257. številka. Ljubljana, v petek 9. novembra XVI. leto, 1883 ' .naj a vsak <<;m iv t»r, izim&i nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a v str i j sk o-oge ra k c dežele za VM leto 16 gld., za pol leta 8 ^Id.. za fetrt leta 4 pld..t%. ] Hm ninaer I gld. .j kr. — Zo ujnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto ti gld., za četrt leta S pld. 80 kr.. za ion rae>*«?<. rit HO kr. Za pošiljanje ua dom računi« s«1 p'-siti '>t)l+Lp'' 10 kr. za mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor ptrttuiun uia*a ^**aw3^ Za oanauila placnje se od ćetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če ae dvakrat, in y 4 kr., če se trikrat ab večkrat fisk.v I>opisi naj se izvol6 frankirati. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je t Ljabtjani v ircatift Kobnana hifti .Gledališka itblba" D pravnifltvn nuj ne blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j vi. HrftmkttilitrtktiViu stvari. Židovsko oderuštvo in Dunajska žurnalistika. X Nemško-liberalna ali nekdaoja ustavoverna stranka se pogostem čudi, zakaj da je tako malo spoštovana in tako hudo sovražena ne samo od svojih konservativnih rojakov, temveč zlasti od Slovanov. Vso to antipatijo jej ni le njeno politiško de lovauje nakopalo, temveč v prvi vrsti njena javna glasila, katerim je na čelo prtisnen sramotni pečat najpodlejše semitske sprideno3ti, in ki vsaki dan z nogami teptajo javno moralo, pravico in poštenje. Kdo ■ more imeti simpatije ali le spoštovanje do stranke, ki skoraj ni druzega, ko marijoneta v rokah židovskih plutokratov in njenih brezznačajnik pomagučev, židovskih žurnalistov? Židovi so dobro razumeli sebi v prid obrniti samo na sebi v ■ višene uzore o jednakosti vseh ljudi i, o verski toleranci, svobodi itd. Spoznali so pa tudi kmalu, da najloghe vodo na svoj miin napeljejo, ako se poluste časuikarstva ter ž njim uplivajo — ali pa eelo delajo javno mnenje. Za Časnikarsko delo so zidovi kakor nalašč ustvarjeni, bodi si kot pisači hujskajočih člankov, bodi si kot povsod usiluoči se nabiralci notic, in pred vsem kot glavni gojltelji škandala in frivolitete. Pred njihovim strupen m peresom, napojenim z lažmi in ostudnim obrekovanjem, ni varen noben še tako pošteno živeč človek; gorje še le tistemu, kateri ima po nepremišljenosti ali nesreči kak madež v preteklosti: nastavljen mu je revolver na prsi in zaman se sku3a izviti židovskim žurnalističnim polipom. „L' alliance israelite", kateri na čelu je nekdaj bil znani francoski minister Cremieux, osnovala je prav zarotno orgauizacijo židovstva po vsem svetu in po velikanskih denarnih zavodih, ter s tem, da je v svojo pest spravila mnogo časnikov, si pridobila takšen upliv na javne zadeve zlasti v Plvropi, da se skoraj nič važnega ne pgodi v politiki, du ne bi to društvo tajno se vmes utikalo in spet kako novo pozicijo židovstvu pridobilo. Spominaj se Bero* linskega mira in kako je celo Bismarck pritiskal na Srbijo m Rumunijo /ulovom na ljubo. No, do take res vsegamogočne veljave zidovi nikjer neso dospeli, kakor v Avstriji pod nemško-liberalno vlado. Posebno Dunaj je postil pravi novi Jeruzalem. V jednem najlepših oddelkov mesta, po Schotteuringu, Franc Jo^ipovem nabrežji in v vseh tamošnjih novih ulicah ne vidi se druzega, ko židovske firme in iz vseh štacun gledajo skoraj le židovski krivonosi obrazi. Časnikarstvo pa je z malimi izjemami v židovskih rokah, če prav mnogo od njih zdaj piše za vlado in so le glavni židovsko-nemški organi „N. Fr. Pi\", „Deutsche Zeitung" in „N. W. Tagblatt" ostali v strogi opoziciji. Ž dovsko mogočnost na Dunaji najbolj ilustrirajo volitve, pri katerih je Dunaj štiri zidove kot svoje zastopnike poslal v državni zbor. Zakuj vse to, o čemer smo že večkrat govo rili, spet ponavljamo? Povod nam daje najnovejši škandal, ki po jednej strani osvetljuje grdo korupcijo Dunajske žurnalistike, po drugej strani pa kaže, kako so zidovi omrežili in osleparili Dunajsko ure bivalstvo, da si še ziniti več ue upa proti svojim iz-sesalcem iu mučiteljem. Znano železniško društvo „Kaiser Ferdinand Nordhahn", čiie delnice so večinoma v liotschildovih in druzih židovskih rokah, v katere upravnem odboru in vodstvu so sami zidovi, mej njimi Kuranda in jednaki krivonosci, vedelo je tekom časa skorai vso dovožnjo premoga na Dunaj monopolizovati. Od 8 milijonov centov premoga se 7 milijonov 317.01)0 po tej železnici na Dunaj uvaža, ker je znala po kartelih in druzih zvijačah vso konkurenco odstraniti. Vsled tega morajo Dunajčanje premog za 70 do 80°/„ dražje plačevati, nego bi ga dobivali po od pravljenji monopola severne železnice. Omenjena železnica si je na ta način napravila več ko 20 mi- lijonov goldinarjev dobička, in ni čuda. da njene delnice z ozirom na prvotno ceno nesejo po 20 in več procentov. Dunajč.iij)e so sicer slutili in se pritoževali, da morajo premog predrago plačevati, a Dunajska žurnalistika niti jedne besedice ni znila; saj njeno molčanje ni bilo zastonj in „Nordbahn" je dobro znala, s čem se javnim organom usta znmašu. Izdala je vsako leto 50 do 60 tisoč goldinarjev, ne da bi časnike podkupavala, kaj še, le za i ns era te v veličin