Leto V. Szombathely, 10. marciusa 1918. Štev. 10. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin na leta je vsakomi na njegov naslov 8 K. Sküpno od deset več . . . . . . . . . . . 6 K. Naročniki k Novinam brezplačno dobijo vsaki mesec „Marijin List“ I na konci leta „Kalendar Srca Jezušovoga.“ Cena ednoga drobca je doma 10 filerov. VREDNIK: KLEKL JOŽEF pleb. v Dolencih, NAGYDOLÁNY, Vasmegye. K tomi se more pošilati naročnine i vsi dopisi, ne pa v tiskarno ali v Črenšovce. Lastnik i izdajatel Novin i Marijinoga Lista je Klekl Jožef vp. pleb. v Črensovcih, Cserföld, Zalamegye. IV. postna. Pilatuš je je Kristuša na smrt osodo. Začne še križna pot. Kakši 1000—1200 stopajov je bilo do brega kalvarije. Naprej so prinesli križ, Kristuš ga je sam mogo nesti. Kristuš je preveč slab bio. Trikrat je spadno pod križom. Prisilili so tühinca, ki je mimo šo, Simona iz Cirene, da je mogo pomagati križ nesti. Prisiljeni je na sebe križ vzeo, nego milošča, štera iz križa teče, ga je preobrnola i je zaslednik Kristušov postano. Sv. Lukač nam piše, da ništerne ženske so se jokale nad Kristušom. Jezuš je nje opominao, naj se nad sebom i svojoj decov jočejo, ar či nedužen sin človeči (zelena vejka) telko more trpeti, ka bode te grehšnim človekom (süha vejka). Prišli so na breg kalvarije. Navada je bila, da se je osojenomi opojna pijača dala, da menje bode čüto bolezni križne smrti. I Kristuši so ponüdili vino z žučom. Jezuš je k vüstam neso, da ne zavrže delo lübavi, nego nazaj je dao, ar pri treznoj pameti je šteo trpeti i mreti. Križanje je bila najgrozovitneša kaštiga. Jeli so Jezuša na zemli ležeči ali pa na goripostavleni križ pribili, ne moremo znati. Razlagatelje so slednjega mnenja, poleg toga so Jezuša na križ potegnoli. Noge i roke so njemi k križi privezali. Potem so ga s cvekami na križ pribili. Evangeliom nam svedoči, da je Jezuš po goristanenji rane meo na rokah i nogah. Jeli je vsaka noga posebim na križ pribita, ali pa sta obedve nogi edna na drügoj s ednim cvekom na križ pribitive, tüdi nevemo. Stara poročila slednje trdijo. — Jezuš je trnavo korono i na križi noso. Na križ je pribiti bio napisek: Jezuš Nazarenski, kral židovski, po latinskom: Jezus Nazarenus, Rex Judaeorum. Zato i napisek na naših križah J. N. R. J. Židovje so se pačili nad napiskom: kral židovski, nego Pilatuš je pravo ka sam zapisao sam zapisao. Na dva kraja so razpeli dva razbojnika. Tak je Jezuš med razbojnike bio zračunani. Jezušovo obleko so si vojacje razdelili. Jezuš je na križi dosta trpo. Največ od okoli stoječih. „Ha ti, ki cerkev božjo porüšiš, — sam si pravo — i vu treh dnevah nazaj zozidaš, pomagaj sam sebi“, so pravli. Či si ti Sin Božji, hodi doli s križa. “ „Drügim je znao pomagati, sam sebi pa ne zna pomagati. Vu Bogi se je vüpao, zdaj ga naj reši, či se njemi vidi, ar on je pravo: Jas sam Sin Božji.