Uhaja rak dan raaen iobtft, nadalj ia praznikov. Uiuad dailj aaeept Saturdaja, Sundaja aad Holidaja. .................. PROSVETA . V GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE mm Uradniški la opravnilki prostorit 8667 South Laarndala Ava. Offica of Publleatioa: «657 South Laarndala Ara. Telephona. Jlookw«ll 4904 LETO—YEAR JXXL Caaa lltta jo 96.00 mM« Jumit u. lau. M ta« •t Chksa«o. lili bom, unfer U* A«l »( Cminm o* Marck a. lita. CHICAGO, ILL., TOREK. 27. DECEMBRA (DEC. 27), 19.18 SubaerlpUon «6.00 Yaarly STEV.—NUMBER 252 Accaptaooa for aaailing at aoacial raU of poaUga providad for ia aaatloa 1108, Act of Oot 8. 1917, authorlaad on Juna 14. 191». Roosevelt je zaveznik Židov, kričijo naciji v Nemčiji Uradni krogi se jeze, ker je ameriška vlada odločno zavrnila protest nemškega diplomata proti notranjemu tajniku Ickesu, ki je ožigosal persekucije Židov. Nacijski tisk grozi s prelomom diplomatičnih odnošajev med Nemčijo in Ameriko Fašistična ofenziva govorih napadajo Hit-. Q KotoloUljl iim. • ju i ' IJerlin, 26. dec. — Hitlerjev tisk izraža "boleče razočaranje nad neotesanim in agresivnim »tališčem ameriške vlade, ki se očituje v zavrnitvi nacijskega protesta proti govoru notranjega tajnika Ickesa, v katerem je ožigosal brutalnosti Hitlerjevega režima. Uradni krogi namigujejo, da se poslanik Hans Dieckoff ne bo vrnil v Washing-ton, ker Amerika noče dati zadoščenja Nemčiji, zaeno pa dostavljajo, da končna odločitev zavisi od Hitlerja. Nacijski tisk piše, da je predsednik Roosevelt zaveznik Židov in pod njih vplivom. "2idje so poklonili Rooseveltu kolajno," piše list Voelkischer Beobachter. "To so storili v momentu, ko židovstvo ustvarja v Ameriki vojno razpoloženje proti Nemčiji v svoji kampanji, da zavlada nad vsem svetom." Drugi nacijski listi pišejo v sličnem tonu. Nekateri "celo napovedujejo prelom diplomatičnih odnošajev med Nemčijo in Združenimi državami, če ne Ih) vvashingtonska vlada zavezala jezike Ickesu in drugim prominentnim Američanom, ki v svojih lerj«v režim VVashington, D. C.', 24. dec,— Ameriška vlada je odločno zavrnila zahtevo Hitlerjevega režima, da mora Harold L. Ickes, notranji tajnik, dobiti ukor, ker je v svojem govoru v Cle-velandu zadnjo nedeljo udaril po fašističnih diktatorjih. Pomožni državni tajnik Sum-mer VVelles je povedal dr. Han-su Thomsenu, odpravniku podov nemškega poslaništva v VVanhingtonu, da je nacijska zahteva predrznost prve vrste. Hitlerjev režim, ki dovoljuje napade na ameriške državnike v nacijskem tisku, sploh ne bi «mel predložiti take zahteve. VVelles je dalje informiral nemškega diplomata, da večina Američanov odobrava govor no-tranjega tajnika. Ogromna večina tudi obsoja peraekucije Židov in drugih manjšin v Nem-<'ji. To je tudi vzrok, da je predsednik Roosevelt odpoklici poslanik« VVilsona iz Berlina. 1'ersekucije Židov v Nemčiji Je VVelles imenoval zverinsko Imetje. Nacijska politika potica civilizacijo nazaj v barbar- «t vo. VVelleneva odločna zavrnitev Hitlerjevega protesta je pove-čU napetoat med Ameriko in Nemčijo. Odnošaji ao bUi zrah-'jsni, ko je Roonevelt pozval podanika VVilsona domov, nakar J'' tudi Nemčija odpoklicala avo-poalanika iz Waahingtona. •M<»zn»wt je, da bo temu sporu "'"lil prelom odnošajev med državama. V razgovoru z Welleaem Je ' homaen inaiatiral, da je raz-'»k« med kritikami v nacijskem 1 Jr,ku ameriških uradnikov in 'r-keitovim govorom, ker je Ickes ' lan kabineta. VVelles je odgo-v"rtl. da je nacijaki tlak pod hladno kontrolo in uradni glaa Hitlerjevega režima. Zadnje vesti LIMA, PERU. — Osma pan-ameriška konferenca ho danes formalno zaključena. Soglasna solidarnost dosežena vsaj na papirju. PARIZ. — Francija ponovno zavrgla zahteve italijanskih fa-šistov; odklanja Hitlerja kot po* sredovalca. HENDAYE.—Frankova božična ofenziva v teku v Kataloniji. CHICAGO.—-Prvi val hudega mraza v tej zimski sezoni je pri-hrumel s severozapada. CHICAGO. — Prijavljenih je bilo čez 400 žrtev božičnega praznovanja po Združenih državah. Največ žrtev so pokosili avti, mnogo pa požari, ki so nastali vsled božičnih drevesc. SCHENECTADY, N. Y. — Znanstvenica je iznašla nevidno steklo. v Eksekucija socialista v Nemčiji Slučaj kaže nacijski vpliv na Ceikem Franco trebi špione /t ■ iz svojih vrst Anglija morda revidira stališče napram Španiji MUSSOLINI RAZVELJAVIL P0G0D-BO S FRANCIJO Fašisti pripravljeni na vojno Umdon, 24. dec. — Ena najbolj dramatičnih povesti o špio- naži, korupciji in zarotah v fa inAl AnirD n rt R V I šistični Španiji se razkriva zdaj, UALAUir.lt U U D I L ko general Franco, vrhovni po-1 ZAUPNICO veljnik uporniške armade, trebi špione in lojalistom naklo-l Parit. 24. dec. — Italija je njene elemente na avojem o- dala novo klofuto Franciji, ko zemlju. V London dospela po- jo je Informirala o razveljavlje-Berlin, 24. dec. — Peter For- roeijtt pravijo, da je Francova Lju pogodbe, ki sU jo sklenila ster, star 27 let in socialist, j« policija aretirala več sto šplo- Mussolini in Uval, bivši fran-bil izgnan iz CeškoBlovaAke v nov v Mdnj|h treh tednih. coski premier, I. 1985. Pogod Nemčijo, kjer ga je nacijsko ba se nanaša na reguliranje ko- sodišče spoznalo za krivega Fašistična ofemiva, ki se Je |0nialnih vprašanj v Afriki, protidržavnih aktivnosti in ob- imela pričeti v prvih dneh de- Francija je na podlagi tega sodilo v smrt. Ustreljen je bil cembra, je bila odložena, ker je dogovora odstopila Italiji velik takoj po obsodbi in tako postal bila barcelonska vlada pravo-Log teritorija v Libiji in fran-nema priča porasti nacijskegu časno informirana o fašiatičnih COakl Somaliji, Italija pa Je prl-vpliva v Ceho-Slovakiji. načrtih. Neki Francov čaatnik Ltala na atopnjevalno redukcijo Forster je bil prvič aretiran N« Uročil n»*rte španski Ijudakl Italijanskih državljanov v Tu-1983 na obtožbo protidržav- vl«di ofenzive, ki se J« I »i«|Jfl. V tej francoakl koloniji nih aktivnosti. Gonili so ga iz Mmelw Prlčeti Prl Ur,dl' Ttt v severni Afriki živi 94,189 Ita-enega koncentracijskega tabori- častnik je potem pobifnf) čezl||jano? |n io«,068 Franco«ov, šča v drugega, v zadnjem maju ^ejo. y ^ jQ ^ ^ ^ ZZJLZ Z mZ^u 2\ Poročila, ki prihajajo v Lon- Jt lUlijanskih fašistov, da hoče , i „ p i8' m j ? don iz fašistične Španije, po- Mussolini dobiti večjo oblast v ubila ^rai^^^iu j^njuj«io več stvaif NjifoVe Sredozemlju na račun Francije. Ra ltiv iJ hil It^ lJ t** »e puntajo. kar je posledica Slednja je že parkrat opo.orlla Bargatzky je bil uje deset dni J barcelonake Him, da ne bo odstopila niti pe- ^l^r^ vLe. nu faši- di svojega ozemlja Italiji prekoračil mejo 28. maja in sto- ?1t in'm u J h.Jf. JVn°!n Rim, 24. dec. - Italija priča- pil na češko ozemlje. |kl »^P^iairajo z lojallsti. Na|kuje ()d FnkncjJt kolwSM|j. Vir. d) ha j H Anglija revidira zunanjo politiko 1'indon, 26. dec. — Diplo-"intimni krogi napovedujejo, da bo Chamberlainov obiak Rima v Januarju končal politiko "po-"urjenja diktatorjev". Premier Lojalisti odbili naskoke na svoje pozicije HENDAYE, FRANCIJA, 26. dec.