Dunajskih žurnalih. Dasi pa je „Nordbahn" res grdo odirala Du-najčane, bi se menda še nikdo v javnosti ne bil oglasil, ko ne bi konečno nižje avstrijsko obrtno društvo, prisiljeno po mnozih pritožbah iz obrtniških krogov, celo stvar v uecem poročilu spravilo na dan in z neovrgljivimi številkami dokazalo snmopašno ravnanje severne železnice. In zdaj bi Človek mislil, da bodo vsi časniki, k' imajo vender v prvej vrsti p>-tezati se za interese občinstva, priobčili pniočilo ter izrekli svojo nevoljo nad oderinko železnico. Kaj tauega sicer uesmo pričakovali; a da iz-vzemši dva ali tri vsi drugi Dunajski listi iu mej njimi glavna glasila nemško-liberalue stranke niti z jedno besedo te za Dunaj velevažne stvari ne bodo omenili, kaj tacega se nam, dasi poznamo podlost in podkupljivost velicega dela Dunajske žurnalistike, vender le čudno in za značaj Dunajskega prebivalstva malo častno zdi. Ako si časopisi, ki reprezentujejo javno mnenje Duuajfianov, ne upajo spregovoriti le jedne gra-jalne besede proti oderuAkej železnici, ker vedo, da stoji omenjeno drufitVO pod pokroviteljstvom Kot-schildovim, iu ker se boje, da ne izgube „Sehweig-gelder'. inseratov itd.: kakšno mora biti prebivalstvo, katero se daje voditi v vseh političkih zadevah ou tacega podlega časopisja, katero ne čuti s\ojega ma-ločastnega položaja in ne vidi, du se njegova znana dobrodušnost le zlorabi pod krinko le-inštva in libe- LISTEK. Dubrovski. (Povest A. S. Puškina, poslovenil J. P.) Šesto p o g l a v j e. (Daljo.) Dubrovski se je zmračil. „Poslušaj me Arhip", rekel je on po precej dolgem molčanji: „pusti svoje neumnosti, uraduiki neso vsega krivi. Prižgi svetilnico iu pojdi za menoj". Arhip vzel je svečo gospodu iz rok, poiskal je svetilnico za pečjo, jo prižgal, ter odšla sta oba po stopnicah iu šla okoli dvora. Stražnik začel je biti na železno ploščo, psi so zalajali. „Kdo stoji na straži V" vprašal je Dubrovski, — „Midve milostl)ivi gospod", odgovoril je teuek glas: „Vasilisa in Lu-kerja*. — „Pojditi domov", rekel je Dubiovski: „vaju tukaj ni treba". — „Delopust je", rekel je Arhip. — „Hvala, ljubeznivi naš oče", odgovorili 8ti ženski in odšli domov. Dubrovski je šel dalje. Dva človeka sta se mu približala; klicala sta ga; Dubrovski je spoznal Antonov in Grišiu glas. „Zakaj ne spita Vu vprašal ju je. — „Kako bi mogla spati", odgovoril je Anton: „kaj smo doživeli, kdo bi bil to mislil . . ,* „Tiho", pretrgal mu je besedo Dubrovski: „kje je Jegorovna ?M — V gospodskej hiši, v svojej sobi, odgovoril je Griša. „Pojdi, pripelji jo semkaj in izpelji iz hiše vse naše ljudi, da ne ostane notri živa duša razen uradnikov; a ti, Anton, zaprezi voz. Griša je odšel; čez jedno minuto javil se je s svojo materjo. Starka se ni slekla to noč; razen uradnikov ni nikdo zatisnil očij. „Ali so vsi tukaj V" vprašal je Dubrovski: nali ni nihče ostal v hiši ?a — Nikdo razen sodnijskih uradnikov, odgovoril je Griša. „Naoesite semkaj sena ali slame", rekel je Dubrovski. Ljudje tekli so v stajo, in vrnili so se s po-vesmi sena. „Naložite ga tam pod stopnice; tako le. No, dajte mi ognja 1" Arhp odprl je svetilnico, Dubrovski je prižgal tresko rStoju, rekel je Arhipu: „zdi se mi, da sera zaprl predsohne duri, pojdi hitro notri in odpri jih. Arhip stekel je v vežo, duri so bile odprte. Arhip jih je zaprl s ključem, poluglasno mrmrajoč, „Čemu bi jih neki odpiialV" in vrnil se je k Du-brovskemu. Dubrovski zažgal je seno s tresko, plamen se je vzdignil in razsvetil ves dvor. — Oh ! zakričala je otožno .Jegorovna : Vladimir Andrejič, kaj delaš! „ Molči", rekel je Dubrobvski. „No, otroci, zdravi ostanite, jaz grem, kamor me popelje Ilog; srečni bodite s svojim novim gospodarjem!1* — Naš oče, naš rednik, zakričali so ljudje: rajši umrjenio — kakor bi te zapustili, mi pojdemo za teboj. Pripeljali so konje. Dubrovski usel se je z (Jrišo na voz; Anton udaril je po konjih in odpeljali so se z dvorišča. Pri tej priči zgrabil je plamen vso hišo. Stropi so pokali; goreči bruni začeli so | adati, rudeči dim nim telegramom vedno še zatrjevati, da se pričakuje v najkrajšem času ustanovitev prejšnjega reda. V budgetnem odseku francoske kamore je finančni minister predlagal, da se naj bi v prihodnjem mesecu marcu emitiralo 320 milijonov tripro centne amortizacijske rente za izredne izdatke. — Parlamentarni komisijon je zavrgel predlog Boua-partistov, da se imajo ministri postaviti v obtočni stan, ravno tako tudi predlog, da se ima osuovati komisijon za razpravo Tonkingske afere. — V mo-narhičnih listih so razpravlja nameravani zakon dru zega brata carjevega, vel kega kneza A l ek sej a Aleksandroviča s princeso Amelijo, najstarejšo hčerjo grofa Parižkega. „Gauloisu se posebno bavi s tem vprašanjem, pouiarjaje, da bi pnncesi ne trebalo odstopiti od katoliške vere, kakor tudi soproga velikega kneza Vladimirja, princesa Meklen burška, ni bila primorana odpovedati se protestan tizruu. „Gaulois" z veseljem pozdravlja projektirano zvezo, katera da bi bila v sedanjih razmerah velikega političnega pomena. Dopi si. lat Ormoža 4. novembra. [Izv. dop.j (Velikanska slavnost.) In zopet so se zbrale sta-rejšine in