“ Špotali so ga vojacje, špotala sta ga ešče obadva razbojnika, nego eden, kda je vido Jezušovo potrpljivost i krotkost, da na te reči židovov je samo edno reč meo: Oča, odpüsti njim, ne je več špoto Kristuša, tem več je za miloščo proso. Tomi je ime bilo Dizmaš, poleg staroga poročila je na desnom kraji Jezuša križani bio. Desni razbojnik je vzgled pokornomi grehšniki, ki ešče vu slednjoj vöri miloščo dobi pri Bogi, levi razbojnik je grozoviten vzgled nepokornoga, obtrdjenoga grehšnika. Brest, Bukarest. Nemci so daleč naprej prišli na Ruskom. Ruska vlada je 24. febr. odločila, da pogoje nemške vlade sprejme i pooblaščene pošlje vu Brest-Litovsk, da mirovno pogodbo podpišejo. Vu tom vremeni je nemški kancler govor držo. Na to si ne mislimo, je pravo, da bi Belgijsko obdržali. Na dale je pravo, da mi bojno nadaljavamo za volo obrambe, zato naprej idemo na Ruskom. 26. febr. Nemške čete vu ništernih dnevah so v Ukrajni 300 kilometrov poti včinole. Velki del so ščistile od razbojniških čet. Nemške čete so obilno silja naišle, ešče iz pova 1915. Znani so pogoji, štere so Nemci pred Rusko vlado postavili. Kurland več ne sliši pod Rusko. Livland i Estland Nemci posedejo. Rusi morejo včasi mir sklenoti s Ukrajnov. Ruske čete vöpotegnejo iz Ukrajne i Finskoga. Razoroženje kak naj prvle zvršijo. Ruski pooblaščeni včasi morejo odpotüvati vu Brest-Litovsk i vu treh dnevah morejo podpisati mirovno pogodbo. 27. febr. Taljani so na Bozen, daleč za frontom bombe lüčali iz zraka. Na Flandrskom topovski boj. V dostih mestah je na zračno bitje prišlo. Nemci se eden den 15 sovražnih letal doli strelili. — Nemci naprej s Ukrajni. Na Ruskom nika pali vre. Boljše-vike, med njemi Trockija vkraj sünejo od vlade. V Bukaresti se naši i nemci pogajajo s rumunom. Skrovno se pogajajo, ne tak, kak prvle s Trockijom. Japan je proti brest-litovskemi miri. 28. febr. Zvünešnji minister je rumunskomi krali naznano one pogoje, na podlagi šterih smo pripravni mir sklenoti. 1. marc. Naši v Ukrajno idejo. Nemci so že samo 8 kilometrov daleč od Petrograda. 2. NOVINE 1918. március 10. Zavitje za starce. Izvršilni odbor „Zavitja starcov“ se obrne v magjarskom pismi k prebivalcom Sobočke okrajine, da bi s svojimi darami pripomogli v Soboti gori postaviti zavitje siromaškim starcom. Veški siromacje od hiše do hiše morajo hoditi. Krüh se njim več mestih s britkimi rečmi deli. Morejo čüti: Sam ga ne nam. Zakaj si se vu mladosti ne poskrbo? Te siromaki so se na zimo vu špital potegnoli, nego tam so je tüdi dugo ne nihali. Prostor so kraj jemali od pravih betežnikov, ar so oni ne betežni, samo so nevolni od slaboga stroška. Sobočki grof Szápáry László i njegova žena sta za svoje vzela to lepo idejo — misel — i sta pripravljeniva tri pluge zemle dati i zidino na svojih stroških postaviti. To delo samo sebe hvali. Sobočka okrajina zdaj s svojimi darami more napraviti on fundament, bi tak pravo fundacijo, iz štere žojov, intereša bi se starci hranili i oblekli. Nameravajo 80—100 starcom iz Sobočke okrajine mesto dati. Velki kapital — glavnica de se mogla položiti, da iz njenih žojov de se zavitje gori držalo, — zato i velki i obilni dari morejo vküp tečti. Ki 500 K ali više da, spomenek dobi vu zavodi. Dari se naj pošilajo sobočkomi g. šinjori Szlepec Janoši. Celo delo sebe preporača. „Novine“ so pripravne to lepo misel na dnevnom redi držati i na dalje kakšemi more biti potrebnomi razglasi izvršilnoga odbora z veseljom prostor dati. Cena pšenice. Nova rekvizicija je bila. Iz pavra li steplejo, nego zdaj že malo najdejo. Krivi smo vsi. Paver, da svoj račun naide, je spolago pšenico i žito stvari. Za 5 kil pšenice bi dobo 2 koroni, či je svinji spolago, je podkrmo edno kilo, to je pa bilo v jesen 10 koron, ešče zdaj je 7 koron. Zakaj so dopüstili, da cena svinj i živine tak visoko skočila? Zakaj so dopüstili, da cena obleča, obüteli, šeife i spic je desetkrat dvajstikrat višiša? Zakaj dopüstijo i za to nišče ne mara, da po vesnicah edna kila lüga je 20—80 koron? Zakaj nišče v red ne pobere tržče železa, da edna sekira, štera je ešče v jesen dobiti bila za pet koron, zdaj je že sedem, deset, trinajset koron? Kda je paver tak brezi obrambe, pravica je ne, nego razmimo, da krüh živini polaga. Vu vremeni lakote bi silje najbolje mogli poštüvati: Eden metercent pšenice je vsikdar vreden 20 kil mesa i zabela. Razmim jas to, da vsakdenešnji krüh ne sme dragi biti. Da pa zdaj je ne od toga guč, je li je drago nego naj se da dobiti. Ki krüh küpijo, vsi majo vekšo plačo. Ki pa ne morejo delati, dobijo pomoč, podporo. S podporov ništernih mesecov si lehko na celo leto krüh küpijo. Papir deset falatov Novin je inda sveta prišo na 7—8 filerov, zdaj pa vsaki falat stane 3—4 filere. Ki tak velki slüž ma, on lehko plača. Zdaj mi na pamet pride, da poleg kalendarov nas potvarjajo ništerni, da je norimo. Ne. Nikoga ne znorimo, — naj samo sebe ne znorimo. Nego ne je vse paver kriv. Ki so edno zrno pšenice ne pripovali, so si v jesen vküp nanosili. Naj so li dobili. Ništerna babja kokoš boljše žive, kak paverska. Sam sam s mojimi očmi vido, da so kokoši grenole na rudečoj pšenici. Pride pšenica i kokošam, ar je fel, jajce je pa drago. Kde so tisti časi, kda so lüdje pravili, da pšenico stvari polagati — je greh? Pa bi zdaj jezerokrat bolje mogli praviti. Kde so tisti časi, kda so z Mürske doline v Gradec vozili pšenico! Pšenica je te bila velka vrednost. Zdaj bi pa ešče jezerokrat vekša vrednost mogla biti. Ne pravim jas to, da bi — Bog zna — kak velko ceno pšenica mogla meti. Edno samo pravim, da bi se, stroški pavra plačali. Čüo sam od ednoga marofa gučati, poleg bogate Rabe je, da bi pšenice ne povali, či bi ne trbelo slame. Drügo sam pa lani sam vido. Pri nas na goričkom ne ga mašinov. S rokov mlatijo. Pšenice je mogo zmlatiti štiri križe, či je dala eden metercent. Štirje mlaci zmlatijo 10—12 križov, na mlatijo 3 metercente, slüžijo eden den 40 koron, po takšem samo mlatitev ednoga metercenta pride na 10—13 koron. Vlada je odredila maksimal ceno pova na leto 1918. Cene so sledce po metercenti: Pšenica . . . . . . . . 60 K Žito, ječmen, oveš, proso, ku- kurca . . . . . . . . 52 „ Kukurca (cinguantin, florentin i t. d.) . . . . . . . . 60 „ Hajdina . . . . . . . . 150 „ Grah . . . . . . . . . 100 „ Leča . . . . . . . . . 150 „ Grahorka . . . . . . . . 