, posebno v predpustu, da je bil predmet vseh pogovorov v vasi in vseh burk tistih dni. "Ali se ne boš nič možila?" je tipal v dekliška srca. "Kdo me pa mara?" so odgovorila dekleta. "Če ne drugi . . . Kdo se te upa vprašati, ki si tako imenitna?" "Ti si imeniten, ne jaz. Saj komaj spregovoriš, če me vidiš." "No, pa te vprašam: Vzemi me še ta predpust." "Saj bi te," so se muzala dekleta. "Ali kako, ko si tolikim obečal." i "Ko me imajo pa vse za norca." V tem je bila tragika. Luka je stokrat verjel, stokrat je bil varan v svoji veri. Zato je postal nekoliko previden in zagrenjen; ta grenkost je gledala iz glasu in iz besede. "Kje imaš pa hišo? Kaj boš pa jedel?" To vprašanje je t:lo najtežje. Četudi je mislil samo od danes do jutri, ga je vendar ta misel zabolela. Jedel je, kar so mu dali in kjer so mu dali. Spal je v listju, danes tu, jutri tam; postelje od rojstva še poznal ni. Iz tesnobe, ki mu je za hip zavezala grlo, je dejal: "Sam imam prihranjenih petdeset kron.'' Pri tej besedi je navadno ostalo. Vsako dekle je zaključila norčavost z izgovorom: "Saj si govoril z drugimi ... Jaz nisem zate." Te žalosti še niso bile največje. Norčevanje vaških fantov še ne najhujše.. Skozi deset let je mislil na ženitev vsak predpust, ne drugače, in misli ni opustil do letos. Letos je izvedel po strani, da je star. Ta vest ga je zapekla. Po drugi strani so ga opomnili na župnika: "Pa z gospodom župnikom si govoril?" "Saj ni treba, predno nimam neveste..." "Kaj, da ni treba? Kaj ti bo pomagala-nevesta, če te pa on ne bo maral poročiti?" Premislil je in uvidel o svoji pomoti, da je nevesta malenkost in da je v resnici glavna zadeva poroka. Stopil je v župnišče. "Oženil bi se, če bi me hoteli poročiti," je dejal po dolgem obotavljanju. Gospod župnik ga je poznal, vendar gav je to pot pogledal globoko in ostro, kakor da hoče premeriti resnost njegovega govora. Ni bilo dvoma, mislil je resno. "Kje pa imaš nevesto, Luka?" ga je vprašal. \ "Nevesta bo že," je dejal ta. "Samo povejte, če me poročite!" "Luka," je dejal gospod župnik z lahkim, karajočim glasom. "Luka, bodi pameten. Ali ne vidiš, da te imajo samo za norca drugi in ti sebe ne najmanj. Katera te pa vzame? Od česa bosta živela?" "Saj sem prihranil petdeset kron," je < jeknilo iz Luka. "To je za par dni in potem?" Več nego za par dni Luka ni mislil, zdaj je nastala praznina pred njim. Z muko je izvil novo misel iz sebe: "Saj bo imela doto!" "Kakšno doto?" je gledal župtoik v Lukovo trmasto misel. "In ko izgine dota?" "Potem bo že Bog dal . . ." To je bilo vse, kar je mogel reči. Vendar pa se je ta hip rahlo zavedal brezup-nosti svoje misli, ki jo je gojil deset let. Vas je kmalu izvedela, da je bil v žup-nišču. "Ali je kmalu poroka? Zdaj pa si le poišči nevesto, če si dobro opravil." V Luku ni bilo več ne humorja ne lahkomiselnosti. Misel, ki je prej gledala le od danes do jutri, se je raztegnila daleč, daleč; njegova desetletna želja se je obupno borila ž njo. "Ne norčujte se iz mene," je dejal. "Ali mislite, da ne vem, da me nobena ne mara? Ali mislite, da ne vem, da bi me vsaka vzela, če bi imel hišo in denar?" V besedi je bilo precej resnice, a zanj toliko grenkega, da je imel solzo v očeh. "In vendar," je dejal,-"se bo še lahko zgodilo, da bom kaj imel, takrat bom pa jaz