vodje ljudstva, da bi se posvetovali, kako je najveličastneje počastiti onega, ki se v njih sredini blesti ko zlato solnce na nebu, ko krasen biser na dnu penečega morja. Prihodnje leto tedaj bodemo imeli v zalem mesteci Ormoži petindvajsetletni«) delovanja našega divnega pesnika Konjeslava Dravskega. Nehote vprašam vas, gospod urednik, je li vam znan žijo daleč tam po svetu, a se vender solnčijo na svetlobi našega — Konjeslava. Kakor o priliki Miklošičeve svečanosti, bodo se tudi takrat tiskala dela našega slavljenca. Da bo to uzorno urejeno, si lahko mislite. In sicer bode Havcev komar sestavil životopis; Kareman bo pisal oceno; Tarminček bo pokazal, kak upliv ima že zdaj naš Konjeslav v svetovnej literaturi; Avšar, zvezda na tlikarskem polji, bode ilustroval pesni iu drame; Nergav bode pisal predgovore in Duka ter Kmetavs bosta celo to podjetje Uirigirala; a kar je najimenitnejše, Bitter Rihel bode uredoval „Kazalo8 ! D Ja našega slavljenca se balo prodajala na dan odkritja spomenika, ki se bo vršilo 3 3. janu-varja bodočega leta. Tedaj učenjaki in pesniki vseh narodov in krajev, pridite z venci in s trakovi v rokah ter jih položite omenjeni dan k spomeniku, da pokažete, ka ste vredni posnemovalci našega genija, divnega Konjeslava Dravskega, ker celo kralj Zulukafrov Cetevajo je že naznanil svoj prihod k tej slavnosti. Živio naš Konjeslav Dravski!! Cer beru s. Iz Istre 4. novembra. [Izv. dop.J Gospod urednik, ah se nam trda godi! Še govoriti nam ne puste; še tega nam ne privoščijo! Lahonska večina našega deželnega zbora ne more trpeti, da bi se v zboru o Slovanih govorilo; zato je zavrgla naše volitve. Na to smo gojili upanje, — a le malo, ker smo je že zgubili, — da se bo vender kaj na boljše obrnilo, a tudi tega nam ne privoščijo. Komaj smo javno izrazili svojo željo, da bi radi videli grofa ta sloviti pesnik, čegar slava doni daleč čez Ščav- Xaaffe.ja pri ntt8j kamor ga sama 8Veta doIžnost nico in Pesuico? — Saj ste bili o priliki Miklo šičeve svečanosti tudi v Ormoži; neste nič slišali o | tem duševnem velikanu, ki je ponos nemškega fitll-vereina, ki je dika Ormoža in Slovenskih Goric? Že njegovo poetično ime vam to dokazuje: Konjeslav Dravski! V svojih svežih poetičnih umotvorih slavi namreč — — Dravske konje! Tuje izviren pesnik, to je zvezda na našem slovstvenem polji ! Tega vi pesniki posnemajte! Navdušenje za tega velikega moža bralo se je z obraza našim starejšinam in vodjem ljudstva, ko so se zopet zbrali. Ali neste, gospod urednik, povpraševal«, kaj so i tira, že se nam je javilo iz Dunaja, kakor je „Slov. Narod" poročal, da naše govorice so le prazne besede. Vsaka naša želja nam splava po vodi. Gospod urednik, kaj ste prej dobili, ali moj dopis „dve govorici", ali brzo,avno vest iz Dun-.ja, da sti oni dve govorici le prazni govorici V Čudoo je to! Ako se nam bo sedanja grof Taaffejeva vlada Še dalje j tako prijazna skazovala, ako nam bo še dalje tako jednakopravna kakor do zdaj, se ne bodemo mogli navdušev; (i za njo, temveč želeli si bodemo pre-membe. Akoiavuo nas kranjske dežt iuo-zborske obravnave mnogo ne zadevajo, smo se vender, kot zvesti na našem velikem trgu zida in stavi? — No, vidite, [ »iuuvi slovenskega naroda, jai o čudili obnašanju takrat vam še nikdo ni mogel tega ra/odeti, ker je bila to še skrivnost slavnostnega odbora. Sedaj pa je to že znano. Tam se nam reč zdaj dviga podoba našega — Konjeslava. Izsekana je iz krasnega narodne večine pri potrjenji strijc Dežman-Scureveve volitve. — Oni slovenski — poslanec, kateremu se je „zareklo", je pač izšel iz šole sedanjega miuister-stva. To nvnisterstvo namreč ne ve ali neče vedeti, kararičuega marmorja, ki ga je morala dati — —'da nHš narod je slovenski, ter da stanuje ne le na Drava!! Ko bi še živel Angelo, ter bi videl to podobo, pri moj kokoši, on bi strmel lepote! Čudno pa je to, ka ta podoba stoji ravno nn istem mestu, kjer se je pred mnogimi leti naš obče priljubljeni Tarminec s krošnjo na rami obračal. Bodoče leto bode tedaj odkritje tega spomenika. Da boue ta dan velikansk, umeva se. Povab Kranjskem, marveč tudi na Stirskem, Koroškem, Pr morskem in Ogerskem; ako hoče izvesti svoj program, mora podeliti jednakopr vnost vsem Slovencem, a ne samo Kranjcem. Do zdaj smo vedno zaupno gledali na Kranjsko; a zdaj smo prepričani, da se nemarno ničesa nadejati. Da bi le zvita politika grofa TaaflVja tako ljeni so vsi Tarminci, AvŠarji, Jajtelesi itd., ki kro-1 ne zapeljala slovenskih voditeljev na Kranjskem, da ralizma v prid židovstvu. Radovedni smo, ali bodo državni poslanci Dunajskega mesta v državnem zboru povzdignili svoj, sicer mogočni glas, kadar gre proti sedanjej vladi, tudi zdaj, ko gre proti židovskim zarotam, za interese celega Dunaja. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 9 novembra. Avstrijska delegacija ima jutri svojo drugo plenarno sejo s sledečim dnevnim redom: Poročilo budgetnega odseka a) o proračunu vzajemnega finančnega mini8terstva; b) o proračunu vzajemnega naj višjega sodnega dvora; c) o carinskih dohodkih; d) o proračunu vkupnega mioisterstva za vnauje stvari in o naknadnem kreditu zanj; e) poročilo budgetnega odseka o proračuuu vojnega mornarstva in o naknadnem kreditu zanj. — „Budap. Corr." meni, da bode mogoče v 15. dan t. m. imeti že zadnje zasedanje delegacij; v 17. dan t. m. prične o g e r s k i državni zbor že svoje zasedanje. „Dz.eunik Polski" omenja, da bode finančni minister Dunaj evski državu« -iiiii zboru predložil ekspoze o državuem proračunu za 1. 