—Poročilo iz fašističnega vira se glasi, da so uporniške Čete prodrle več milj v ofenzivi proti Barceloni, kjer Je sedež španske ljudske vlade. V IJutih bitkah, ki trajajo že tri dni, so fašiati pre-trgali lojalistično obrambno Črto v dveh sektorjih, zasedli deset mest in vasi, ujeli veliko število vojakov in zasegli veliko količl. no orožja in bojnega materiala Srdite bitke so v teku na ozem lju pri Trempu in ob reki Palla resi. Hendaye, Francija, 26. dec— Barcelonska vlada poroča o fašistični ofenzivi v Kataloniji, v se ver no vzhod nem delu lojalistič ne Španije. Uporniške čete so pod kritjem topniškega bom bardiranja uprizorile več naskokov na lojalistično obrambno Črto v sektorju Trempu, severo-zapadno od Barcelone, a so bile vržene nazaj z velikimi izgubami. Lojalisti so pognali nazaj tudi fašiatično kolono, ki je sku šala prekoračiti reko Segro pr I*ridi. Več divizij italijanake-ga vojaštva in Maročanov ae je moralo umakniti z utrjenih pozicij v gorovju Seroa v teku lo-jalistične protiofenzive. Iz Burgosa, kjer je sedež Francovega režima, prihajajo drugačna poročila. Eno pravi da so ae uporniške čete prodrle več milj daleč v avoji ofenzivi neko drugo pa ae glaai, da je bi b tisoč lojaliatov ujetih in da so uporniki zaaegli veliko količino orožja, municije in tankov izvaja to politiko od konference v Monakovem, na kateri ata ae Anglija In Francija uklonil pred Hitlerjem In Muaaolinijem In priatali na razkosanje češke republike. Kvarne poatodice monakovakega "sporazuma" ao ae pokazale v poapešitvi oboroževanja. Angleško IJudatvo Je razočarano, ker kapitulacija Monakovem ni stabilizirala mi ru v Evropi, temveč izzvala no ve konflikte. • • , ... . .. . w te se Franco ne more zanesti inio nMVtia urednik Munaoli. Kukor hitro je nacijska poli- in zvala praško vlado, fttA|Htični armadi : ". ... : . naj ga ji izroči, kar pa je sled-1' ........... ..................11,0 l,rot f1' nja odklonila. To je bilo v ča- L Spunska aitusclju zahteva re- hrtt"c J* provoc rala vojno, su, ko je bila češko republika še vizijo načrtov angl^kih kon- »J" ,U,,JM J® pripravljena tu-močna. Forsterja je sprejela servativcev in politike Chgm- MH ^ kot političnega begunca in ga berlainove vlade. , Ako bo I^on- Pari«, 24. doc._Premier Dani hotela izročiti narijem. dou prišel 69 gakljurka, da |lu|u i je včeraj izvojeva) važno Ako bi bilo neko leUlo prišlo Frttnco n« 1)0 »trmoglav i I bar- politično zmago, ko je itsllll v ob določenem času na praško celonske vlade v bližnji bodoč- hbornici glasovanje o zaupnici, etališče bi bil Forater danes n0llt*' ker °Pr«viti z močno £a zaupnico je glaaovalo 8S6 svoboden človek. On je name- opozicijo v laatnih vrstah, n« poslancev, proti pa 229. Zbor-raval odpotovati iz Ceškoslova- pri*nal prava bojevništva nlca Je nato odobrila proračun ške, da najde drugje bolj varno rebelem. To bi bila kvarna po- v vsoti $1,735,«87,440, od ka-zavetje Toda letalo je imelo ker bl Potisnila Chamber- tere bo šlo štiriato milijonov do-zamudo in praška policija se je N"0™ vlado v zagato, ki bi bl- larj«v za olsiroževanj«. premislila. Forster je bil are- "»odna za njo. Izgl«-' tiran na letališču in odveden vd» bodo lojalisti zmagali v civilni vojni, ao danes večji kot Končna odločitev o njegovi |kd,lj pwj usodi je padla po monakovskem sporazumu". Nova vlada okr-i njene češke republike se ni mo-|H^Črt VSeOHteriSke gla upirati nacijskemu pritisku. Poslala Je Forsterja v Nemčijo, Tri velike krize \v prihodnjem letu Poslala Je Forsterja v Nemčijo, . -a • . kjer je bil zdaj obsojen v smrt \ enOtnOStl Sprej€l in ustreljen. Zmaga argentinske delegacije Napoved angleike publikacije Ogrska napovedala vojno zidom 2idovske aktivnosti v gospodarstvu .omejene I .ima, 1'eru, 24, d<vedi d^kov v pri S^-aSESS, kt .1^ Združenih držav so bili LJ^J^, (;lltvn, nap,,ved več protižidovakih ukre|x»v, oa uk0jAnj0 oln.roženo akcijo. ^ potisne Žide Iz J" kadar bi kateri dr^vl pretila I-0' političnega življenja, fj®^ nevarnost zunanje Invazije, to-dovaki program je bil predložen vsM 0|KMtlcjJdo za etl« v vojno z Jaji h.sinjem decembru. Amerika I »o imela velike de ",,M I a I lsv-ke nemire Amerika ls» u "Ogrska se mora zavarovati bijala načrte, ki bi obvew»vali ..l,,.,,,.,. žlvala ekonomski razmah. Viaok nemški uradnik . vodil. UM*«* Mmv., ( L^,,,. ^ u,lminlHnu a untnlkl ki »« rf.rm«.! V lnl.r»u miru. M- r»l*™*lj« UMlnjI Srn ~ In trrlUirMn« In-,«.,,«. I m«,n ). Avtoritete ao prnilale p»»aelme atl ao ae obetale, da l«»d«. skup vlake s »travniki in rekevalnim no na«(o|iile proti mnanji ll»t«*r nvištvom tia |s«orišče neaiWe ' v.-m iji in aktlvrsiatim teden. Na je Kooaeveli |a»slav|l |K»lk«<\ nika V C. Mar ringtona. glavnega inženirja upravi WI'A. Domače vesti MilwauAke novice Milwaukee. — Pred nekaj dnevi je umrl alovenski mladenič VVilliam Koren, star 24 let rojen v Ameriki. Zapušča crušno mater, brata, polbrata n dve polsoatri. — Pred restavracijo rojakinje Helene Berce korakajo piketi unije AFL i« razloga, ker je Berce pretrgala IHtgodbo s to unijo in sklenila rugo pogodbo « unijo CIO. Dne 9. doc. je |m prišlo do pretepa med gosti in piketi pred gostilno. Prodno je prišla policija, e bil piket Hans Lehte tako zdelan, da so ga odpeljali v bolnišnico, drugi so pa |>obegnill, Jnija AFL zdaj grozi s tožbo, — Dne 20. dec. je 27 milwau-šklh Slovencev in Hrvatov pre-elo državljanske pravice. Nov grob v Kansasu Arma, Kan«. — Tu je po petmesečni bolezni umrla Francea Kurent, atara 49 let in rojena v Kadeči vaai pri &t. Janžu. V Ameriki Je bila približno 31 let n tu sapušča moža In tri od raale hčere. Bila Je članica društva 484 SNPJ, Pionir umrl v I m Sallu U Salle, III. — Pred nekaj dnevi je tu umrl Math Resal, star 79 let in doma I« Toplic pri tovarn mestu na Dolenjskem. Zapušča Ženo In sina. Bil je star naseljenec. Hm rt mladeniča v New Yorku New Vork. — Dne 10, dec. Je v bolnišnici umrl VVliilam Ca-gram, star tS let In rojen \ fcmerlkl. IPokoalla ga Jo Jetl (a, naJcateri J« bolehal wu> »lju. Zapušča starše, dva tirata in dve aeatri. Nov grob na sapadu Hoquiam, VVash. — Zadnje dni Je umrla Helena Budlč, atara ftO let in rojena v Llču, menda v Istri, Tu zapušča moža, tri hčere in aestro. Clevelandske veall Clevelund. — V bolnišnici Je umri Damjan Lužar, atar fttt let n rojen v Veliki Zalmi pri Vlš-nji gori. V Ameriki Je bil SO et in tu zapušča dva brata. — Dalje je v bolnišnici umrla Jo-»ipina Pujzdar, roj. Jarc, atara 62 let in doma Iz Črne vasi pri Ljubljani. Bila Je 1M let vdova in tu zapušča dva alnova In sestro, nekje v Tezasu pa brata. — John Fink Je prejel iz Kalifornije (mesto ni navedeno) žalostno veat, da je tamkaj umrl njegov brat Joe Fink, star. 62 let in rojen v Meniški vasi pri Novem meatu. V A-meriki zapušča brata In dve aeatri, v stari domovini pa mater In sestro v Mariboru. ITALIJA VABI ^ JUGOSLAVIJO V SVOJ KROG Rusija ima 6500 bojnih letfl Italijanski list objavil podatke Rim, 24 d«*\ — Zračna sila sovjetske Ktislje Je v sredi tega leta uključevala AftOO I sij ni h letal prvega reda In 2ftOO letal drugega reda. Te Informacije mi bile objavljene v listu I* Korze Armate, itaiijanaki pub likanji, ki ae bavi izključno z militaristlčnlmi zadevami. Vae podatke dobiva iz uradnih kro gov. Rumunija za kooperacij jo med balkanskimi državami KOROŠEC IZSTOPIL IZ KABINETA Csrih, Švica, 24. 4ec.