izbiral. Poročit pa se grem v drugo faro!" Ta misel na "maščevanje" mu je olajšala srce. Obenem mu je dala novo upanje, ki ni smelo ugasniti, da je imelo njegovo življenje zmisel; zakaj živeti samo sebi je bridko. Večni ženin Luka Pokljuka pa čaka še vedno ... / Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem VELETRGOVINA xj^^lser 2105-11 West 22nd Street Chicago, Illinois Ali ste si že ogledali našo povečano trgovino? Pridite, ko se mudite v tej okolici in si oglejte naT še nove povečane prostore ter naše zaloge pohi' štva in drugega blaga. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO vsem odjemalcem, prijateljem in znancem Stefan Gyura. Slovenska mesnica'in grocerija Naša posebnost so doma delane klobase. — Občin stvu se priporočam v naklonjenost! CHICAGO, ILL 1657 WEST 22nd STREET Phone Roosevelt 8718 Vesel Božič in srečno zdravo Novo leto želi vsem ALOIS W. LUBIČ , Slov. slikarski umetnik. Prevzema slikanje in dekoriranje cerkev, raznih dvoran in teatrov. DELO JAMČliNO. / 1835 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL. Phone Roosevelt 32 I!) >MOŠt h Joe Kukman 1837 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL Phone Canal 5634 Priporoča se rojakom1 za nakup grocerije in vedno svežega mesa, vsakovrstne moke, prave krajnške klobase, zelenjave in sadje. Želi vsem svojim odjemalcem vesele božične praz nike in srečno Novo leto! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO ZADOVOLJNO NOVO LETO želi slovenskemu občinstvu Joseph E. Ursich, M. D. j Slovenski kirurg in zdravnik URADU JE:' Od 1 do 8 ure popoldne in od 7 do 8 ure zvečer. 2000' WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Tel.: Canal 4918 "SLOVENSKI DOM" CHICAGO, ILL. Stavbinsko dr. "Slovenski Dom" izdaja nove serije delnic vsake tri mesece. To je JANUARJA, APRILA, JULIJA in OKTOBRA meseca. 86. nova serija delnic bo izdana 7. JANUARJA 1930 Delnice za katere se plačuje 12'/2 centov iztečejo približno v 11 letih in 3 mesecih. Delnice po 25 ccntov iztečejo v 6 letih in 3 mesecih. Delnice po So centov iztečejo v 3 letih in šestih mesecih. Delnice za katere se plača $7(5.00 na enkrat iztečejo približno v 5 letih. Na plačane delnice po $1.00 se plača 5% obresti. Otroški oddelek Delnice po 12^ centov se izplačajo pred letom dni. Stariši vpišite vaše otroke, kateri si lahko prihranijo v tem času, da si potem kupijo zimsko obleko in božična darila. | DRUŠTVO POSOJUJE DENAR PO 6% OBRESTI. MARTIN KREMESEC, predsednik FRANK G RILE, podpredsednik JOS. ZUPANČIČ, tajnik JOHN TERSEL1Č, blagajnik Dr. "Slovenski Dom", želi vsem delničarjem in vlagateljem vesele praznike in srečno Novo leto! JUGOSLOVANI V JUŽNI AMERIKI Slovenski fotograf. 1149 WEST 18th STREET, / CHICAGO, ILL. Tel. Roosevelt 2586 Rojakom Slovencem se priporočam v naklonjenost. Naša špecijaliteta je zlasti izdelovanje poročnih in družinskih slik. Jugoslovanski poslanik v Argentini dr. Milorad Straž-tiicky je pred kratkim obiskal {jugoslov. izseljence v Rosario. £To je bil zanje pravi praznik, kar je pričal nad vse prisrčen pprejem. Kolonija je med drugim izdala poslaniku na čast poseben album — Spomenar, ki prinaša naj lapse in najvažnejše kraje domovine, med drugim naš Bled in Rogaško Slatino. Med kratkimi sestavki je za nas posebno zanimiva najnovejša statistika o jugoslovanskih