1884., v katerem bode fioaucijalno stanje države kot jako ugodno označevauo. Ordinarij budgeta da ne bode samo brez vsakega primanjkljaja, ampak bode imel celo 7 do 8 milijonov prebitka, izvirajočega v prvej vrsti iz carine za kavo in iz petrolejskega davka; nasproti pa bode ekstraordiuarij zahteval 40 milijonov deficita. O resultatu kouference, kojo so imeli hrvatski poverjeniki z ministrom Tiszo, poroča se iz Budimpešte sledeče: „Mmister prvomestnik je obljub 1 delovat: na to, da se v bodoče na Hrvatskem ne bodo več ponavljali eksperimenti v pomagjarenji. Ogerska vlada bode nadalje pospešila zgradbo železniške mreže mej Ogersko n Hrvatsko, ter privolila v mnoge bistvene olajšave preosnujoč upravo, s čemer bi se najbolj od zel povod vsem pojavijo nim nezadovoljnostim. Nasproti pa so so hrvatski politiki Obvezali, da bodo z vso energijo ustavljali se rovanju proti državni jednoti z Ogersko. — Vsi hrvatski listi priobčujejo, da je baron Fran F i 1 i -povič bodoči ban brVatski. Raeen V on čine, nauč-nega načelnika, bodo baje vsi drugi sekcijski šefi vzeti iz vrste upravnih uradnikov Krajiških. Nasprotno poročilom i'- arbtltlli vladinih krogov se poizveda, da se je oddaja orožja zvršila ie v jako malem delu Srbije ter da je, ako bi vlada orožje terjala, tudi po drugod pričakovati jednakega upora kakor v Zajearskem okraji. Vlada pa je še vedno veselega srca in dobre nade, da bode z energijo udušila ustanak. Iu res je počela razvijati energijo, ki živo -[lommja tia najvratolomnejše faze francoske revolucije. Ne le da je zatvorila ves odbor radikalne stranke v Belemgradu, torej obsedni stau v praksi razširila rez Zajčarski okraj do prestolnice, poroča „N. Fr. Pr.u, da je bil predvčerajšnjim po noči prof. G jaja iz Bel grajske trdnjave v Zajčar prignan in ondu kot duševni prouzročitelj ustanka brzosodbeno ustreljen. Isti telegram javlja, da se je insurekcija razširila že v več okrožij. V okrožji Aleksinaškem da so ustaši zajeli divizijouarja in vse BOdnijsko osouje. To vse pa ne brani vladi - vil se je nad streho: razlegalo se je otožno tuljenje in kričanje: „pomagajte, pomagajte lu — „Kaj še",! rekel je Arhip zlobnim smehom, zreč na požar. — Ljubi Arhip, rekla je Jegorovna: reši te malopridneže, Bog ti bo poplačal. „Kaj se", odgovoril je kovač. Ta trenutek pokazali so se uradniki v oknu, prizadevajoč si ulom ti dvojno okvirje. Pa streha se je s pokanjem zrušila — in kriki so utihnili. Kmalu so posli planili na dvor. Bibe so skušale rešiti svojo hišno opravo, otroci so skakali, veseleč se ognja. Iskre letele so na vse straui, in kmalu so se užgale koče. „Zdaj je vse dobro!" rekel je Arhip: „kako gori! Ile, iz Pokrovskega se pač lepo vidi". Ta trenutek je nova prikazen za vzela nase vso pazljivost: mačka je letala po streh i gorečih svisel, ne vedoč, kam bi skočila. Uboga žival je z žalostnim mijuvkaujem klicala na pomoč ; dečki bi bili kmalu popokali od smeha, gledajoč njeno obupanje. „Kaj se smejite, budički", rekel je jezen kovač: „Ali se ne bojite Boga? Božja stvar poginja, a vi se smejite", iu pristavil je lestvico na gorečo streho ter zlezel po mačko; ona je razu- mela, kaj misli on, in hitro se je obesila na njegov rokav. Poluosmojeni kovač zlezel je s svojim plenom doli. „No zdaj pa zdravi ostanite, dragi moji", rekel je zbeganim poslom, „jaz n"mam tukaj nič več dela; srečui bodite, in ne imejte me v slabem spominu". Kovač je odšel; požar je še razgrajal nekaj časa, nazadnje se je polegel, in kupi oglja žareli so svetlo brez plamena v nočnej temi; okolu njih so brodili pogoreli Kistenjovški prebivale'. Sedmo p o g 1 a v j e. Drugi dan se je raznesla vest o požaru po vsej okolici: vsi so govorili o tem z različnim ugibanjem in domnevanjem. Nekateri so trdili, da so ljudje Dubrovskega, napivši se pri sedmini, po neprevidnosti zažgali hišo; drugi so dolžili uradnike, ki so se razveseljevali pri naselitvi; mnogi so trdili, da je on sam zgorel z uradniki in vso prislugo. Nekateri so pa pogodili resnico in trdili, da je pravi prouzročitelj te nesreče Dubrovski sam. Troje-kurov sam je prišel na mesto požara in sam je vodil preiskavo. Pokazalo se je, da so predsednik in prisednik okrožnega sodišča, odvetuik in pisar, ravno tako tudi Vladimir Dubrovski, varuhinja Jego- rovna, sluga Griša, kočjaž Anton in kovač Arhip zginili, ne ve se kam. Vsi posli so pripovedovali, da so uradniki zgoreli takrat, ko se je podrla streha. Njih obgorele kosti bile so izkopane. Babi Vasilisa iu Lukerja pravili sti, da sti videli Dubrovskega in kovača Arhipa nekaj minut pred požarom. Kovač Arhip je po občnem pripovedovanji Še živ in najbrž glavni, če ne jedini krivec požara. Dubrovski je bil jako sumljiv. Kirila Petrovič poslal je gubernatorju točen popis vsega dogodka, in začela se je nova