—Italija se trudi, da potegne Jugoalavljo in Ogrsko i« nacijskega kroga. Humunija pa usmerja svojo zunanjo politiko v prilog onim. ki priporočajo teanejšo kooperacijo med balkanskimi državami. Medtem, ko grof Ciano, italijanski zunanji miniater, nadaljuje s svojimi aktivnostmi, da zbliža Jugoslavijo In Ograko, je Jasno, da ho^e predvsem zmanjšati nacijski vpliv v obeh državah. Govorice se širijo, ds Ciano pritiska na Ograko, naj izstopi Iz Lige narodov in ae pridruži italijansko - nemško - japonskemu protlkomunistlčnemu paktu, da tako den^matrira svojo zvezo z osjo Rlm-Berlin. Te govorice Izvirajo Iz Italijanakih virov v Budimpešti, zato Jim ne pripisujejo velike vaftnoati. Nobenega snamenja še nI, da bl Ogrska sledila nasvetom HaM-junskega ministru. . Rumunija j« reorganizirala svoj kabinet. Nlcholaa Petreacu-Commen, zunanji miniater in zagovornik atarega aiatems avez, Je bil iztisnjen (s vlsde. Njegovo pozicijo Je dobil Grl-gore Gafoncu, bivši lunanji poetainlater v kabinetu pra-mierja Tituleaca. On Je pred <«imlmi Jeti podpisal nanapa-dalui pakt a sovjetsko Rusijo, pozneje pa J« postal urednik vplivnega rumunskega lista v Bukarešti. V svojih člankih Je stalno priporočal tesnejše sodelovanje med malimi državicami, zlasti pa med Jugoalavljo, Ogrsko in Bolgarijo. Poudarjal je, da morajo te kooperiratl v Interesu lastne zaščite in neodvisnosti, Italijuiftka diplomacija posveča posebno |s>zornost volilnemu izidu v Jugoslaviji. Pri splošnih volitvah, ki ao ae vršile 11., decembra, Je zmagala stranku premierja MIlana 8to-Jadinoviča, Iz česar v ItaMJI sklepajo, da bo premier odločno nastopil proti hrvaški opoziciji in |M>stavil fašistični režim. Zadnja Htojudlnovičeva akcija kaže, da se Italijani ne mo-ti Jo. Dr. Anton Korošec, vod-ja slovenske klerikalne stranke in nfttranji minister, se Je u-muk nil Is ksbineta in n« njegovo mesto Je prišel Milan Atjl-movlč, iMilicijski načelnik v Bel-gradu, L'<>**ervaJtore Romano, glasilo Vatikana, ki Je dobro Informirano o politični aituacljl v Jugoslaviji, piše, da ao volitve drmonatrirale odpor Hrvatov In Slovencev proti vplivu avtoritativnih držav. Vatikanski Ust s tem v zvezi priporoča Jugoslaviji, naj ojači etike s zapad-nimi državami. Htojadinovič še vedno sedi na piotu in faka rezultata razgovorov med Mussolini Jem in angleškim premier Jem Chamber-lainom, ki pojde v Rim po n<£ vem letu. Odločil ae še ni, kam bo skočil. Ce bo videl, da se tsslo za|»adiie velesile, predvaem A nalili, m Francija, še nadalje umikale pred fašisti, se bo pridružil Italiji in Nemčiji. I* Forse Armate atsli, da ftO isiatirfkov ruske liborožene al le v traku tvorijo težki bombniki. Hkupno število vojaških in pol niških letal, ki Jih Ja imela ao vjetaka Rusija pred šeatimi me m*I, Je biki l«,00§ Od tistega la«a «e Je število |iovečalo. Vojakko leialo §e ram• bilo; §edem ubitih IJniontofvn, Ala„ 2S. dec. — Vojaško letalo je v velikem viharju trvščllo na tla v bližini tega mesta in se raabilo. V letalu Je bila ptiaadka »edmlh mo«, ki „ v * i lil.lil. V PSOSVETA .. PROSVETA THE BNLiCHTENMKKT aUMVO W LASTNIMA »LOV«««*« MABODMB rOUPOKNI JB0MOTB Ormm W md pablfebM hr tba mrnm» NatteMl mkmilm m t4r«tom 4rtor« Ut« CHm—>- a»4 M M p*r r«*r, Chk*«o au< CW*ro ITA« P* IMI HT raar. Om ««la«» »• 4aplaa» m —«ramalb a p»»v»4»»no. da aa mai 1IM m « Spet bula na telesu bolnega reda škandalozna afera okoli italijanskih bratov ' Musica. ki so upropastili lekarniško družbo McKesson & Robbins, je le nova gnojna bula,, na bolnem telesu kapitalističnega reda. Afera, ki je izbruhnila na dan tik pred prazniki in odkrila poneverbo 18 milijonov dolarjev pri omenjeni družbi ter pognala v samomor glavnega defravdanta Filipa Musico oziroma Costerja— je le nadaljevanje verige enakih afer po vsen) kapitalističnem svetu. Imena glavnih "junakov" so različna—Ponzi, Krueger, Stavicky, Musiea itd —toda vsebina je ista. Kapitaliatični in verski moralisti vidijo le "junake" in te trgajo in jih stavijo v grozeč in svarilen zgled—oni vidijo le slabe ljudi, posameznike, ki si "raje izvolijo nepošteno, zločln-ako življenje, namesto da bi pošteno živeli, pošteno delali, pošteno gospodarili in si pošteno pridobivali privatno imetje . . ." To moraliatično rohnenje nad žrtvami lastnega Frankenateina traja toliko Časa, da "šlntar-jI" kapitaliatičnega reda posprsvljo mrhovino in rasvaline senzacionalne afere, nakar je spet vse tiho nekaj časa—dokler ne izbruhne na dati nova bula na telesu bolne človeške družbe. Mi gledamo na te dogodke popolnoma drugače. Prizadeti posamezniki—pa naj se pišejo Ponzi, Krueger, Stavlcky, Insull, Musica ali pa Brozič, Mihellč. Ciganovič, Hudičevi« ali Capo-r ne, naj bodo katoliki, židje, luteranci, pravo-slavniki, sveti skakači ali ateisti—so nam postranska reč. Bogata šola neprestanih izkušenj nas uči, da posameznik je produkt celote, v kateri se razvije in kateri se prilagodi ekonomsko in socialno. Saj so še nsii preprosti predniki rekli, da > kdor se hoče pajdašiti z volkovi, mora z njimi tuliti. Pribito dejstvo je, da človek ne more lepo dišati, če se valja po smrdljivem gnoju. Ampak "pasja logika" burbonskih moralistov je, da človek ne sme smrdeti, dasi je pravilno, ako se valja po smrdljivem gnoju ... Kapitalistični ekonomski in socialni red je smrdljiva jama, v katero se mora zagnati vsakdo, ki hoče imeti "nekaj zastonj", ki si hoče pridobiti veliko zasebnega bogastva v najkrajšem času in brez lastne produktivne zmožnosti, torej na račun produktivnih zmožnosti drugih ljudi. V bistvu ni nobene razlike, če se to pridobivanje vrši na "postaven in rešpoktiran" način na Imrzi, s "postavnimi in rošpektiranimi" kupčijami, s "postavnim In rešpektiranlm" mezdnim izkoriščanjem milijonov delavcev ali pii na "protipostaven in zločinski" način a la Capone, Ponzi, Krueger, Stavlcky, Musica etc.l Na zunaj je kajpada razlika, toda v jedru je ni. Z našega stališča je mezdno izkoriščanj« ljudi za privatno, obogatenje posameznika kakor legalno kvartopirstvo za življenjske potrebščine v obliki vseh mogočih trgovin—prav tako nemoralno, nepoAteno in gnusno kakor je dirčktna tatvina, ropanje in goljufanje na razne načine. Burbonski moralisti se bodo stepli do smrti za ohrano privatnega |x>djetja, privatnega pro-flta in svolMKlnega denarnega kroženja, na drugi strani pa neprentano trrmljo proti zločinom, ki isvirajo direktno lmk is tega trojega! To je tista njihova |*anja logika. 1k»vetde*et odstotkov vseh zločinov v današnji du*bi se Isvrll zaradi denarja. Denar mora krožiti Rvohodno. Na denariu nI zapisano, čigav je—*vot <>don je. tvoj je, če iztegneš prste po njem! In densr vabit vsemi me in rabi me! Ampak oni, ki so si izmislili hudičev denarni sistem. so Ae davno postavili pravilo, da denar naj spada onim, ki nič ne pr »ducirajo—ki so dovolj sviti—onl p«, ki delajo, naj dobe k* toliko (k*narjn. d« m* crknejo pladu. da bodo lahko nadalje delali . . . Ali re* mislite, ds človeška stem. Dene* je *amo denar svoboden—ljudje pa ao HUŽnji denarja! l)evetde«tt odutotkov na i več jih in najgnusnejf ih zločinov izgine It človečke družbe, kadar itgin«' kapitn)i«tični sistem t denarjem vred! Tudi demokracija mora biti danes dekla de. narne vreče. To Je njeno največje ponižanje njena naj veča sramota —-- Glasovi iz naselbin O kritiki, tojtonti m drugem Hharon. Pa—Mislim sem, da se v tem letu ne bom več oglasil, a me k temu silijo drugi. Res je, da sem nekatere nadlegoval z mojimi poročili v Prosveti, pa kaj ai morem pomagati. Tisti, ki ne ljubijo mojih dopisov, so jih gotovo dvakrat pračitali in dobro preštudirali z namenom: sedaj ga pa bomo! In tako sem v kratkem opazil že dvakrat, ko mi hočejo neke osebe diktirati, kaj smem In kaj ne smem pisati.