140 „ Deca očo išče. Poletni večer je bio i nočni mir je prihájo. Sunce je že zahajalo i rudéči plašč za sebom vuhalo, tak da bi se žmetno ločilo od zemlje i lüdi. Sunce krvári trák ma, nesreča me dojde, si misli sáma vu sebi Kolárova Méca. Ne je dála dosta na šatringo i dönok s stráhom gléda rudeči sunčeni trák. Sin Miškec jo gori zdrámi govoreči: glejte, glejte mati nikši možak z nam pride. Te možak je že dostakrát prišo, posebno zdaj vu bojnom časi, gda je mož njeni, Miška tüdi na bojišči bio. Približavajoči možák je bio veški sluga i pismonosec. Dostakrát je prineso pismo z bojišča. To je bilo veselje Meci i deci. Tak se vidi, ka zdaj tüdi v tom deli hodi. Možak bliže pride i se pok- loni: vhálen bojdi Jezuš Kristuš! Na vse veke amen, je bio odgovor. Pismo ste dobili, ali ne je on pisao. Ne razmim, ár je vogrski spisano. Od moža nikaj notri je, lehko je betežen, ali Bog vari! se kaj hüjše žnjem zgodilo. Mati prestráhšeno pravi: Miškec hodi i prečti vö eto pismo; jas nevem čteti, ár je vogrsko. Miškec je že 4 leta hodo v šolo, kde se je vse po vogrskom včio, ali dönok ne razmi vogrsko napisano dopisnico. Mati tužno vzeme to pismo govoreča: vütro bodem šla k svetoj meši, pa gospon plevanoš mi že razložijo, ka v njoj stoji. Méca je trno trüdna bila i dönok je ne celo noč oči zaprla, nemirovna bila, stálno si je premišlávala, ka je v pismi, ka se je z možom zgodilo. Somli se njoj, nikaj hüdoga more biti.... Na drügi dan rano ide v cerkev. Nikdar je sveta meša ne tak duga bila, kak to. Méci je svéta meša vsikdár krátka bila, hitro minola ali zdaj žmetno čaka konec. . . Po svétoj meši ide Meca notri gospodi i prosi naj joj razložijo, ka je v kárti napisano. Plevaroš vzemejo pismo, oči se s skuzmi napunijo i govorijo: najbolše moje fárnike po rédi zgübim: Méca! Bog vaj je razločo. Miška je na bojišči spadno. Bog, štere lübi, k sebi vzeme. Meca se britko začne jokati i vedno kričala: moj lübleni mož, moja siromaška deca . . . Deca žmetno domo čáka mater. Kda mater zaglednejo vsi pét materi proti beži, i kriči: mati ka ste nam prinesli? Deca niti ne vára, ka se mati jočejo. 1918. marcius 10. NOVINE 3. Mati samo telko právi deci, da so oča mrli, spadnoli so, sirotice ste. . . Deca ešče ne razmi, ka je to, mrli so, spadnoli so . . . ali záto dönok z materjov vred joče. Ali Miškec te najstareši je že dobro znao, ka je to mrli so, spadnoli so, záto najbritkeše joče. Tužno je bilo potom živlenje te sirotic. Vsaki večer so molili vsi na glas za očo. Po molitvi te mali dostakrát pitajo, kde so oča? Odgovor jo vsigdar to bio: mrli so, spadnoli so, pri Bogi so, tam više oblákov . . . Tak je mati deco vsikdar pomirila. Prišlo je drügo leto. Nego več pisma od oče, niti oča ne pridejo. Kda deca vidi, ka eden vojak na sloboš- čino ide domo, vsikdar proti beži i kriči: oča ido, oča ido. Žalostni nazaj domo pridejo, kda so vidili, ka ne so oča. Ednok je prišla sosidova Trezika i právi deci: jas pa mam očo. Moj oča so tüdi v boji bili, pa so jih mati dali goriskati, pa dnes smo pismo dobili ka so jih gorinajšli. To čüje deca; očo so goriskali i najšli. . . Te máli 7 let star Janček právi bratom i sestri: hodimo mi tüdi našega očo iskat. . . Naš oča so tam pri Bogi. Hodimo gori na breg, tam obláke dosegnemo, zgrábimo, i nadvoje razkrijemo pa bodemo očo vidili. (Dalo.) Gorski. Semen konopleno, lenovo, tik- veno . . . . . . . . 