izseljencih v Argentini, ki jo prinašamo zato v celoti. Danes je v Argentini 90 do 1)5 tisoč Jugoslovanov. Od tega jih je približno 15,000 iz Julijske Benečije. Po veri in jeziku se dele naslednje: Hrvatov je 67,000, Slovencev 7000, Srbov 5500 in drugih jugoslovanskih državljanov 500. Hrvati so doma večinoma— 70 odstotkov — iz Dalmacije, posebno z otokov Hvar, Brač in Vis, potem iz Imotskega, Sinja in Vrgorca; ostali so iz Hrvatskega Primorja in Hercegovine. Iz ostalih krajev Hrvatske je le malo izseljencev. Slovenci so predvsem iz ljubljanskega okrožja, dober del pa iz Prekmurja. Srbi so večinoma iz Boke Kotorske, Črne gore in Hercegovine. Družin je 13,000 s približno 50,000 otroci. Na splošno ima- VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LEO 1930 želim vsem Matija Arbanas jo po jugoslovanskih družinah mnogo otrok, poprečno po 3 do 4; družine, ki se drže načela "samo enega otroka", niso jugoslovanske. Večina Jugoslovanov se drži jezika in običajev svojih dedov. Po starosti se dele jugoslovanski kolonisti naslednje: Do 18 let starih je 24,000; nad 18 let starih 30,000, ki so samskega stanu ali pa imajo družine v Jugoslaviji. Po poklicu je 55,000 Jugoslovanov delavnega stanu (med temi 25",000 mladoletnih). Od tega je 4000 zemljiških posestnikov, 6500 kolonov (najemnikov), 11,000 poljedelskih delavcev, 500 trgovcev, 2000 obrtnikov, 1000 u-službencev, 12,500 gospodinjskih poslov, 17,500 jih pripada drugim poklicem odnosno so dninarji brez profesije. Jugoslovanski priseljenci so za asimilacijo aelo sposobni, posebno tisti, ki se poroče z Argentinkajni in teh je znatno število. Prvi Jugoslovani so se priselili v Argentino L 1858; 1. 1865 je bilo v Argentini približno tisoč Dalmatincev, ki so bili povečini pomorščaki. -o- V "Am. Slovencu" izhajajo najzanimivejše povesti, ali jih citate? Smola. — "Ali že veš, da je umrl Čelešnik?" "Kaj ne poveš! To mi je res žal. Pomisli, šele prejšnji teden sem mu vrnil 500 dolarjev, ki mi jih je bil pi'ed tremi leti posodil." V jahalnici. — Poglejte, kako izborno zna moj mož jahati. Zdi se, da je kakor zraščen s konjem. — Saj.res, skoro bi ne razločil, kje se začenja konj in konča vaš mož. FRANK BEZOWSHEK Biljard, mehke pijače, cigare in tobak. Slovencem se priporoča v naklonjenost ter obenem ^ vošči ob tej prilik^ vsemu slovenskemu občinstvu vesele praznike in srečno zdravo novo leto! 1835 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL. FRANK TOMAZICH 1900 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Phone Canal 2910 Priporoča svojo bogato zalog svežega grocerij-skega blaga in zelenjave. — Zeli vsem svojim odjemalcem vesele božične praznike in srečno NOVO LETO. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Andrew Glavach 2210 SO. DAMEN AVE. CHICAGO, ILL. Tel.: Canal 5889 Stavbinsko in posojilno društvo Zeli vsemu slovenskemu občinstvu vesele božične praznike in srečno uspeha polno Novo leto! Obenem se občinstvu najiskreneje zahvaljujem za izkazane mi naklonjenosti bodisi v tem ali onem v preteklosti. Iskreno se priporočam slovenskemu narodu v Chicagi in okolici še za naprej. Slovenko ljudstvo se je še vedno držalo gesla "Svoji k svojim", tako upam, da se bomo tega gesla vsi držili tudi za naprej. ZA ZABAVO Prijazen nasvet. — Dober-nik je prišel v mesto