*1 Ko sem bil lansko poletje v domovini, sem videl in slišal marsikaj in potem v Prosveti opisal moje vtise. Med drugim sem tudi zapisal, da me je podgana kratkočasila. Nekemu rojaku v Monnesaenu, Pa., je šla ta podgana tako k srcu, da še danes pomni. Ali ni čudno, da si človek tako malenkost tako zapomni? Kdo bi si mislil, da bi ga s tisto starokrajsko podgano tako razjezil. Piše tudi, da vhto, pivo in Žganje so privatna stvar in tudi o tem se naj preneha pisati. To pomeni toliko, ako kdo obišče našo naselbino in nas v Slovenskem domu potreta, da bi ne smeli priznati, da smo pili. Tudi se ne sme oznanjati, da imajo naši slovenski domovi in klubi točilnice, kjer točijo najboljšo pijačo. Res čudna hitlerska diktatura. France, le potolaži se, saj ni tako hudo. Pa večkrat se oglasi in ne samo enkrat v letu in še tedaj s kritiko. Kar se slednje tiče, imamo urednika, ki striže in meče slabe dopise v koš. Komur pa ne ugajajo, naj jih posabi in bo imel boljšo prebavo. France tudi piše, naj čitamo dobre članke. O, saj jih čitamo in čitali so jih pred nami, pa vzlic temu svet nazaduje. Mnogo se je že pisalo v prid delavstva, pa je bob ob steno. Tudi predsednik Roosevelt je priporočal delavstvu, naj se združi in organizira, če hoče sebi dobro. Prvo leto so se nekateri brž vpisali v unijo. Toda namesto, da je vsako leto več članstva in unije močnejše, se dogaja obratno. Tistega dolarja je škoda plačati na mesec. Za kapitalizem je to seveda boljše. Well, mene ne bo več dolgo tlačil, ker sem že izga-ran in v letih. Delal sem tudi za izboljšanje in se moral zagovarjati. Sedaj ne bom več, ker je razvidno, da nočemo naprej. Podučljivi članki in dopisi -so bob ob steno. To priznajo dobri dopisniki in učeniki delavstva. Zastonj so besede: srečno in zadovoljno novo leto. Clm bolj si ljudje govorijo te besede, tem več je kritike in nezadovoljstva, ker hočemo in čakamo, da nam bodo boljše čase drugi na krožniku prinesli. In še bomo čakali, ako se ne bomo vsi kot eden obrnili. Poglejte Mussolinija in Hitlerja: kar hočeta, to dobita. Ali smo mi delavci manjši od kapitalizma? Prav nič, samo ako hočemo. Slabše sploh biti ne more. Samo vrag je, ker drug drugega naprej silimo, jaz pa du bi ob strani gledal in se za morebitne posledice prav cinično smejal, češ: prav ti je! Anton Valenttnčič, 262 Glas »tarega pionirja tarliuville, IU.—Iz naše naselbine se nihče ne oglasi, kakor bi bili že vsi izumrli. No, nekaj nas je še pri življenju. Tukaj je majhen premogorov Carlinville Coal Co., ki obratuje le polovieo časa. V njem dela le okrog 35 majnarjev, ki delajo še vedno po starem načinu, to je nakladajo premog z rokami. Drugi, brezposelni, pa delajo pri WPA na mestnem projektu. Mesto je namreč kupilo 200 akrov zemlje, kjer zdaj delajo jezero, da bo vedno dovolj vode. Pred dvema letoma, ko je bila velika suša, so najbolj trpeli farmarji. Kar se tiče našega društva 362 SNPJ, se ne morem veliko pohvaliti, ker ne moremo veliko napredov ati. Vzrok je, ker je tukajšnja naselbina majhna in viri za pridobivanje članov omejeui. Na letni seji dne 18. decembra so bili zopet izvoljeni vsi stari odborniki. Mislim, da sem najstarejši pri aašem društvu, ker sem že prekoračil 71 let. Jako čudno se mi pa vidi, da se nekateri mladi zelo radi norčujejo iz teh starih. Nič ne premislijo, da bo vsakdo star postal, če mlad ne umrje. Prod enim mesecem je Šel tukaj državni odvetnik po imenu Nick Seipert na lov na zajce z nekim svpjim prijateljem. Komaj pa so pričeli jagati, ga je neki lovec po nesreči ustrelil, misleč, da je zajec. Le majo je manjkalo, da ni dobil ves strel v glavo, ampak le nekaj šiber v obraz. Mož je pri tem izgubil oko. Kakor čitam, je veliko čitate-ljev po Ameriki, ki bi radi videli da bi Prosveta vsaki dan izhajala. Tudi jaz sem tega mnenja in bi rad videl, da bi Prosveto dobivali vsak dan, posebno pa zdaj pozimi, ko je dovolj časa za čitanje. Matt Mrak, predsednik društva 362. Moonrunske novice Moon Run, Pa. — Minilo je že nekaj tednov, odkar je po zapad-ni Pennsylvaniji predaval Frank Zaitz iz Chicaga. Njegovo predavanje je bilo zanimivo in paz no so ga poslušali vsi navzoči. Udeležba je bila prilična, toda lahko bi bila ie boljša, posebno od strani članov društva 88 SNPJ. Tisti večer se je namreč vršila naša veselica, kot običajno vsako leto, zato je bilo pričakovati večje udeležbe. Navzoče pa so bile v večini ženske oziroma članice, za kar jim priznanje. Br. J. Ambrozič je tudi men predstavil br. Zaitza. Dasi smo bili prej že večkrat skupaj, me ni peznal na prvi pogled. Izreke' mi je svoje iskreno sožalje za mojim pokojnim soprogom in pripomnil, da njegova smrt je potrla tudi njega in vse, ki so ga poznali. Med pogovorom je tud pripomnil, naj grem po tisti poti kakor je hodil on In naj kaj pišem v Prosveto in Proletarca ter nadaljujem njegovo delo, kar mi bo v tolažbo. Toda kaj naj pišem? O delu. ki ga sploh nikjer ni; srečen je tisti, ki ga ima ne glede na za- služek. Ali naj pišem o božičnih praznikih in srečnem aovem letu? Jaz ne vidim «e sfeče ne zadovoljstva med delavskim ljud ■tvom. Na tisoče jih strada in zmrzuje na božični večer, na novega leta dan prav tako kakor vaaki drugi dan. V resnici bo^o veseli prazniki in srečno novb eto le takrat, ko bo zadonela de-švska pesem po temi, v kateri tivi masa danes. In srečno nevo eto bo le takrat, kadar ga bo judstvo ustvarilo. v 47 Kakor je že omenil Anten Zornik iz Herminieja, je bilo leno 1938 usodepolno tudi za našo naselbino oziroma za mene. Izgubila sem nsrmreč mojega so->roga in tudi cčeta, oba v enem etu. Društvo 88 SNPJ je izgu bilo sedem članov, ki jih bo težko pogrešalo. Prvi je umrl moj soprog Mihael; druga je bila š< mlada članica Mary Semela; tretji John Pintar, sin društvene tajnice; četrti Anton Uran lar; peta je bila (Frančiška Ouk, nikdar trudna delavka, katero bo težko nadomestiti. Pogreša jo društvo, še bolj pa nje nih sedem otrok, in to tem bolj; ker je za njo šel po treh mese-, cih tudi njen soprog John Cuk. Ravno ko to pišem, je preminul pa Jakob Skrl. Tudi on je bil dober društvenik in zaveden de-avec. Ob času smrti je tajniko-val pri samostojnem društvu. Tc posle je prevzel po smrti mojega soproga, torej je to društvo Iz gubilo dva tajnika v enem letu. Umrli so še trije drugi bivši Člani SNPJ, in sicer John Suha dolnik, Frank Knavs in Andrew Mlckuš. Zadnji zapušča soproge in sina. Dotični niso bili člani SNPJ ob času smrti. Nesreča pn nikdar ne vpraša alf počaka bolj ših časov, zato je pa potrebno, da se zavarujemo za vse take slučaje pri naši dobri materi SNPJ. Jennie Jerala, 88. Poročilo in zahvala Library, Pa.—Iz tukajšnje na selbine so dopisi bolj redki, ker vsakdo rajši bere kakor pile. Tudi tukaj so slabe delavske raz mere. Pevsko društvo Bled priredi dne 1. januarja dve igri, eno slovensko in eno angleško. Zatorej rojaki in rojakinje, ne po-sabite priti; udeležite se v ve likem številu od blizu in daleč. S tem boste dali pevcem in igralcem več veselja, kajti igre stanejo veliko truda. Nisem mogla najti dovolj primernih besed, s katerimi bi se bila dne 26. novembra dovolj zahvalila prijateljicam in člani cam pevskega društva Bled za presenečenje. Nikdar nisem mislila, da bi meni kdaj kaj takega priredile. Torej vsem skupaj ie enkrat hvala za presenečenje in lepo darilo.