pravda. Kmalu so druge vesti dale dovolj hrane radovednosti in govoricam. Prikazali so se razbojniki in širili strah po vsej okolici. Vse naredbe proti njim pokazale so se nezadostne. Ropanja, jedno večjo od drugega, so se množila. Ni bilo več varnosti niti na potih, niti v vaseh. Nekaj voz, napolnenih z razbojniki, vozilo se je po guberuiji, ustavljalo potnike, prihajalo v sela, ropalo vlastelinske hiše in sežgalo !jih. Njih načelnik slovel je s svojim umom, pre-| drznostjo in nekakim velikodušjem. Pripovedovali i bo o njem razne čudne reči. Ime Dubrovskega bilo je 1 v vseh ustih, vsi so bili prepričani, da je on in bi ne hoteli vedeti za oni del našega naroda, ki živi zunaj Kranjske. Zopet nov, ali najnovejši dokaz, kakšno na-mest u i s t v o Dunajske vlade, za katero bi dali dušo in telo nekateri slovenski poslanci kranjskega deželnega zbora, imamo na Primorskem! C. kr. namestnik baron Pretiš, — ki se drži svojega stola kakor „klopu kože, — je potoval ta mesec po go renji Istri v Podgradskem okraji. Potovanje ni imelo druzega namena, kakor da se c. kr. namestnik sedanje, nam primorskim Slovanom sovražne vlade osobno prepriča, kako napreduje nemški most do Adrije. Pri nas hočejo, da bi se v naših narodnih ljud.sk h šolah učilo skoraj več jezikov kakor na srednjih šolah! Deželni gospodarji naši — Lahoni — nam usiljujejo laščino; c. kr. namestuik pa Demicipo. Kakor da bi cesarski namestnik ne smel vedeti, da ae tuj jezik — po vseh pedagogiških pra vilih — more poučevati le na podlagi materinščine, je hotel v uekej šoli, da naj se izprašuie po — nemški! Kakor da bi v čisto slovenski občini ne smel biti za starejšino nobeden, ki ne zna nemščine, je naglo „ceaarski" namestnik pozdravil zbrane občinske može: „znate vsi nemški VJ (Hvala Bogu, da ga neso umeli!) Sploh, vrtelo se je vse okoli nemškega „Mi-helna", kakor da bi grof Taaffejeva vlada strogo ukazala, da morajo vsi državljani znati uemški! Ali moremo biti hvaležni grofu TaaHeju in njegovemu ministerstvu? To uaj bi bili premislili slovenski narodnjaki, pa bi ne mogli na vsa usta bva- ■ liti ono, kar ne zasluzi nobene hvale, — ampak odločne graje! Koncem pa še nekaj našemu baronu Pretisu, ^cesarskemu" namestniku: Ako on tako zvedavo iu tako samooblast.no povprašuje nas Slovence in še celo priproste kmetovalce, ki še „iu ne poznajo, ker neso imeli prilike se ga naučiti, — po jedino zveličavni nemščini, katero potrebujejo toliko, kolikor petega kolesa pri vozu; usoiamo se tudi mi njega vprašati: ali zna ou slovenski ali hrvatski jezik, katerega govori velika večina prebivalcev, ki Bo pod njegovim namestuištvom ?? To naj si odgovori gospod namestnik ter po tem ravna, drugače se mu bodo kmetovalci slovenski — sm jah ! P. M. Iz seje mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 2. novembra. Navzočnih je 22 mestnih odbornikov. Zupan g. Grasselli neznani došh mu dopis komercijalnega vodstva južne železnice ni mestnega magistrata dopis z dne 27. julija t. 1., uaj bi se v Ljubljani in izven Ljubljane uveli tour in retour vozni listi. V tem dopisu poroča komercijalno vodstvo, da za sedaj ni moglo še ustreči tej želji, da nikdo drugi poveljnik predrznim zlodejem. Čudili so se samo jedDej stvari: posestva Trojekurova bila so prizanešeua; razbojniki njemu neso oropali nobene žitnice in ustavili nobenega voza. V svojej prevzetnosti pripisoval je Trojekurov to izjemo strabu, ki ga je umel udihuiti vsej okolici, in izvrstnej policiji ki jo je uvel ou v svojih vaseh. Z začetka smejali so se sosedje tej Trojekurovljevej prevzetnosti, in vsakdo je pričakoval, da nepovabljeni gosti obiščejo Pokrovsko, kjer bodo lahko dosti nabrali; nazadnje so pa bili prisiljeni dati mu prav in priznavati, da mu tudi razbojniki skazujejo neko nerazumljivo spoštovanje. Trojekurov se je zmagovalno veselil, iu pri vsakej vesti o kakem novem ropu Dubrovskega zabavljal je čez gubernatorja, sodnijskega predsednika, stotnijske poveljnike, katerim se je vselej nepoškodovan odtegnil Dubrovski. V tem se je približal prvi dan oktobra, ko ie bilo praznik cerkvenega blagoslovljenja v Trojeku-rovljevem selu. Predao prestopimo k popisovanju poznejših dogodkov, moramo seznaniti čitatelja z osebami, ki so še zanj nove, ali o katerih bi bili lahko omenili v začetku naše povesti. (Dalje prih.) pa se bode v poznejšem času o zahtevi Ljubljanskega mesta razgovarjalo in izid razgovorov poročal. Dr. vitez Bleivveis-Trsteniški poroča v imenu policijskega odseka o prošnji mestnega zdravnika dr. Ilinerja za pavšal za vožnje pri ogledovanji mrličev v oddaljenih krajih mesta. Poročevalec pre bere v tej zadevi dopis magistrata, kateri je pisan uemški, das ravno je že leto in dan sklenjeno slovensko uradovanje. Magistrat nasvetuje, naj bi se dovolilo po 6 gld. pavšala na mesec, poročevalec pa v imenu policijskega odseka nasvetuje 4 gl. na mesec. Dr. Zarni k se odsekovemu predlogu protivi, češ, da g. dr. Illner, ki je prišel po svojih prijateljih, posebno po dr. Keesbacherji, na to mesto v Ljubljano, je pač vedel, kakšno plačo bode dobil. Ako mu je premala, naj resiguira na službo. V Ljubljani ni nikjer daleč, kakor na Dunaji, tedaj