ter stopil k brivcu, da ga obrije in ostri-že. Ko sta bila gotova, mu je brivec računal celih 20 dinarjev, kar je bila za Dobernika velika vsota. Ko je odhajal, je mimogrede pripomnil, kako to, da ima v brivnici toliko muh. "Vsa mogoča sredstva sem že vporabil, pa vse zaman," je dejal brivec. "Ako mi plačate dva kovača, vam pa povem, kako se jih iznebite," je povedal Dobernik strmečemu brivcu. Ko sta udarila v roko, je Dobernik nadaljeval: "Vjemite 'vsako posamezno muho, ostrižite in obrij-te jo ter ji računajte po dvajset dinarju. Stavim glavo, da ne bo nikdar več nobene blizu." & :S: Če je človek v zadregi. — Balant je za svojega 14-letne-ga sina kupil le polovično karto, češ če bo šlo, bo, če ne, bo pa že kako. Kmalu pa opazi, da se mu bliža revizor in vedel je, da sedaj ne bo nobenega izhoda. Izvlekel je uro ter napeto zrl nanjo. Ko je revizor zahteval listke, je Balant dejal: "Doplačam še drugo polovico karte, ker je moj sin baš sedajle dopolnil deseto leto." * * * Izkušnja. — Delavci so se v opoldanskem odmoru menili o postanku Človeka. Vsak je povedal svoje mnenje, le Martin je molčal. "Še ti povej, kaj misliš," so silili drugi vanj. "Raje ne govorim, če se spbmnim, da sva z Gašperjem pred več leti to vprašanje obdelavala." — "Do kakšnega zaključka pa sta prišla?" so spraševali radovedni tovariši. "Sploh do nobenega," je pojasnil Martin, "kajti Gašperja st> odpeljali v bolnico, mene pa na policijo." Med tovariši. — Nek znan zdravnik je bil pozvan na sodišče kot priča. Državni pravdnih si ga je hotel nekoliko privoščiti ter mu je dejal: "Zdravniki se dostikrat motite." "Tudi sodniki se," je odvrnil zdravnik. Sodni dvor je postal pozoren ter radoveden kako se bo to nadaljevalo. "A zdravnikove napake se večkrat zagrebejo šest čevljev pod zemljo", je nadaljeval jurist. "Prav imate. Sodnikove pa Jnarsikaterikrat vise v zraku," se je odrezal zdravnik. * si: * Prav takšen bedak. — "Glej ravel," reče žena, "na onem oglu si me vedno čakal, ko sva )jila še zaročenca!" "Saj res," odvrne mož, "glej že zopet stoji tam neki takšen Jbedak ..." Vsem cenjenim odjemalcem g voščim vesele zadovoljne božične praznike in veselo Novo leto ter se vsem lepo zahvaljujem za Vašo na- || klonjenost v preteklem' letu in se Vam za isto pripo- W ročam še v prihodnje. sj§ 1 JOHN KORENCHAN I S Slovenska grocerija Š S 2313 SO. LINCOLN STREET, CHICAGO, ILL. J §& Tel.: Canal 6304 Jj Vesel Božič in srečno Novo leto 1930 želi vsemu slovenskemu občinstvu Hlavatyeva Lekarna Jos. Hlavaty, lastnik 1858 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS $ Tel. Canal 0151—0164 V naši lekarni dobite zdravila narejena natančno po zdravniških predpisih. Prodajamo tudi vsa druga razna zdravila, ki jih je mogoče doibti v v katerikoli lekarni. VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO VSEM SLOVENCEM IN BRATOM HRVATOM ISKRENO ŽELI PARK VIEW WET WARH LAUNDRY COMPANY Frank Grill, lastnik , 1727-31 W. 21st STREET, CHICAGO, ILL. PHONE CANAL 7172 in 7173 Naša slovenska pralnica izvršuje pranj« ločno i(i po zmernih cenah. Mi pridemo na Vaš dom po perilo in Vam istega opranega pripeljemo nazaj na Vaš doto. Vse kar rabite je, da nas pokličite na telefon. ANTON KEGL Letovišče za razne izlete društev in- posameznikov. — Vsakovrstna okrepčila vedno na razpolago. — Vsemu