—Vesele božične praznike In srečno novo leto želim vsemu Članstvu SNPJ. Mary Strmljan, 386. flopkins je te izjavil pred kratkim In rekel, da izkušnje zad-I njih petih let s FERA in WPA I *o brezdvomno dokazale, da vzgojne potrebe odraslih državljanov upravičujejo, da se program razširi. Število ljudi, ki so zaprosili za vpis, so v jako mnogih slučajih od daleč presegle priložnosti za poduk vzlie o-kokščini, da ao državne in mestne šolske oblasti dale programu svoje popolno sodelovanje in so poskrbele za vsako motno pomoč!. I Vzgojni program, toliko v svojem dehi t odraslimi kolikor v "nursery schoels", je bil eden izmed poglavitnih uspehov, ki jih je WPA dosegla," je rekel Mr. Hopkins. "Več kot 1,000,-000 odraslih oseb, ki so bile ne pismene, se je učilo pisati in čitati in vzgojno obzorje mnogih drogthmilijonov je bilo znatno razširjeno. V 1,500 otroških zabaviščih (nursery schools), ki jih vzdržujemo, se vsako leto daje mnogim desettisočim majhnim otrokom revnih družin zdravstvena oskrba, redilna l na 1n nadzirana zabava, dočim so učitelji pomagali staršem teh otrok izboljšati življenske razmere na njihovem domu. To je zares dejanski prispevek h kulturnemu bogastVu naroda, nekaj kar bodoče prospe-ritete ali depresije ne morejo izbrisati, in jaz želim, da se take priložnosti nadalje ponudijo še več ljudem, ki jih potrebujejo." Da se izvedejo novi načrti, je dr. L. R. Alderman, ravnatelj vzgojnega oddelka, sklical kon> ferenco državnih vzgojnih ravnateljev W!PA, ki se je vršila meseca novembra v Washingto-nu. Na tej konferenci so se udeležitelji potrudili zagotoviti razširjenje programa v smeri, kjer je potreba največja. Ker so se istočasno sestali državni ravnatelji za rekreacijo, vršile so se tudi skupne konference, da se zagotovi večje sodelovanje med obema programoma v raznih državah in občinah. « Program WPA za vzgojo odraslih Tečaji za vzgojo odraslih, ki jih Works Progress Administracija vzdržuje, bodo to zimo na razpolago dodatnemu pol milijonu ljudi in pričakuje se, da pred koncem leta bo skupno število vpisanih učencev doseglo 2,000,000. Upravitelj Harry (tfcaAka policija pomaga ohnmtenlie pobojntk /a«ta>kalt pri Hearstovih li«Oh. om v nnpadn na člane čnantUarake milje, ki ao Pismenostna vzgoja je ena izmed točk programa, ki se bo prav za gotovo razširila tekom leta, kakor je dr. Alderman izjavil. Povrh tega, da se bo nadaljevalo delo z onimi, ki so se že naučili čitati in pisati v tečajih WPA, vpisanih bo nadaljnih 250,000 nepismenih ljudi za prvi poduk. Drugo polje, kjer se letos namerava nadaljno razširjenje, je vzgoja za delavce. Hitri razvoj socialne zakonodaje tekom zadnjih let — zakon za socialno varnost, zakon o minimalnih mezdah, federalni zakon o delavskih odnošajih — je imel za posledico, da so unije in druge skupine delavcev zahtevale, da se povečajo obstoječi tečaji WPA za vzgojo delavcev. Do-pisovalni poduk je zopet drugo polje, ki nudi velike priložnosti za razvoj. Mnoge države so že dokazale popularnost vzgojeva nja potom pošte za one osebe, ki živijo v oddaljenih gorskih in podeželnih pokrajinah, in za one, ki se nahajajo v taborih CCC. Tudi tečaji za strokovni poduk bodo povečali svoje delovanje. Druge točke programa, ki jih upravitelji hočejo razširiti, u-ključujejo otroška zabavišča, tečaje za gospodinjstvo in vzgojo staršev, poduk o zdravstvu in prvi pomoči in dijaške skupine za razpravljanje o javnih zadevah. Dr. Alderman je dodal, da ne bodo popuščali v prizadevanju, da se dobrote vzgoje za odrasle prinesejo črncem na Jugu, kjer Je potreba posebno velika. O kakovosti podučevanje v tečajih WPA js dr. Alderman izjavi), da bo nedvomno dosegla nov višek izliornosti v s led velikega uspeha programa za isvei-banje učiteljev, ki se je vršil to poletje. Tečaji za izvežbanje učiteljev so se vršili v 46 državah ob sodelovanju z državnimi vseučilišči in učiteljišči, ia skoraj 90 odstotkov učiteljev WPA fe pohajalo te tečaje.—WPA. Pri prodajalcu K prodajalcu otroških voaič-kov pride strankah ' Rada bi plačala zadnji obrok za otroški voziček r ' Prosim. In kako se počuti mala?" "Jutri s« bo poročila." TOREK, 27^DErrxiuP. Tedenski odmevi Anton Garden NOVA IMPERIALISTIČNA MASKA - J Iz poteka panameriške konference v limi Peru, je razvidno, da ima ameriška delesS dokaj težko stališče kljub toliko opevani u , tiki "dobrega sosedstva" Rooseveltove admil niatracije. Vzrok je seveda "jenkiski • i^J rializem s svojo banditsko dolarsko diplomi" cijo, ki v Centralni in Južni Ameriki nt b," zlepa pozabljena, če sploh kdaj. Državni tai n*k H»H in njegov republikanski pomoen k Landon imata težko stališče v prepričevaniu zastopnikov latinske Amerike, da je politik, "dobrega sosedstva" vse nekaj drugega kakor dolarska diplomacija. Južna In Centralna Amerika gledata tudi lla to politiko z zelo skeptičnimi očmi. In tudi ni čudno. Človek bi moral biti velik naivnež, če bi verjel, da se politika "dobrega sosedstva * v bistvu razlikuje od dolarske diplomacije. V prvem kot drugem slučaju gre za protektira-nje in promoviranje imperialističnih intere. sov. Razlika je le v metodi ali metodah. Do-larska diplomacija je bila cinična, brutalna, banditska in ohola, povsem slična politiki Hiti lerjevega in Mussolinijevega imperializma. Politika "dobrega sosedstva" se vsaj do sedaj razlikuje po zunanjosti: je rafinirana, obeta v lepo donečih frazah o prijateljstvu, demokraciji In kooperaciji, toda njeno jedro je še vedno trdo in žoKo, ker imperializem sploh ne more biti drugačen. Razlogi, da je latinska Amerika hladna tudi napram politiki "dobrega sosedstva", so vsaj štirje. Prvi je Kuba, na kateri je Roosevelt s pomočjo diktatorčka Batiste leta 1933-34 zatrl grozečo socialno revolucijo in otok zopet podvrgel absolutni pokorščini ameriških bankirjev in drugih investorjev. Drugi razlog je Mehika, katera po zasegi oljne industrije in veleposestev nekaterih ameriških plutokratov — Hearsta in drugih — si-cer še ni občutila trde pesti Združenih držav, toda to se še lahko zgodi. Do sedaj še ni nobenega znamenja, da bo administracija odnehala od pritiska, da mora Mehika pošteno plačati za zaseženo lastnino brez ozira, kolika je finančno sposobna in brez ozira, kako je ta lastnina prvotno prišla v roke ameriških in drugih imperialistov — 95% na banditski, ra-ketirski način: z goljufijo, podkupnino, tatvino, ropi in tudi umori. Amerika insistira. da ameriški državljani — kapitalisti — ne morejo biti podvržen postavam Mehike, kakor so vsi drugi mehiški državljani-lastniki, marveč morajo dobiti poseben status, status privilegiran-cev, ki pridejo pri izplačevanju odškodnine prvi na vrsto. Rooseveltova administracija t>e s svojo politiko "dobrega sosedstva" v tem slučaju sicer razlikuje na primer od politike britske vlade, ki Mehiki ne priznava niti pravice zasege privatne svojine, kar pomeni zanikanje suverenosti države. Med tema dvema stališčima je v teoriji sicer razlika, v praksi pa prav nobene. Ce vi priznavate vašemu sosedu, da je goepo-dar v svoji hiši, obenem pa zase ali za člane svoje družine zahtevate poseben status v njej — če zahtevate, da vam mora sosed naj prvo dati kos kruha, magari ves hlebec ne glede, če kaj ostane za njegovo družino ali ne, ga boste težko prepričali, kakor tudi druge sosede o vašem "prijateljstvu". Vsakdo bo lahko videl, da je to vse prej ko politika dobrega sosedstva, posebno še, Če držite za hrbtom debel kol. Kako bo panameriška konferenca "rešila" to vprašanje, se ob tipkanju teh vrstic w ne ve. Prvotna poročila so govorila, da bo Amerika vztrajala na svojem stališču, Mehika i« na svojem. Kompromis med tema dvema stališčima je nemogoč. Podati se mora ena sli druga stranka. V kleščah je Amerika. A o vztraja na svojem stališču, tedaj s svojo politiko "dobrega sosedstva" ne bo prišla dala. ker pomeni le preobkčenje imperializma v novo, lepšo obleko. Ce pa kapitulira in v slučaju konfiskacije ne zahteva posebnega statusa u ameriške državljanje — kapitaliste -je pa resna nevarnost, da bo Mehika MiU posnemateljice pri svojih južnih ■°sed,ft, " pomeni, da bodo ameriške investicije v lat i ^ Ameriki postale zelo riskirana stvar, ah ameriška vlada, najbolj kapitalistična n«^ tu, pristala na kaj takega? Vsaj Kuba ne ka* na to. (Dalj« im S. strani.) Pred draj«etimi leti (Is Prosvete, 27. decembra HI«) Domače ve*». V Colllnw^du O ^ ustrelili gostilničarja Fr. Klemčnčics. SNPJ- c rhkaf! Delavke veatl. V jeklarnah v ho. C ^al so začeli odslavljati delavce. Pa svetovni voJnL Na božični dan . Berlinu krvava ulična bitka med .p*rr ^ ^ Ebertovimi socialisti- ^"''jV^li ^ pov na palače, v katerih Liebknechta. ki si hočejo •. tiskal —Predsednik Wilson je ifikil l,ondon in bil je prisrčno j, r nov ljudi.