150 K Mak . . . . . . . . . . 350 „ Cukorna repa . . . . . . . 14 „ Burgundi ........ 8 „ Bela repa . . . . . . . . .23 „ Krumplni . . . . . . . . 18 „ Vlada je odredila ceno že naprej, naj polodelavci naidejo svoj račun, naj bodo znali, je li edno ali drügo povati se njim plača poleg zdajšnih velkih stroškov. Dosta se kriči, da paver güli svet. Küpijo od njega, da se prisiljeni, nego s britkostjov gučijo od „vunječega“ pavra. Išče tržci, ki so sami pavri, tak gučijo, čemerni so, da zdaj že slednja baba zna ceno. Pa bi hvalo mogli davati pavrom, na njihovom blagi so telko dobili, da so že vse zalüčeni s penezami, ka do je na slednje vagati mogli. Ne je vse paver kriv. Ali pa mislite, da je on kriv, da krumplni, štere je on obdelavo celo leto, od njega se prek vzemejo za 22—24 filerov pridejo? Kda vam jas to pišem, samo se težim. Boljše je človeki, či se komi kaj pritoži. Kda vam jas te pišem, moj namen je, da bi pred vas postavo pitanje, je li bi ne dobro bilo, či bi se — kak vu drügih krajah — poljedelavci vu drüštva, vu kmečke zaveze spravili po občinah, po farah. Ne da bi proti komi ali proti šteromi drügomi stališi gori stopali, nego da bi svojo pravico branili. Glas ednoga človeka je slab, nišče ga ne poslühne. Z možom, za šterim sto pa jezero drügih stoji, že se morejo v guč spraviti. — Na to delo jas ešče nazaj pridem. Dom i svet — Glási. Mir s Rusijov. V nedelo, 3-ga marciuša je sklenjeni mir s Rusijov. Poleg toga je bojna med Rusijov i centralni državah dokončana. Te države po tom ščejo prijatelno i mirno živeti med sebom i nikšo nadomeščijo ne želijo. Vsaki svoje stroške plača. Zgrablence domo püstijo. Gregorovo. Sveti Gregor doktor, naš preceptor, šola je nastavlena na včenje. O o o dente bilice v košaro. E e e slanine. Šolska deca je šla od hiše do hiše. Popevali so. Eden je noso korbel. Po gregoreciji so hodili i luteranski, velki pojbje. Navada je ta minola. Najduže se je držala v Dolenci, bojna jo je tam tüdi zadüšila. Pred ništernimi letami srečam šolara. Notri zapreti bio? ga pitam. Ne. Gospon školnik so nam pantlike davali. Kakše pantlike? ga pitam. Ka mo po Gregorovom hodili. Koma je pa deneš? ga pitam. Nakorino. — Gregorovo rojar roje vöpüsti. — Cigan je konja tüdi vöpüsti. Cigan je konja tüdi vöpüsto. Privezo ga je. Či je zgino, njemi špot, verti kvar. Velka spoved 14. marca v Markovci, 20., 21. v Števanovcih, 25., 26 na Gornjem Siniki. Vojake z novič opominam, naj mi odpišejo, je-li vredi doblavajo Novine. Onim, ki se ne zglasijo, stavim razpošilanje. Što je najvekši neprijatel pavra? Sam paver. Eden na ovoga nevoščeni: Zgodilo se je — že je davno to bilo, zdaj že slobodno popišem, tam vu Saladskoj ali Solskoj županiji. Drva so odavali. Eden je za eden pelaj drv, 3 korone vrednosti 30 delavcov obe- čao kda je licitacija že preveč visoko prišla, gospoda ne dala