slovenskemu občinstvu voščim vesel Božič in srečno Novo leto! Archer Avenue, at Willow Springs, Illinois* Tel. Willow Springs 99. Vesel Božič in srečno novo leto vsem Slovencem v naselbini in po Ameriki želi LEO MLADICH -:- ICE CREAM PARLOR -:- 1941 W. 22nd St., Tel. Canal 4446 Chicago, 111. Rojakom se priporoča za poset. ŠT A JERK & PIČMAN Slovenska grocerija 1823 W. 22nd St., Tel. Roosevelt 2316, .. Chicago Rojakom Slovencem priporoča svojo trgovino in obenem želi vsem svojim odjemalcem vesel Božič in srečno Novo leto! JOHN FABIAN 1932 West 22nd Street Chicago, Illinois. — OBLEKE SUKNJE IZDELUJEM PO MERI — Čistim, likam in popravljam — cene zmerne. — Želim vsem vesele praznike in srečno Novo leto! ANTON J. DULLER PRODAJALEC ZEMLJIŠČ IN 1IIŠ, ZAVAROVALNINA VSII VRST IN JAVNI NOTAR 1856 West 23 r d St., Tel. Roosevelt 1633, Chicago Vsem vesel Božič in srečno zdravo Novo leto! Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem prijateljem in mojim odjemalcem! / JOHN KOCHEVAR • ' PREVAŽALEG PREMOGA, DRV IN POHIŠTVA OB ČASU SELITEV. * 2215 W. 23rd St., Tel. Roosevelt 2692, Chicago Se priporoča v naklonjenost. ANTON ZUPANČIČ NAJBOLJŠA OBUVALA VSEH VRST ZA CEI^O DRUŽINO. — POPRAVLJAM ČEVLJE. a 1843 West 22nd Street, Chicago, 111. Obenem voščim vsem odjemalcem vesele božične praznike in zdravo srečno Novo leto! JOHN PICHMAN 1810 W. 22nd Street, Chicago, Illinois Phone Roosevelt 2316 Obleke in suknje popravljam, čistim in likam ter izdelujem novo po meri. Pri meni dobite lepo obleko za $23.50. — Želim vsem svojim odjemalcem prav vesele božične praznike in srečno NOVO LETO! Vesele božične praznike in srečno Novo leto ž«li slovenskemu občinstvu WILLIAM B. LAURICH SLOVENSKI ODVETNIK 1845 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. JOHN P. PASDERTZ Cigare, cigarete in tobak. — Šolske potrebščine in druge razne stvari. — Posebno se priporočamo z raznimi igračami za otroke, katerih imamo veliko izbero. — Pridite in oglejte si naše zaloge otroških igrač za Miklavža. 2051 W. 22nd St., Tel. Roosevelt 2262 Chicago Vsem Slovencem želim vesele božične praznike in srečno Novo leto! Vesel Božič in srečno novo leto želi vsem FRANK JINDRICH \ Florist 2143 W. 22nd St., Tel. Canal 1787, Chicago. Se priporočam v naklonjenost! D. D. SCHULTZ TRGOVINA Z ŽELEZNINO, BARVAMI, STEKLOM IN VARNIŠ1. 2047 W. 22nd St. Tel. Canal 1037 Chicago Vsem odjemalcem želim vesele praznike! Vesel Božič in srečno Novo leto želi vsem WM. ARBANAS -:- CVETLIČARNA - :-1320 W. 18th St., Tel. £anal 4340, Chicago Izdeluje vence za spomin umrlim, za ženitovanja vse vrste pušelcc in druge slučaje. ALOJZIJA UMEK 2329 So. Robey Street, Chicago, 111. Phone Roosevelt 2241 Želi vsem s\*>jim odjemalcem vesele božične praznike in srečno Novo leto. — Vsakovrstne slaščice, cigare in cigarete ter razne drobnarije po nizkih cenah. JOSEPH BURGGRAF . P e k a r i j a 1928 West 22nd Street Chicago, Illinois Želi vsem svojim odjemalcem vesele božične praznike in srečno Novo leto! JOHN K0SMACH ŽELEZNINA, BARVE, VAIINIŠ1 IN STENSKI PAPIR. 