—Slovensks ^V^UBJ««*". slala nov protest v Psris prot. ^ ^ Sovjetska ^ rtV*^ dogovorili, da Rnsiji, bodo pn podpiral« i*nammr-armade. po' 27. DECEMBRA Petdesetletnica Pasteuijevega zavoda iuzarski poročnik but it may ntrtr appear in th• Min ooiumiif of any papir I Ml W I*« l*»«M, l|w MM> haut t* ih» MMhor «1 IM c«'' N*'. i* m mmfm ta| MMI)mi al ih» w«i« nI ihi iHetf I MM. tu »H«t ,\i«» I «klwt m »ml S-I « k mm* (m m vit. (mi* lUtfctn Mr« (t u "M M*. MIKMMl MMl »HM ligihlfltln« |Kmi ^Mfllitf i f iMfiifi 1 mmm cm 4u »buul ti Tla« it • ftulfeM«, h ■ IhIIm ' It r • htt iMHn ta lom »kil >hm> - )m •rt IM IU by George Stldes ••«*m ^ vou can i miini nun m 04 »Him«r mum mnm. m.1v « m nego ono v mestu. vet uho jo delal ali pohajkoval, ponoči je upal. Skrbeti nI bilo treba ta nič, vaa ne je urejalo nekako sa-mo ob sebi. Samo čaalh. v dolgih zimskih nočeh, ko te Je zbu-II, ae mu je stožilo po mest-em življenju ln takrat je vidi-hnil globoko in bridko, kakor vidlhne bolnitc, ki mu mora trpljenja prlneatl ozdravljenje a-11 pa smrt.., Vladne koncesij* prebivalcem Mehike Matico City, 34. dec. — Me-hičani bodo lahko pošiljali tvoje pritožbe predsedniku Carde-naau brtojavno, toda plačali ne tmdo nič. Vladni telegrafaki sistem bo dal vsak dan eno uro onim, ki imajo pritožbe. Ta bo ura "pritožb" in vsak bo lahko poslal telegram, kl pa ne sme vsebovati čet 20 besed, predsedniku. Mehiške unije dobivajo oroije Mexico Citjr, 26. dec. — Ku-cario Leon, predsednik Zveš« pokrajinskih delavcev je obdolžil vladni depiirtment javnih del in komunikacij« da zalaga z o-rožjfin konkurenčne delavske in politične orgaiiitacij* Obdol« žltve so bile predložene predsedniku Cardenaau in vojueiuu ministru s pozivom, naj odredi ta preiskavo. Naciji izpustili 7000 Udov iz taboritif Berlin, 25, dec. — Več tisoč iidov. med katerimi Je mnogo bolnikov, Je bilo Izpuščenih iz koncentracijskih taborišč, v zadnjih dneh, Uradno poročilo ue omenja števil« i/puščenih Židov, toda It drugih virov poro-fajo, da s« je okrog 7000 lidov vrnil« domov, AH ete že naročili |»reavete aH Mladinski list avejea« prijatelje ali eeredalk« v domovin«? Te )e •dlni dar trajne vrednoti, kl ga ta »al denar lahke pošljete »»•>-ram 4 d(Mi(t||M »e«eit oaaama oh eaNr*e« 'a61M»f.t'JBIg Khnnttkl d»ta»H » N«* V«*« S1GR1D UNDSET: J E N N Y ROMAN Po*luv«nii Fran Albrecht "Tako dobro vas razumem," je rekla nenadoma. "Jaz poznam to. Do božiča lanskega leta sem bila nama učiteljica. Prišla aem iz šole kot vzgojiteljica in sem osUla pri tem, dokler nisem bila dovolj »Ura, da aem lahko pričela v seminarju." Zasmejaia »e je nekoliko v zadregi. "Odpotovala aem—ae odpovedala alužbl v ljudski Koli—ker aem podedovala nekaj malega po neki očetovi teti. Izračunala i*em, da bo to nekako za tri leta—nemara tudi delj— in če bi še mogla kaj prodati—. No, moja mati seveda ni soglašala a tem, da »em hotela porabiti vso vaoto. In da sem odpovedala službo, potem ko sem naposled postala stalna po vseh teh letih, v katerih sem se ukvarjala kot nadomestna in zasebna učiteljica. Stalna služba— to se zdi materam zmerom najvažnejše—." "Mislim, da ui jaz na vašem mestu skoraj ne imel poguma tako podreti vseh mostov za seboj. In prav dobro vem, da je to vpliv mojega očeta. Ne mogel bi se iznebiti strahu, od česa bom živel, ko porabim ves denar." "Malenkost," je rekla Jenny Winge. "Jaz sem čila in čvrsta in tudi precej znam. Saj znam kuhati in likati in prati. Pa *idi jezike. V Ameriki ali Anglji še zmerom lahko dobim delo. Tam bi, mislim, kot slikarica našla dela na kupe. Frančiška"—se je zasmejala v soln-ce—"U meni, naj bi se odpravili v Južno Afriko in posuli kravji dekli. In potem bi alikali akte pri Culukafrih—to so baje prekrasni modeli." "To nikakor ni slaba misel. Razdalje potem takem vam ne pomenijo bistvenih zaprek?" "Nikakor ne—.Pa, oh, no, kaj govorim. Seveda, vsa ona leta tam doma sem menila, da nikakor ni mogoče priti od tam niti tako daleč kot je v Kopenhagen—prebiti tam malo časa in ne početi nič drugega nego »e učiti in slikati. Seveda mi je srce na vso moč utripalo, ko sem se odločila pustiti vse in se odpraviti na pot. Vsem mojim domačim se je zdelo to blazno. In opazila sem, da je to učinkovalo name —a me je le še bolj podžigalo. Saj je slikanje edino, za kar sem zmerom čutila veselje; in u-videla sem, da bi doma nikoli ne mogla delati tako intenzivno, kot bi bilo potreba—tam je bilo vse preveč takega, kar me je odvajalo. No, mama nikakor ni mogla razumeti, da sem bila res že tako stara, da sem morala nemudoma pričeti, če sem se hotela še kaj naučiti. Moja mati je namreč samo devetnajst let starejša od mene. Meni je bilo enajst let, ko se je drugič poročila in to ji je vrnilo njeno mladoat—. To ravno je tista čudovita stvar, če odide človek v svet—vsi vplivi ljudi, s katerimi je slučajno živel doma, ponehajo. Treba je gledati s svojimi lastnimi očmi in samostojno misliti. Navadimo se razumeti, da je vse odvisno od nas, kaj nam nudi to potovanje—in kaj moremo videti in sprejeti vase, kam se postavimo in čigavim vplivom se prostovoljno izročamo. In navadimo »e razumeti, da je od nas samih odviano, koliko nam življenje daje. Ze, seveda, nekoliko tudi od razmer, o katerih ste prej govorili. Toda človek kmalu odkrije, kako se po svoji naravi najlažje ogne ovir ali pa jih obide—kakor na poti sami tako tudi v splošnem. Saj vidimo, da si človek sam naprti vse težave, na katere navadno naleti. V svojem domu človek itak ni nikoli sam, ali ne, Gram? To ravno je po mojem najbolje pri potovanju—da je človek sam s seboj, da nima zmerom nekoga pri sebi, ki bi mu hotel pomagati in svetovati.—ln vse dobro, kar dolgujemo svojemu domu, lahko vidimo in cenimo prav šeie tedaj, če smo bili z doma. Človek ve, da ne ho nikoli več odvisen od tega, če je bil kdaj samostojen. Prej nad tem ne more imeti veselja —da, človek se sploh ne more ničesar veseliti, od česar je odvisen." "Ne vem. Ali ni človek zmerom odvisen od tega. kar ljubi? Vi ste vendar odvisni od avoje-ga dela? In če ljubimo drugega človeka," je rekel tiho, "ali nismo potem popolnoma odvisni?" "Ze, že." Malo je pomislila. "Ampak to si človek izbere sam. Potem po mojih mislih ni suženj, |M>tein prostovoljno služi komu ali kaki stvari, ki jo ceni bolj nego samega sebe.—Kaj niste veseli, da lioste svoje novo leto pričeli sami—prosti in svobodni—in |>očeli samo, kar tasti* sami hoteli?" Helge je pomislil na prejšnji večer na Pe- trovem trgu. Gledal je predse preko tujega mesu, videl zamolkle, sivo zasenčene barve v aoln-cu in tuje zlatolaso dekle. , "Da," je rekel. "Da." Ona je vsula, si zapela jopič in odprla slikarsko Škatlo. "Zdaj pa moram biti pridna." "Menda bi se me radi iznebili?" Jenny se je nasmehnila: "Saj ste zdaj gotovo že trudni?" "Oh ne. Samo rad bi plačal—" Poklicala je žensko in mu napravila račun ter obenen^iztiskala barve na paleti. "Mislite, da boste našli nazaj v mesto?" "Bom. Dobro sem si zapomnil, kod ava hodila. Pozneje pa bom našel kak voz.