se lahko hodi in ni treba nikakega pavšala za vožnjo. Dr. Zar-nik konečno pravi, da je le za to, da se dovolijo vožnje, če gre ogledovat mrliče na barje. Mestni odbornik Pakič toplo podpira nasvet predgovoi nika, kajti dr. Illner, kateri ima 800 gld., je jako dobro plačau samo za ogledovanje mrličev. Mestni zdravnik dr. Ambrožič iim le GOO gld. in dosti več potov, pa ni nikdar še prosil za kak pavšal za vožnjo. Konečno nasvetuje g. Pakič, da bi se vožnje povrnile dr. Illnerju le v Podlijie, lliupt-manco in črno Vas. Poročevalec dr. vitez B 1 e i \v e i s - T r s t e n i-ški pravi, da ima dr. Illner razen ogledovanja mrličev tudi pota k revnim bolnikom in policijsko pre-iskavanje. Pri glasovanji se vzprejme predlog g. Pa kiča. I ulj«; prih.) Domače stvari. — (Čehi Slovencem.) S temi besedami pričenja Pražki „Pokroku posnetek iz „Slov. Naroda", ki govori o češkem „albumu v pospeh Narodnega doma v Ljubljani." K temu poročilu dostavlja zanimivo novico, da je prvi povod k temu namišljenju iu prvi pnčetek k njegovemu uresničenju izšel od gospoda Jana Lego, uradnika „Českega muzeja", kateri je več let proživel mej Slovenci ter se na-vzel toplih simpatij zanje. Te simpatije si rečeni gospo 1 neprestano prizadeva širiti v čeških krogih; imel je že mnogo preJavanj o Slovencih v različnih društvih Praških, in ravno pripravlja za tisk obšir-ueji spis o Slavene h. Bodi mu izrečena s tega mesta najiskrecejSa zahvala slovenskega naroda! — ( „T a g es p o s t"), za njo pa Dunajski listi jadikovaje pripovedujejo, da je vsled ukaza pravosodnega ministra nek sodmjsk uradnik na do.enjem Štajerskem moral izstopiti iz odbora nemškega šul-vereiua, oziroma dotične krajne skupine. Z veseliem pozdravljamo ta ukaz pravosodnega ministra, nasproti pa odločno zavračamo izpeljave omenjenih listov o denuucijacijah od slovenske strani, kajti nekateri go spodje na dol. Štajerskem postopa!i so tako ščuvalno in provokatorično ter govorili v javmh shodih tako oblastno iu skozi okno, da je vsaka ovadba bila več nego nepotrebna. — (Koncert O n d i" i č ek-o v. J Zopet bila nam prilika, čuti virtuoza, kakeršni se le redkokdaj ustavljajo v Ljubljani in zopet čutili smo ponos, da je ta umeteljnU Slovau ter bili očarani po divnih glasovih, katere je izvabljal svojim gislim. Da je Oudfiček pravi mojster, izreklo se je že o priliki njegovega koncerta preteklo zimo, a od takrat napredoval je znatno in vidi se mu — ako se smemo tako izraziti — več samosvosti. V je točke sviral je jednako dovršeno in s čudovito siguruostjo, tehnika njegova pa je tako sijajna, da se je strokovnjak v muziki g. G. izrekel, da mu v tehuiki ne preostaje ničesar več. Vse muzikalne kapacitete našega mesta bile so prisotne pri koncertu, a vse bile so v hvali jednoglasne, vse občudovale so mojstersko in dovršeno sviranje. Gotovo najboljša oc^na! 1'.vrstno sodelovala sta gospica Klementina E b e r h a r t o v a iu g. Josip Ziihrer. Prva pela je dve ariji iz Nessler-jeve opere „Der Rttteufanger von Hunelu", drugi pa je pokazal svoje mojsterstvo na glasoviru, tako, da so bile vse točke izrednega koncerta nepretrgan užitek in da je vsaka točka prouzročila burno odobravanje in izzivanje. A kakor je bil koncert vseskozi sijajen, sta nas vender nemilo dirnula dva momenta. Prvič: da je pri takej redkosti, kakeršeo je bil včerajšen večer, bil obisk le srednji in celo mnogo sedežev praznih, — drugič: da se je gosp. Zijhrer pri nastopu nekako demonstrativno nazdravljal. Vso čast g. Zohrerju, ne zavidamo mu ovacije, a „bon tonu zahteva, da se na tujega gosta vender nekoliko ozir jemlje, zlasti ako je gost tolik, kakor ravno g. Ondriček. Gospodom, ki so nam priredili včerajšni koncert, presrčno zahvalo! — („Društvo slavistov.") Poroča se nam, da je notranje ministerstvo na priziv dotičnega odbora razveljavilo naredbo nižeavstrijskega namestili štva, ki je, kakor smo ob svojem času bili naznanili, študentom-slavistom na Dunajskem vseučilišči prepovedala osnovati svoja društva. Ker se pri nas v vsakem koraku Slovanov voha panslavizein, zato je bilo treba tudi pri rojstvu tega društva veljavnih in zanesljivih porokov, da so se pregnale bojazmi in se je konečno dovolilo tudi to akademično društvo, ki se bode pečalo strogo s primerjajočo slovnico in jezikovno zgodovino slovansko. Kolikor je čuti, prevzeti hoče „društvu slavistov" protektorat dr. vitez Fr. Miklošič, kar bi bilo dobro znamenje za društva uspehe — (Občni zbor družbe sv. Vince ncij a) V nedeljo 11. novembra ob 5. popoludne obhaja družba sv. Vineeneja svoj občni /bor v deški sirotišnici (Collegium Marianum). Želeti je, da bi občinstvo v in nogo broj nem številu zbor počastilo. Pred sto jništvo družbe sv. V i ncencija. — (Občni zbore, k r. kmetijske d r u ž b e kranjske) bode 21. dne t. m. v dvorani mestne ' hiše in se začne ob D. uri dopoludno. Program obravnavam: 1. Predsednik prične zborovanje. 2. Poročilo o delovanji centralnega odbora. 3. Predlog družbinega računa za leto 1882. in proračun za leto 1884. Račun iu proračun, katera imajo družbeniki že v rokah, razpoložena sta v uadrobni razgled v pisarni družbe kmetijske. 