1804 W. 22nd St., Tel. Canal 0490, Chicago, 111. Rojakom se priporočam v naklonjenost ter obenem želim vsem rojakom vesele božične praznike in srečno Novo leto! m Tel. Canal 2271 Vesel Božič in srečno Novo leto želim vsem odjemalcem in prijateljem! JOHN TERSELICH SLADOLED, SLAŠČICE, CIGARE, CIGARETE IN ŠOLSKE POTREBŠČINE. ^ 1847 W. 22nd St., Tel. Canal 2115, Chicago, 111. JOHN STAYER ; v 1952 West 22nd Street, Chicago, Illinois fi Rojakom sc zahvaljuje za naklonjenost in se še nadalje priporoča. Vedno v zalogi vsakovrstno grocerijsko blago. Vesele božične praznike in srečno Novo leto! JOE KRAVCAR \ PRVOVRSTNA POPRAVUALNICA ČEVLJEV. 1852 West 22nd Street, Chicago, Illinois. Zahvaljuje se za dosedanjo naklonjenost in sc še nadalje priporoča ter želi- vsem svojim odjemalocm vesele praznike. Strffra 18 AMERIKANSKI SLOVENEC % Četrtek, 19. decembra 1929 ffifi -------* ™ ~ - ^ - - --------- KUPITE SEDAJ - PLAČAJTE DRUGO LETO! I A a\LL// KRASEN PRSTAN je sestavljen iz jeklenega plavega belega 18-karatnega zlata. ZNAMENITE ZAPESTNE URE Ta ura z metalnim zapetjem je izredne vrednosti $9.75 Ta ura je na 15 kamnov in ima 2 demantna kamna. Cena $35.00 Ta ura je na 17 kamnov in ima G demantnih kamnov. Cena $60.00 S=3E= DEMANTNI PRSTAN zlat z dvema demanto-ma na strani. — Sedaj samo $105.00 KRASNI PRSTAN z dvema demantoma na strani. Garantirana vrednost $175.00. Sedaj samo $140.00 je TA LEPI PRSTAN sestavljen iz jeklenega plavega demanta. Prava v r ednost $325.00, sedaj $245. KOSENSKA URA ki se navije za 8 dni. Razne kakovosti od $10.do $32.50 KRASEN PRSTAN s plavim demantom in ustavljen v platino. Navadna cena $225.00. — Zdaj samo $175.00. ZLATA URA na 17 kamnov, zelo trpežna na zu-mij in znotraj, stane sedaj samo: $35.00 Svetovno znane'Bulova'ure imajo dobro ime povsem svetu tfnncn Ta pripravna ura je na 15 kamnov. Stane $24.75 Ura posebne veljave iz 14-karat. zlata, 15 kam"ov $37.50 Ženska ura, 14 karatno zlata, 15 kamnov. Sedaj samo: $37.50 Ženska ura tudi 14 karatno zlata, 15 kamnov. Stane $24.75 LEPA ZLATA "ELGIN" URA na katero je vsak ponosen, ki jo ima. Zdaj posebna cena: $40.00 Nove zapestne "Elgin ure. Slovite "Elgin" ure so najtrpežnejše, naše cene za te ure so: i Jm | $20.00 F* \ i uvA i {O i ; J _ «, - -iy j i ^.....^mJč- pr JBT Na 15 kamnov $45.00 Velika izbira verižic Različne vrste od $1.00 naprej. ZLATA URA Garantirana na 17 kamnov. Zelo trpežnega ogrodja $35.00 I Na 17 kamnov $55.00 Krasni sestav ZELP PRIPRAVEN ZA BOŽIČNO DARILO Deset komadov razne kakovosti in kvalitete, katere prodajamo po različnih cenah LEP PREDMET ZA BOŽIČNO DARILO OD $15.00 DO $47.50 komadov sestavi $7.95 0 Sloviti Rogers sestavi $13.50 do $26.25 -A' TC Damske zapestne "Elgin" ure Vse te ure so najboljšega izdelka, ki ga slovita "Elgin" družba izdeluje. Vse ure garantirane. Prodajajo so po navedenih cenah cenah: $25.00 $35.00 $35.00 s« $35.1 . rxis.'- $37.50 Pri nas velja Vaš kredit Mi Vam zaupamo, damo Vam blago, da g» plačate, kadar morete. Mi Vam absolutno garantiramo vse, kar kupite pri nas, ali pa vrnemo denar. Dokažem, da karkoli pri nas kupite, kupite za 25% ceneje kakor kjerkoli drugje v Chicagi. Vam ni treba prinesti denarja seboj, ker Vaš kredit je dober pri nas! Obenem želim vsem srečne praznike in srečno Novo leto! S.D.TELSER i ~ , Trgovina s zlatnino, urami i.td. 2205 West 22nd Street Chicago, Illinois '-——-- * ■ ffl^i^_ 41 1 ■ ■■'■'■ i. i $35M Ipff $32.50 S' $29.50 HillHIf- ■ |||i| M " ----- . ......fliiiflr, ^ ^ $29.50 'liiiia - a' ......"" $35.00 ---__--- , r-imiitm , $32.50^^