Političen list za slovenski narod. v* peitl pre]«m»B Telj»: Z» oelo leto oredplačan 15 yld., za pol leta 8 rld., i» Setrt leU 4 fld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T »dMinlstneiJl prejeman relji: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta I fld., za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Narošnino prejema opravniMvo (administracija) in «k*pedicija, Semeniske ulice it. 2, II., 28. Kaznanila (inserati'* se sprejemajo in velj4 tristopna petit-vrsta: 8 ki., ie se tiska enkrat; 12 kr ie se tiska dvakrat; 15 kr., ee se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjia Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TrednlStvo je v Semeniskih ulicah h. it. 2, L, 17. Izhaja VMk dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. V Ljubliani, v sredo 5. februarija 1890. Letnilt XVIII. Iz Hrvatske. (Izviren dopis.) Med našimi časopisi traje še vedno prepir ter se menda ne bo še talio hitro polegel, kajti preoster je način, kako eden drugemu odgovarjajo. Pri vsem tem pa so .Narodne Nuvine" v svojej polemiki kaj nespretne ter z vsakim odgovorom prouzročijo nove prepire. Tako so nedavno obdolžile .Obzor". da on le zaradi tega napada bana Hedervara, da ga moralno prisili, da odstopi. Ta izjava je pa gotovo prenaivna, saj vsakdo ve, da ban mora odstopiti še le tedaj, kadar mu to iz Budimpešte sporoče, da ga nič več ne potrebujejo. .Obzor" tudi navaja razloge, zakaj sedanji ban noče odstopiti, in sicer: ker je bauska stolica koristonosna in se on na njej prav dobro počuti; ker je grof Hedervarj dober madjarski domoljub ter je v svojem srcu o tem prepričan, da njegovo banovanje pomaga pri nas razširjati mad-jarsko idejo, in ker na gospoda grofa — bodisi že po njegovi čudi, ali ker okolnosti to od njega zahtevajo — ■ moralni razlogi nimajo preveč vpliva. Število in sila velja vse današnjemu banu Hrvatske. Ko bi za njega veljalo kaj druzega, on ne bi bil nikdar prišel v Hrvatsko, in pa ne samo enkrat, nego že stokrat bi bil odšel. j .Narodnim Novinam" je dobro vsako sredstvo, ^ da le današnjega bana pred drugim povzdignejo. Tako so prinesle neverjetno vest, da je leta 1867., ' ko je bil Mažuranič na Dunaju kancelar hrvatski, | proti njemu spletkaril škof Strossmajer. To obrekovanje odbija od škofa .Obzor" čisto odrešito, a dokaz, da se kaj takega ni moglo zgoditi, je najboljši ta, da Mažuranič tega leta že ni bil več kancelar hrvatski. Tako slabega spomina so tedaj sedanji protivniki bivšega bana Mužaraniča in škofa Strossmajer-ja, ki sta oba vzvišena nad takimi spletkarijami. Pa če je tudi Mažuranič kot ban imel svoje pogreške, ni bil namreč dosti odločen in podjeten, vendar mora vsak pošten Hrvat odbiti pri- spodobo njegovo s sedanjim banom. Mažuranič ni storil vsega, kar je bil dolžan storiti; ali je pesnik Cengič-Age, Hrvat rodom in čuvstvom; on ljubi Hrvatsko; on sodeluje, odkar je začel misliti, v političnem življenju Hrvatske. A kdo je pred I. 1880. znal za grofa Hedervara in kaj je on vedel o Hrvatski? Narodno mišljenje in volja je bila povzdignila Mažuraniča na bansko stolico, dočim je grof He-dervarj proti narodni volji postavljen za bana, da širi v Hrvatski tuje ideje. Bilo jih je, ki so se upirali banu Mažuraniču le radi tega, ker ni storil dovelj v korist narodne misli in pa ker je marsikaj popustil, kar bi ne bil smel; grofu Hedervaru pa ugovarja celi narod, ker vse, kar dela, dela proti narodni misli, v korist tuje misli. In prav ima .Obzor", ko odgovarja .Narodnim Novinam", da opozicija ni proti osobi banovi, nego proti zistemu, kateri se v osobi njegovi poosobljuje; ona napada ua sredstva, katera on