dale licitalivati. Naprej je stopo eden paver i pravo: Tožili mo vas pri grofi. Licitalivali so poleg Ledave oratko zemlo, kameno. Začnoli so pri sedem kronah. Pavri so pravili. Ne nam trbe k šenki, za dar. Grof več ščejo meti. Gospoda je eden ovoga pitala: ka pa te lüdi naišlo? Do 7000 lačne dece iz Bosne, Hercegovine, Dalmacije ino Istre je zdaj pri smilenih lüdih na Horvatskom i v Slavoniji na prehrani. Promet v traki pa bojni. Austrijci i Nemci se pripravlajo, da po bojni letalno slüžbo napravijo. Vojni stroški vogrske države zvün vojne podpore i povekšane plače častnikov se do konca leta 1917 dosegnoli 18 milijard koron. Eden milijard je jezero milijonov. Oves mo sejali. Zadovolen je s vosakov zemlov. Koma ideš Špičko? pita pšenica. Na senje, pravi oves. Pšenica se je norca ž njega redila. Ti sladka..., pravi oves, jas morem za tebom duge plačüvati. Dari. Na podporo Novin Benčes Ana Šalovce 2 kor. Kühar Ferenc. Bakovce 2 kor. Stajer Janoš Verica —.20 kor. Na misije Kühar Ferenc. Bakovce 5 kor. Od Sv. Jürja: Marič Ferenca žena 5 kor. Maček Ferenca žena 4 kor. Maček Ivan 3 kor. Kasser Mihala žena 1 kor. Geder Antonia 1 kor. N. N. 1 kor. Na samostan sv. držine Kühar Ferenc Bakovce 5 kor. Vdobljeni so penezi vojaka Horvat Pavla 9.60 kor. Naprej v živlenji pridejo samo tisti lüdje, šteri so točni, zaneslivi. Zavolo teh svojstev more meti človek dobro pa tečno idočo vüro. Slabe vüre, štere goste henjavlejo, hitro se pokvarjajoče bazarne vüre, delajo dosta nevole, zamüde, pa žalosti. Toga se najležej tak občuvamo, či si küpimo dobroidočo, zaneslivo švicarsko vüro od stare svetovno znane tvrdke H. Suttner, Ljubljane, št. 945. Bogata izbire vür, verižic, zlatih pa srebrnih reči i. t. d. najdete v bogato ilustriranom krasnom ceniki tvrdke H. Suttner, štera ma svojo lastno tovarno vür na Švicarskom, pa zavolo toga razpošila po najnižišoj tovarniškoj ceni. IŠČE SE vekše posestvo do 200—300 plügov, oralov (mekota) ali srednje posestvo a mlinom na Müri Kdor ga ima za prodati ali zna za katerega, se naj oglasi na vredništvo Novin. 4 NOVINE 1918. március 10. Pripovest. 8. Kapelica na Smeči. Spisao J. Vandor. Krčevito stisne planinko k prsam ino gleda obvüpano na gladke pečine okoli sebe, „žaskočo sem se“ in vüstnice njemi zadregečejo, „zgübljeni sem, če me ne reši angeo čuvar. . .“ Za trenutek si odehne pastirček Simonček, ali včasi si zmisli na svoj obvüpani položaj. Noč se je spüstila na mrzle pečine, na nebi so se zasvetile zlate zvezde. Mraz je potegno z mrzlih mežišč; pastirček Simonček je začno dregetati po celom teli. Usmili se me, ti dober Bog, usmili se me, je kričao v temno noč. Pa nikaj se je ne genolo. Samo njegov glas je odmevao od mrtvih pečin in se glasio tak strašno . . . Zato je raj mučao. Drgetajoč se je stisno k mrzloj pečini in molo neprestano. Samo to je še proso Boga, naj njemi da teliko moči, ka ne odnemore, samo nocoj ne odnemore. Vütro mogoče že pride rešiteo; skušao de vütro vse, naj samo splezi s toga strašnoga kraja. Prisveto je mesec. Vnjegovoj bledoj svetlobi je vido Simonček komaj bližnje pečine razločno, prepad pod njim je pa postao še groznejši. Pastirček je molo neprenehoma. Sam je več ne znao, kak dugo je stao že na voskoj polici; videlo se njemi je, kak če bi minola že cela večnost od tistoga mao, ka je najšeo čüdo zdravno planinko. Nacukrar se zgene. Vidi se njemi, ka čüje daleč tam doli zvanje. Odpre oči in poslüša. Razločno čüje kak nekak tam doli kriči: „Simonček, oj, Simonček !