—Ali pridete kdaj V društvo?" "Pridem, tu pa Um." "Tako rad bi vas spet videl, gospodična VVinge." "Gotovo me boste." Nekaj Časa je premišljala. "Ce vas veseli—lahko pridete k nama—na čaj. V Vii Vantaggio 111 sUnujeva—popoldne sva s Cesco zmerom doma." "Hvala, od srca rad." PosUl je malo. "No, pa zbogom tedaj. In hvala. Hvala lepa za to noč." Ponudil ji je roko. Ona mu je dala svojo ozko, tenko dlan: "Tudi vam hvala." Ko se je med vrtnimi vrati obrnil, je ona stala in strgala s paletnim nožičem po platnu. Narahlo je brundala predse— bil je napev iz nocojšnje noči, ki se mu je zdel Uko znan. In stopajoč proti mestu, ga je zabrundal še sam. IV Jenny je potegnila roke izpod odeje in jih prekrižala na tilniku. V sobi je bilo ledeno-mrzlo in temno; niti en žarek dnevne -luči ni padal skozi oboknice. Prižgala je vžigalico in pogledala na uro—precej bo aedem. Malo je še lahko poležala in polenuharila—zlezla je nazaj pod odejo ln pritisnila lice v blazino. "Jenny—ali spiš?" Frančiška je odprla vrata, ne da bi bila potrkala. Stopila je k postelji, zatipala po obrazu svoje prijateljice in ga pobožala: "Trudna?" "Prav nič. Zdaj bom vstala." "Kdaj si prišla domov?" "Okoli treh. Bila sem Um v Prati in sem se pred kosilom kopala, nato pa sem pri Ripet-tl obedovala, veš? Ko sem prišla domov, sem legla. Zdaj pa sem popolnoma prespana—vstala bom." "Čakaj še malo, tukaj je tako mraz—malo bom zakurila pri tebi." Frančiška je prižgala svetilko na mizi. "Saj lahko samo signoro pokličeš—ne, stopi no sem, Cesca, ali lahko pogledam?" Jenny je sedla pokonci v postelji. Frančiška je posUvila svetilko na nočno mizico in se je v luči počasi zaokrenila okrog sebe. Na sebi je imela belo čipkasto bluzo in zeleno krilo, okrog ram pa se ji je vila svilena šer-pa bronaste barve s pavjeplavimi progami. Okrog vratu so ji ležale velike temnordeče koralde v dvojni vrati—dolgi, brušeni uhani so kapljali na njeno žoltobelo kožo. Smehljaje ae je odrinila lase stran in pokazala, da so bili s sukancem privezani na ušesa. "Pomisli, dobila sem jih za šestinosemdeset lir—ni to imenitno?—No, se ti zdi, da se mi po-dado?" * "Sijajno. Ta koatum je bajen—ti, rada bi te slikala v tej obleki." "Prav. Zdaj bi ti lahko sedela. Saj ga nimam miru v sebi, da bi mogla kaj delati čez dan. Oh, ti Jenny—". Tiho je zavzdihnila in sedla na rob postelje. "Ne, zdaj moram pogledati v peč." Vrnila se je z žerjavico v kamenitem vrču in počenila pred malo pečico. "Jenny, kar v postelji ostani, da se tu malo segreje. Bom že jaz i>osteljo postlala in tudi mizo pogrnila in akuhala čaj.—Oh, si prinesla domov svojo študijo—daj no, da pogledam!" ' Pbstavila je študijsko desko proti stolu in obsijala podobo: . "No, veš kaj!" "Ni slaba, se ti ne zdi?—Napravila bom še nekaj skic tam zunaj—zamislila sem si veliko sliko, veš. Kaj nI dober ta motiv, z vsemi temi delavci in vozički z mulami tam doli na izkopa- llšču?" (Dalja prihodnji*.) Maknim (inrki: Pravljica o resnici Ni t«f»4!h pravljie kot mi tipi«, ki ai jih umiali življenje (Aniltrirn) V svetem miru vzhaja sonce, z otoških skal se dviga sivo-modra megl*. pre|iojetia s sladkim vonjem cvetja. Ko Uko leži }mm1 nuni rim ne-tiesnim svotiom sredi dremave \odne irladine, je otok videti kakor žrtvenik Itoga sonca. Zvezde ao pravkar ugatnile, svetlo-bktšč^č« jutranjica se v mrzlih višavah polagoma zgublja v prozorni plasti lahnih o-blačkov. Rožnato navdahnjeni oblaki zažare v siju prvega sončnega tarka in se v mirnem naročju morja zrcalijo kot bisernica. ki vstaja iz modre globine. Trava in cvetje, obteženo s srebrnkasto roso, se hre|»eneče obrača k soncu. Svetla rosa visi na stebelcih, se zbira v kapljice in |Mdn na zemljo, ki se po toplem spanju koplje v znoju. Človek bi hotel prisluškovati lahnemu prasketanju padajočih kapljic in žalost jrn obide, da tega ne more. Ptički so *f» zbudili in frfotajo in žvrgolijo v listju oljk. morje pa. ki so tra sončni Urki zdramili s svojimi (»»ljubi, sv oglaša z glolsikimi vzdihi. Kljub temu vlada vsenaokoli tišina: ljudje še apijo; še vonj cveta in bol k je v svežem jutru ječi od različnih zvokov in šumov. I v * a Iz bele hišice, vse prerasle vinsko trto, da je podobna čolnu sredi zelenih valov, stopi v son č no jutro Kttore Cecco, hm mota r z dolgimi opičjimi rokami, Z golo lobanjo modrijana in razbrazdanim obraeom. Polagoma si s svojo rjavo kosmato roko zasloni oči in dolgo gleda v rožnato nebo i^pa vse strani. Na otoku pred njim se rašliva preko vijoličastega kamenja plaz zlate in smaragdne avetloiie v vseh (»dtenkih; vse- FROSVBTI povsod se sveti rožnato, rmeno in rdeče cvetje; temno obličje^ sUrca zadrhti v dobrodušnem smehljanju; zadovoljno kima a svojo okroglo težko glavo. Tu stoji, široko razkoračen, nekoliko sklonjen, ko da bi na svojih plečih nosil težko breme. Naokoli pa se vse glasneje in vse bolj veselo javlja novi dan; vse jasneje se sveti zelenje vinograda, vse glasneje žvrgole ščin-kavci in čižki, prepelice pedpe-dikajo in nekje, eleganten in brezskrben kakor Napolitanec, žvižga kos. SUri Cecco steguje svoje dolge trudne roke nad glavo, se preteguje ko da hoče vzleteti doli k morju, ki leži pred njim spokojno kakor vino v čaši. Nato sede na kamen pred vratmi, privleče iz žepa razglednico, jo moli daleč od sebe, miže ogleduje pisavo in neslišno premika ustnice. Na njegovem širokem, že dolgo neobritem, kot s srebrom pokritem obrazu se zopet prikaže smehljaj, v katerem se na poseben način združujeU ljubezen, žalost in ponos. Na tem kosu lepenke je v modri barvi natiskana slika dveh širokoplečih mladeničev. Oba, kodrolasa in debeloglava kot stari Cecco, sedita drug poleg drugega in se smehljaU. Nad njima so z velikimi črkami natiskane besede: "Anturo in Enrico Cecco, dva plemenita borca za koristi svojega razreda. Organizirala sta 25,000 tekstilnih delavcev, ki so dobivali le 6 dolarjev tedenske mezde. Radi tega so ju vrgli v ječo. Živela borca za socialno pravičnost!" SUri Cecco ne zna čitati, vrhu tega je napis v tujem jeziku. Pomen pa ugane, vsaka beseda mu je videti znana in mu glasno zveni v ušesih. Ta modra razglednica je sUr-ca hudo vznemirila in mu povzročila skrbi. Prejel jo je približno pred dvema mesecema in je takoj zaslutil, da nekaj ni v redu. Saj se vendar slike revežev le tedaj objavljajo, če so se pregrešili zoper zakon. Cecco je spravil razglednico, toda težila ga je kakor kamen na duši in težila ga je vsak dan bolj. 2e večkrat jo je hotel pokazati župniku, izkustvo njegovega dolgega življenja pa ga je poučilo o resničnosti izreka: Možno, da duhovnik poroča bogu resnico o ljudeh, ljudem je ne pove nikoli." Prvi, ki ga je vprašal o skrivnostnem pomenu razglednice, je bil plavolas umetnik, dolg, mr-šav tujec, ki je večkrat prihajal k Ceccovi hišici, postavil Um svoje stojalo ter spal, skrbno skrivajoč glavo v štirioglato senco nedovršene slike. "Gospod," je vprašal umetnika, "loj sta atorila ta dva človeka?" Umetnik si je ogledal vesela obraza fantov in dejal: Nabrž sta uganila kako o-kroglo . . "Kaj pa piše nad sliko?" To je angleško. Razen Angležev pozna U jezik samo bog in moja žena, če v tem primeru govori resnico, v \1seh drugih primerih namreč ni Uko . . ." Urfietnik je bil klepetav kot čižek in očitno ni znal o nobeni stvari govoriti resno. SUrec je z mrkim obrazom odšel in se drugi dan zglasil pri umetnikovi ženi, debeli dami, ki je, ogr njena v široko, prozorno belo haljo, ležala v gugslnl mreži, se topila v vročini in s svojimi modrimi očmi jezno zrla v nebo. "Ta dvs človeks sediU v ječi," mu je razložlls v spukedra ni iUlijanščini. SUrcu so ae zsšibile noge. ko da bi nensden potres zamsjsl otok. Vendar je imel še toliko moči, ds je vprsšsl: "Sta morda kradla