4. Poročila in predlogi poddružnic in predlogi posameznih družbenikov po propisu 19 družbmih pravil. 5. Volitev 8 odbornikov v centralni odoor, namesto po tj. 22. druž-'binih pravil izstopivših. G. Volitev družbinega tajnika. 7. Priznanje častnih diplom za hvalevredne zasluge jo poljedelstvu. 8. Volitev častnih m dopisujočih družbinih udov. 9. Poročilo o podkovski šoli v Ljub-iljani. Dostavek Pr. tem zborovanji razstavljeno bode tudi nekoliko priporočila vrednih žitnih semen in več vrst krompirja, ki se je letos pridelal na družbinem vrtu. — (Lepa starost, j Iz Borovnice se Dam piše 8. nov.: Danes umrl je uajstarejši mož naAe župnije v 95. letu svojega življenja. Bil je še do zadnjega čvrst, hodil vsuko juti o 15 minut daleč v cerkev k sv. maši. Utegnilo bi koga zanimati, da je bii umrli stari oče g. prof Levca, urednika „Lj. Zvoua." — (Prestavljen) je g. Fr. Arnuš za ka-jilana ua B.zeljsko, g. Avg. Hecl za provizorja v Žuseu. — (Slovensko društvo v Mariboru) ima v nedeljo 11. t. m ob 3. uri popoludne odbore vo sejo. — (Včerajšnji mesečni živinski some uj) bil je pač le zavoljo neugodnega vremena slabo obiskau. Goveje živine prignalo se je nad 200 glav in so tuji kupci iz Trsta, Gorice, R»ike, Puija in Koroškega precej pokupili. Konj je bilo do 150, tudi nekaj srednje lepili iu so laški kupci precej pokupili. V vsili družili strokuh je bila kupčija slaba, ker je v^ak hitel domov. — (Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici) pritedi v nedeljo 11. uovem-bra, sv. Martina dan, domačo zabavo v svojih prostorih ua Travniku. Začetek ob 7. uri zvečer. Spored: 1. „Bože živi", poje zbor. 2. „Cerkvica", čvetero-spev. 3. „Jadransko morje", poje zbor. 4. Govor: „Ko rist narodnih, oziroma podpornih društev." 5. „Ustaj rode", poje zbor. G. „ Venec narodnih pesnij", pojo zbor. 7. Opomin na otročje vrte. .8. „Naglo bratje", poje zbor. 9. Tombola. 10. „Lepa naSa domovina", poje zbor. 11. „Bratje v kolo", poje zbor. 12. „U boj", poje zbor. Uhod k zabavi bo po glavnih stopnicah. K obilni udeležbi vabi odbor. Na zdravje! Podpisani odbor vabi čč. gg. člane „Sokola" in pevskega zbora Ljubljanske Čitalnice najuljudneje ¥ prvi Sokolski ,jour-fixe" jutri v soboto dne 10. t. m. zvečer ob l/a 9 v Šrajner jevo pivarno na Sv. Petra cesti. V Ljubljani, v dan 9. novembra 1883. Odbor „Sokola". uri Od zdravnikov inn»K«krat priporočano. S svojim prebavilnost pospešuj oči m uplivom si pristni Moll-ovi B Soidlit z-praški" ielo odlikujejo od druzih sredstev, ki se uporabljajo proti bolečinam v želodci in spodnjem delu trupla, (.'ena škatuljici I uporabilnim navodom 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja jih vedno A. Moli, lekarnar in 0. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnab po deželi zahtevaj vedno izrecno Moli-o ve preparate B njega varstveno znamko iu podpisom. (690—1) Javna zahvala. Vsem p. n. častitim gostom, osobito pa izvrstnim pevcem Celjske Čitalnice ter čilim Sokolašem Savinjskim, ki so so na vabilo odborovo našemu odlikovancn gospodu Gasparju Som-u na ćast prirejene svečanosti v tako obilnem številu udeležiti blagovolili, dalje vsem darovateljem izreka najsrčnejšo zahvalo hIii -\iioHtni oclt>oi-. Gomil s ko, v S. dan novembra 1883. Umrli so v IJubijani: 8. novembra: Katra Žagar, dninarica, 88 let, Frančiškanske ulice štev. ti, za oslahljenjem — Marija pl. Gari-boldi, zasebnica, 68 let, Kolodvorske, ulice št. 14, za oslabljen jem moč j. 9. novembra: .Jožef Kemškar, delavec, 5ti let, Kurja vas št. 15, za jetiko. — Helena ITanš, kolekarjeva udova, Hl let, Kožne nlice št. 9, za oslabljen jem močij. V deželnej bolnici: 6. novembra: Miklavž IMatišar, dninar, f>0 let, za jetiko. Meteorologično poročilo. <\oi on«. Stame 1 Tem. Ve- M°-CaaoPH barometra 1 1 ' ' Ve Nebo krina v ™vanja v , peratura trovi > 7. zjutraj 723*97 mm. '10*8;'G si. svz. I 2. pop. 733-05mm. + 12 4° G si. svz. dež. 4r,Hlmm. dež. dež. ; dežja. 9. zvečer 73207 mm. -f-11*4" G si. szh. Srednja tempemtura -f- H'50, za ti*l° nad normalom. dne 9. novembra t. :. (Izvirno telegraficnu poročilo.; Papirna renta ... .... 76 gld. G5 11 Srebrna renta .... . . 79 40 Zlata rent* .... , 9^ + 85 n 5°/0 marčna renta......... 93 1 30 Ak"iT narodne banke ..... 840 J — Kreditne akcije .... . . 277 ■ 75 London . ... 120 n 40 — Napol. . .... . s n 57 C. kr. cekini . . . 71 Neinšku murke ... 1 9 r 10 4°/„ (b ž a v ne srećke iz 1. 1854 850 gld. 119 BO Državne srečke iz 1. 18ti4. 100 gld. lti9 25 4"/o avstr. zlata, renta, davka prosta. 9» • 90 Ovinka zlatu renta ti" ,...... 120 n — n n » — . „ .... 86 60 „ papirnu renta 0°/,..... 8;> K 15 i' ,. štajerske zemljišč, odvez. oblig. . 101 (t — Dunava reg. srečke 5n/() 100 ^ld. 114 90 Zi'inlj. obč. avstr. 41/*",'u zlati zast. 1 iHti . 119 p 25 Prior, oldig. Elizabetiuo zapad, železnice 103 n — iJri')r. oblig. Ferdinandove sev. železnice 104 TI 75 Kreditne srečke......100 gld. Kiti rt 25 limiolfove srečke .... 10 „ 19 25 Akcije anglo avstr. bunke . . 