“ Pastirček skriči na ves glas od radosti. Krv se njemi je že stavljala po žilah, pa je znova začnola krožiti. Glej, ljüdje so ga prišli iskat. Povedala njim je gotovo stara Maruša, ka je šo na gore. Da ga pa ne bilo domo, se se prestrašili pa so ga šli iskat, ka bi ga rešili, Če je še pri življenji. Oj, ta mati Maruša! Dobra mati Maruša! IV. Stara Maruša je hodila tisti zadvečerek nemirno po polji. Pri vsakom petom stopaji je henjala pa je gledala proti lesi, če se že pokaže Simonček. Mračilo se je že. Starka je bila za trdno prepričana, ka se je zgodila pastirčeki nesreča. Odhitela je k Mojčnikovim pa kričala vsa iz sebe: Zabožo volo, paščite se, paščite! Ite iskat siromaka! Zaskrbelo je ljüdi pa viteze tüdi, če mogeo mladi trüden pastirček celo noč držati na voskoj polici. EDINA OBRAMBA proti znorenji pri küpčili imitiranoga blaga je, či si gori zapomlimo od z goraj našlikano znamenje po mali poganjajočih, žalodec okrepčajočih, tečnih Fellerovih Rebarbara „Elsa-pilul“. To malo opominanje naj slüži našim čitatelom na obrambo proti premembi i je ne naš cil, da bi s tem ne potreben reklam delali tomi že davno poznanomi domačemi sredstvi. Ki ešče ne pozna „Elsa-pilule“, lehko zve od svojega zdravnika da ZALODCI I CREVI izvrstno slüžbo včinijo s svojov tečnov, prekühanje pomagajočov i okrepčajočov močjov, lehko se na nje nihamo pri zasüšenom, stavlenom stolci i. t. d. od šteroga se dosta hvale lehko čte vu 100.000 pismah, štero so vu lekarni Fellerovoj, 6 škatül brezi poštnine 7 K 37 fil. 12 škatül brezi poštnine 13 K 47 fil vu edino pravoj kakoršnosti vu lekarni V. Eugen Feller, Stubica Central 146 sz. Žup. Zagreb. je že davno sprobanoga bol vtihšajočega Fellerovoga „Eisa-fluida“ pravi glašek i edino pravo žnamenje. Ne za volo reklama, nego da te se znali braniti proti nikaj vrednih imitiranih sredstev, pokažemo na zgornjoj sliki glas i znamenje, znovič opozarjamo, da pri küpčiji vsikdar pazimo na „Fellerovo“ ime i na znamenje „Elsa.“ Ki to dobro, zavüpano domače sredstvo ešče ne pozna, naj pita svojega domačega doktora, da pri bolah i prehlajenji proti reumi i protini, proti bolam šinjeka i prsi kak radikalen je njegov vspeh. Od njegove zdravilne moči svetla pisma lehko čtemo vu več kak 100,000 zahvalnih pismah i doktorskih poročilah, štere vu lekarni Fellerovoj štoj šteč lehko pogledne. — 12 malih ali 6 duplinskih ali 2 specijalna glaščke brezi poštnine 14 K 32 fil., 24 malih ali 12 duplinskih ali 4 specialnih glaškov brezi poštnine 27 K 32 fil. vu edinoj pravoj kakoršnosti vu lekarni V. Eugen Fellera Stubica Centrala br. 146. Žup. Zagreb. Dobra „IKO“ ura je od obcudovana in zazeljena, kajti ona je mojstersko delo urarske umetnosti! Štev. 410 Nikel anker Roskopf ura . . . . 