sli mo-rll ar "O, ne eno, ne drugo. To sta enosUvno dva eocialisU." "Kaj je to — socialist V "To spsda pa še v politiko,' mu je odvrnila goaps s zamira jočim glasom ln zamižala. Cecco Je vedel, ds ao tujci pri smuknjeni ljudje, bolj prismuk njeni od ssmih Ksisbrijcev, toda hotel je izvedeti resnico o svojih fsntih. Potrpežljivo js čsksl, ds signora zopet odpre TOREK, 27. DECEMBRA Ameriška delegacija pozdravljen^^Hhodi^^Uno^en^ Harold Hamid: Kriv? SUnley Kirt je skozi mrežo svoje celice vprašal paznika: "Ali dajejo obsojencu tukaj kako omotično sredstvo, preden jih posade na električni stol?" "Ne vem," je odvrnil paznik Thompson. "Nekateri pravijo, da dajejo, drugi spet, da ne." "Morali mi bodo nekaj dati, če me hočejo spraviti tja." "Saj še niste obsojeni." "Pa bom, Jim." Jetniki so klicali paznike po krstnem imenu, toda zaradi tega disciplina ni pešala. Petnadstropna kaznilnica je imela povprečno okrog 200 jetnikov. Pogovor se je nadaljeval še nekaj minut, nato pa je Thompson odšel, rekoč: "Stisnite zobe, Stanley, in bolje vam bo." Tri dni pozneje je bil Kirt obsojen zaradi umora na električni stol. Bil je nedolžen. Prav za prav se ni niti udeležil napada, ki je bil delo edinega storilca. Toda nekdo, ki si je šel kupovat cigare v trenutku, ko je bandit bežal, je označil Kirta za morilca. Kirt je vedel, da dremlje v njem nagon ubijanja. Pri enem izmed dveh vlomov, za katera je odsedel kazen, je že skoraj streljal. V srečo mu je bilo, da streljanja ni bilo treba. Vsak hip ga zdaj odvedejo v celico na smrt obsojenih. Priziv bi bil brezuspešen, tudi če bi i-mel denar zanj. Ostala mu je samo ena nada: zbeiati iz ječe. Ni hotel umreti v 24 urah. Nič drugega ga ne reši, kakor to, da ponoči umori paznika Thompsona, ko prevzame o polnoči službo. Kirt je imel tri majhne pile, ki mu jih je vtihotapil prijatelj, kateri mu nocoj pripravi avto ob zidu jetnišnice in mu vrže vrv čez zid. Na srečo ni bila jetnišnica od zunaj zastražena. Pripravil si je debelo vrv iz rjuhe, da bi prišel z okna na zid jetnišnice. Ročaj žlice je nabrustl kakor bodalo in je bil pripravljen. * * • Thompson je bil zelo vljuden . . . Veliko sta se med seboj zabavala. Kirtu je bilo težko u-biti "pravičnega" moža. Toda to bi ne bilo nič hujšega. če umrje Thompson pri o-pravljanju svoje službe — je dokazoval Kirt sam sebi — kakor če bo on usmrčen za nekaj, čeaar ni zagrešil. Ko bi njegov advokat ne bil pokvaril obrambe, bi ne prišlo tako daleč, si je rekel v opravičbo. Kirtova mati je pravično pričala, da je bil njen sin v času, ko se je zgodil umor, doma pri večerji, nekaj milj daleč od kra ja zločina. Toda blazni advokat je rekel, ko je govoril poroti: "Mogoče je, da je njegova mati lagala v svoje velike zaspane oči. In U koj je s prstom pokazal na razglednico in vprašal: "Je to pošteno?" "Ne vem," ga je jezno zavrni-"Saj sem ti rela, da je to politika. Razumeš sedaj?" Ne. ničesar ni razumel. Politiko delajo miniatri in bogataši v Rimu zato, da lahko revežem zvišajo davke. Njegova fanU pa ata delavca, krasna dečka, ži-viU v Ameriki — kaj nsj bi imels »»praviti s politiko? njegov prid. Mislim, da bi tudi moja mati lagala, da bi mi rešila življenje." In nato je oprl svoj zagovor na "zamenjano istovetnost". Priča, ki je označila obtoženca za storilca, je priznala, da ga je videla samo ulomek sekunde. Ni videla obtoženca, videla je nekoga drugega. Zagrešila je v svojem pričevanju sicer pošteno, toda strašno zmoto. * • a Kirt je pogledal uro. Tričetrt na dvanajsto. Sičanje centralne kurjave bo preglušilo zvok piljenja. Za Thompsona morda ne, toda ta bo mrtev. Straže so se izmenjale. Thompsonovi koraki so odmevali po stopnicah. Kmalu je stal pred Kirtovo celico. "Trideset in eden," je rekel zapisujoč stanje jetnikov v petem nadstropju. Odšel je k svojemu stolu in začel čitati časnik. Ko je Thompson čez eno uro drugič obšel celice, je Kirt sklenil, da ga bo poklical in mu prebodel srce. Iz prejšnjih opazovanj je vedel, da je Thompaondfao srce, kadar stoji pri mreži Qijegove celice, tik nad > peto prečnico. Kirt je vstal, stopil k mreži in se vadil v bodenju. Iznova se je ozrl na uro. Zdajci se je zavedel, da ne more več dalje čakati. Pokliče Thompsona in mu bo rekel, da ga boli želodec. Poprosi ga za pilule, kakor je že večkrat. "Jim! Jim!" je zaklical. "Kdo kliče?" • "Številka 517." Thompson je v trenutku stal pred njim. "Kaj pa je?" "Spet ta želodec . . ." "To je hudo. Prinesem vam." Ali ste naročeni na dnevnik "Prosveto"? Podpirajte s voj list! Ni dogovoril; brez glasu »e u zgrudil na tla. Ko se je Kirt obrnil, da b vzel pilo, je zagledal svoje m na ovojki, ki je padla ThompsoJ nu iz roke. Pobral jo je. raztrga in bral poročilo svojega advo kata: "Višji paznik mi ni dovolil, da bi vas še danes obiskal, ker že preveč pozno. Zato pisem to le pisemce. Bandit, ki ga je nes policija obstrelila, je priznal preden je umrl, da je izvršil mor, za katerega ste bili vi p< nedolžnem obsojeni. Tukaj | sem nikomur tega povedal. Ho čem vam prepustiti veselje, jim boste sami prvi to oznanili Zjutraj stavim predlog, dal obsodba razveljavi." SLOVENSKA NARODNA POD PORNA JEDNOTA Izdaja sioje publikacije in posebno list ProsveU za koristi, ter potrebno agitacijo svojih društev in članstva in za propt gando svojih idej. Nikakor pi ne za propagando drugih podpornih organizacij. Vsaka organizacija ima običajno svoje glasilo. Torej agiUtoritni dopisi in naznanila drugih podpornih organizacij in njih drufctev na se ne pošiljajo listu Prosvets. OOSCLCRS IN MAKSL« FAMV ANO MNOWN._ Cfctseiens IN T*A*SIC P »IX ecsT O* »fcOUND/ « ********** NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEIO Po aklepu 11. redne konvencije ae lahko naroči na liat Prosto j" priiteie eden. dva, tri, štiri ali pet članov iz ene družine k eni narac-nlni. Liat Prosveta aUne za vse enako, aa člane ali nečlsne '« eno letno naročnino. Ker pa člani ie plačajo pri aaesmeniu tednik, ae Jim to prištete k naročnini. Torej sedaj ni vrioka. " je liat predrag ta člane 8NW*~List Prosveta Je »a*. Kolov o Je v vsaki družini nekdo, ki bi rad čital Hat "»k listu Prosveta Je: Za Združ. države in Kanado.M.ŠO Za Cicero in Chlcage J* ■ * 1 tednik in.............. 4.80 2 tednika in............ 3.S0 .1 tednike in............ 2.40 J , 4 tednike in............ 1.20 4 A tednikov in........... nič « Za Evropo je....... Iipolnite apodnji kupon, priložite potrebno vsoto denarja ah Order v pi«mu in si naročite Prosveta. list. ki Je vaia lastnin« Pojasnile:—Vnele j kakor hitro kateri teh članov preneha b. i ^ SNPJ, ali če ae preaeli proč od družine in bo Mhteval »a« tednik, bode moral tisti član ia dotične družine, ki Je is* ^ naročena na dnevnik Proaveto. to takoj naznaniti upravni« ftorl, in obenem doplačati dotično vsoto llatu Proaveta. Ako ter tedaj mora upravništvo znižati datum za to vaoto naroeni 1 tednik in...... 2 tednika in..... .1 tednike in..... 4 tednike in..... K tednikov in..... . $«.oe* C..U .VI« J.* iT PROHVKTA, SNPJ. 2S57 S«. Ubadale A ve- ( hira*«. Priloženo poiiljam naročnino za H«« PrasvHo vaoto t.......... 1) Ime....................................di«*"*........ Naslov ...................................................... j, • .t f|m#< t stavite tednik in aa pripnite k meji narsčnini 06 moje družine: 2)............ 1)............ 4)........... »>........... Meeto........ Nin naročnik. .......("i. dra*l»a *........ .......fl. dratua ......... ........fl. drsiva *........ fl. dm*«va *........ ............ prta« a ........ ........j Star naročnik.