120 „ L06 n 50 l'iummway-ilrušt. velj. 170 gld. a. v. 217 70 Zahvala. Za obilo dokaze toplega sočutja povodom smrti gospoda LEOPOLDA PORENTE, posebno pa za prekrasne, njemu darovano vence, dajje gg. Bvetilcem in nositeljem vencev, velečast. gg. bo^oslovcom za ginljivo petje in vsem i ust. spremljevalcem, ki so tako mnogobrojno spremili prerano umrlega k zadnjemu počitku, se iskreno zahvaljuje žalujoča rodoviua (728) Porentova. Zahvala. Za toplo sočutje mej boleznijo in ob smrti nepozabljive, iskreno ljubljene soproge, oziroma matere in sestre, gospe (.727) Terezije Armic, roj. Jesch, za mnogobrojbo spremstvo pri pogrebu, za darovane krasne vence, prečastithn «g. duhovnikom, sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno se pa zahvaljujejo jrg. mestnim učiteljem za njih milo pi5JU žalujoči ostali. V Lj u bij a n i, v 29. dan oktobra 1H83. Slika pesnika S. Gregorčiča I dobiva se na fin in močen papir tiskana v Narod S nej tiskarni" — Cena 20 kr., po pošti 25 kr. Čevljarji se vzprejemujo ter dobe trajnega dela v D. H. POLLAK-ovi tovarni čevljarskega blaga polejf Ciniki««. (721—8) Dražba posestva graščine Vinog-orica pri Trebnjem. V 12. dan novembra, tj. v ponedeljek ob 8. uri zjutraj bodo He v Zgoraj ouienjenej graščini Viiio-goriet travniki, njive, •*inog-radi in hotda na drobno razprodajah. Prodajalo se bode tudi kuietijttko or dje. Kupci bodo lahko po obrokih plačevali. (713-2) Marija Podobnik, trgovka in posestnica v Št. Vidu pri Zattciui. Gospodu G. PICCOLI-jn, lekarju v Ljubljani, Dunajska cesta. Veliko let ozdravljam razne bolezni jedino le B Vašo „Franoovo eienco" in tu z najboljšim uspehom. 1'rosiin Vas Se za 12 steklenic. Trst, meseca septembra 1888. Dr. Parilo, praktičen zdravnik. Vaša „Franoova esenca" oprostila me je izvrstno popolnem hude, nad dve leti trajajoče bolezni. I rekam Vam kakor izmuniku tega zdravila svojo najtoplejšo zalivalo. Kak ovac ua Hrvatskem blizu Karlovca. Ivan l'n lir. Podpisani potrjujem, da ji ,,Francova esenca" goap. Gabrijela Piccnli-ja u.oje župljane od marsi-kake bolezni temeljito ozdravila in ne jo ljudje z najboljšim usp< houi poslužujejo. Fianonu v Istri, meseca oktobra 1882. Anton Vlassieli. žnpnik-kanonik. 1'ro^im Vas zopet za 24 steklenic Vaše „Franoovo esence", ki je za bolezni v želodcu boljša od vsakega družeča zdravila. Tudi naš tovarniški zdravnik jo priporoča. A. Angesllialer. monier v tovarni za stroje g. Kordsi (291—:;) v Grmiči. „Franoova esenca" je pomagala že tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zah\ alnib pisem, ki lih izdelovah'.i doblvt. Ta esenca ozdravi bolezni v že-lodoil in trebuhu, kro, božjast, trebušno in prehajahio mrzlico, zabasanje, luunerojide, zlatenico itd., ki so vse nevarne, ako se o pravem ča u ne ozdravijo. Stelder^ica, velja. IO Icr. Zoper tilio! Radgostski #i###rr#vcf#/i#f e«/ »n rožnovski laho-rastliuki celtličti, priporočajo si* posebno ^ za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, želodčevo slabost, za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se pljučnico! Velik o število pri zn-insk >b pi««on razpolagajo se v prupričanje Gospodu lekariu .1. Seiehertu v Kožnavi. Uže tri mesece boleha moja soproga za nevarno pljučno boleznijo. Ker Ne mi je ml inmi/.ili stranij pri -poi-oea 1 o, prosim, du nit pošljete povratno 1 zavitek Kudgostsk -ga čaja in '2 škat. mabo-rastlitiskib celtlič-kov. Naslov: Župan v Cr-šnjevci poleg Ilirske Bistrice. Gospodu lekarju .1. Neichertu v Kožnavi. H tem vas prijazno prosim, pošljite mi svojega izvrstnega lta e k v Zagrebu, Bar m herzjge B r u d e r in A No d ved V Ciradei, A M are k in J Kupler-s c b m i e d v t'eljU 0 K u s s 0 e i m V Iji|»uiei9 Carl Gra i. . cbe. v Murnu, J. llling v Rot-l<-iiiiiitiiii. VV. rtiurnvvaid v C«loyci. Zaloge napravile se bodo v vseli lekarnab in večjih pro-dajabneab materijalnoga blaga. Doktor llorHtova Jedino prava voda prir jena natanko po starem rodbinskem receptu tega svetovno slavnega zdravnika za oči, pripravna jo za okrepljenpi in vzdržan jo vida v vaa-kej starosti; v kratkem ozdravi ne da bi bolnika motila v njegovem poklicu, frišni ali stari prisad na očeh, pego na rožnici in kašo ter odpravi sitno solzonjo. Izvirna steklenica /. navodom za rabo velja 7« kr., za ko.ek in zavoj IO kr. več. 1'noii se dobi saiiKi naravuottt iz lokamo v kopališči Kožnavi O0F Ko^iiovMki evet za živee9 liit.ro in trajno o'dravija ptuiko, trganje po udih in vsake vrste slabost v živoih iu kitali. Izvirna sklenica 70 kr. av. v., /a kolek in zavoj lO kr. več. Pravi se dobi NHiuo naravnost i/, lekarno v Kožnavi 'Moravska (693—2) za oči, O < (D Ui K' O i B a> < o -n rsi< "c •t < o. CD g ?r p' <2. § i CD Od Vsled \išje cene pri preiiiogovih jamah primorani smo od denašnjega dne naprej pri prodaji premoga sledeče cene ustanoviti, in sicer pri naročilih: ;»() k<>. — 1 čolni cent a .">() kr. za f>0 ko. \ in a 52 kr. za .r>0 ko. \ presjanega 500 „ = 10 čolnih centov a 48 „ B 50 „ j Prem«KH n ix r)0 ^ ^ r)0 ^ j blaga. LOOO— 1960 ko. = 20—25 čolnih centov a 47 kr. za 50 ko. premoga. 2000- 9500 „ «= 10-50 , „ a 4ti „ B 50 „ ■'000 „ = '/, vagona a 44 „ „ 50 „ 10000 „ = 1 vagon a 43 „ n 50 B „ V Ljubljani, v 6, dan novembra 1883. (724-2) Ljubljanski prodajalci premoga. Izdutelj in odgovorni urednik MakHO Arniič. Laatnina iu tisk -Narodne Tiskarne14. i Sa. i