705 Roskopf ura, kolesje v kamenjih 449 Roskopf ura, gravirani, močno posrebrani ovojni mantelj . . 720 Srebrna cilinder remontoar ura . 600 Radium žepna ura, sveti ponoči 1450 Veriga iz bele kovine ..... 1142 Srebrna broša . . . . . . . . . 1145 Srebrna broša, 3 deli . . . . . . 468 Duble zlato srčice . . . . . . . ........ 1265 Diamant za rezanje stekla . . . 1645 Uhani, zlato na srebru . . . . 1022 Srebrni rošni venec . . . . . 518 Nikel kavalirska ura . . . . . 513 Nikel tula ura, dvojni mantelj . 712 Nikel anker IKO ura, 15 rubinov 776 Srebrna IKO ura, dvojni mantelj 804 Srebrna damska ura, 6 rubinov 817 Srebrna damska ura dvojni mantelj . . . . . . . . . . . . 556 Dolga srebrna damska verižica . 1544 St. Lederna narokvica vöra . . Za volo bojne, nje posledice pred tiskom toga glasila je ne mogoče bilo točne cene odločiti. Ki se interesirajo, stalna cena se njim vu pismi oznani. Razposiljatev po povzetji, kar ne dopade, se izmenjna! Velikanska izbira ur, verižic, prstanov, kinča, daril itd. v velikem krasnem ceniku zahtevajte ga zastonj in franko. Vse ure so natančno regulirane. Lastna fabrika ur v Švici. — Lastna marka „IKO“ svetovno znana. Krščanska razposiljalna hiša H. SUTTNER LJUBLJANI št. 945. Svetovno znana vsled dobave dobrih ur. — Nobene filijalke. Čista koža na lici i na rokáh, kaj pri vnogih ljüdeh občüdűjemo, da dvoje Prednost svojim lastnikom. Najobprvim za celo telo je potrebno, naj koža zdrava bo, zato ka samo tak se moremo skoz nje prav zračiti. Obdrügim je pa to tüd potrebno, naj našim bližnjim z nezdravov kožov mržnje ne spravimo. Nečista koža, brlizge, püščajci, šplint, elise mozolčki, bradajice opekline itd. pa večkrat to zroküjejo, kaj je pa tüdi škodljivo za dihanje kože i zato tüdi nezdravo. Vnogo jezér moškov i žensek rábi pri zdravljenji i čuvanji svoje koža Fellerovo „Elsa“ pomado za brambo lica t koze št. velki lonec 3 K II. št. močneša kakoršnost 4 K 50 fil. To vrástvo ne škodi, kak vnogo reči za lepsanje kože ponüjanih. Odstráni betege kožne. obráni od pečeline sunca, šplint, odprávi püščajce, spokaline itd. Na mesto grizecih i večkrat škodljivih žajf rabimo Fellerovo lilijsko žajfo ali pa Fellerovo borax-žajfa i prah za mujvanje (borax prašek) 1 kor. Za Fellerovo lilijo mlecno žajfo za volo stalna dragočo i pomenjkanja blaga je ne mogoče bilo tü odloceno ceno štampati, nego vsikdar kak najbolje fal de se zračunalo. Vlasjé močno rastéjo po Fellerovoj „Elsa“ Tannochina pomadi za vlasé Lonček 3 K, močnejše kakovosti II. št. 4 kor. Krepi kožo na glávi, zabrani pislivost i rano oserelost, pomore k zrási močnih, zdravih vlási. Nema škodljivih snov v sebi zato má pred škodljivni podami prednost posebno pred tistimi, stere ponüjajo nevučeni lekarnistva. Za mustace je najbolša Fellerova mast za 1 K 80 filerov. Naročitve pošlimo neposredno na Feller V. Eugen lekarnika, Stubica Centrale br. 146. (Zag. županija.) Pakiranje i poštnina posebim 2 kor. 30. Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda gyorssajtóján Szombathelyen.