upotrebljuje, da ta zistem izvaja: ona je protivna načela, po katerem je prišel na bansko stolico. Grofu Hedervaru priznaje opozicija neka svojstva. Tako namreč ona želi, da bi vsi Hrvati tako ljubili svojo domovino, kakor on ljubi svojo madjarsko; ona želi, da bodo vsi Hrvati tako dosledni v izvrševanju svojih nazorov, kakor je grof Khuen v izvrševanju svojega madjarofilskega programa; ona želi, da se drže vsi Hrvati do značajnosti, kakor drži grof Khuen, kajti če tudi on preganja svoje nasprotnike, ker so na potu njegovim idejam, vendar ni tajno, da on spoštuje značajnega protivnika, a prezira mnoge od onih, ki so se zbirali okoli njega, ter jih rabi za svoje svrhe. Saj menda ni nobeden tako lahko pozabil njegovega izraza o .živini" v saboru. Ali to je greh, to je zlo, ker grof Khuen misli, da je Hrvatska neki domeček Madjarske; pa da mu je domoljubna dolžnost kot dobremu Madjaru ponašati se v Hrvatski po tej njegovi misli. Pa še več. Grof Khuen smatra namreč to svojo misel kot pravo domovinsko ljubezen nasproti Hrvatski. Za njega pomeni ljubiti Hrvatsko, vložiti vse svoje sile v to, da se madjarska misel širi, hrvatska pa duši. On misli na primer, da je kulturni napredek mesta Zagreba zapreka širjenju madjarske misli — kar je v istini; pa se zategadelj ustavlja na razne načine napredku mesta. Radi tega noče, da se zida novo gledališče, za katero je nabrano že zdavnej dovelj denarja, zavoljo tega noče, da se popolni vseučilišče z medicinsko fakulteto, češ, da dežela ne more toliko troškov zmagati. Grofu Khuenu se mora priznati bistroumnost. On je na žalost spoznal hitro svoje Hrvate, vsaj današnje Hrvate, ter je pogodil tudi način, po katerem mu je laglje izvajati svoje nazore. On je uvidel, da mu bosta od posebne pomoči dva faktorja: apatija in korupcija. Žalostnega srca moramo priznati, da je grof Khuen deloma vspel. Apatija je v mnogih krogih strašno zavladala, a korupciji so vrata široko odprta. S pomočjo teh dveh faktorjev grofu Khuenu danes ni težko hoditi svojim potom. Ovaduštvo in denuncijacija cvet4, Kakor niti za bana Raucha, a kukavice se lepo naplačujejo. Kdo ne vidi, kako se dandanes napeljuje mladina, da podleže apatiji in korupciji? Pod sedanjim banom S3 izsmehujejo narodni idejali; o Hrvatski se govori s preziranjem in sožaljenjem, kot o deželi, ki se mora smatrati srečno, da vladajo v njej Madjari po svoji volji; tlači se vsaka svobodna ustanova; ubija se Hrvatska, a kar se najbolj povzdiguje, to ste: igno-rancija in brezznačajnost, brezznačajnost in igno-rancija. Pa da opozicija ne bi imela razloga protiviti se današnjemu zistemu I To je dapač rodoljubna dolžnost vseh poštenih in nepokvarjenih mož proti vsakemu protivnemu dokazivanju vladinih časopisov, ki pišejo samo to, kar njihovi mogotci žele na propast starodavne kraljevine Hrvatske. LISTEK. Izpovedanja bivšega prostomisleca. (Spisal Leo Taxil. Iz francoščine preložil Martin Žiltir.) (Dalje.) Vznevoljen grem k g. Leballeur-Villiersu. .Ali veste, kaj se godi?" — kričim proti njemu. — .To Vam je lep kandidat, ta Gambetta! In takega nam pošiljajo pariški odbori! Ta trenotek nabijajo na zidu njegov oklic, v katerem revoluci-jonarje obdeluje kakor demagoge." In povem mu, kaj je dal nabiti. .Kaj mislite o tem, g. Leballeur?" — vprašam. — .Jaz, jaz mislim, da nas ta Gambetta izdaja. Vkljub svoji republikanski zunanjosti ima na sebi krinko klerikalca." Gosp. Leballeur-Villiers me skuša pomiriti. Ne, da bi pritrdil Gambetti, ne: toda kandidat je bil nekako po okoliščinah vsiljen. Res, bil je le zmeren republikanec, le giron-dist; pa treba je podpirati njegovo kandidaturo, če tudi zoper voljo. To mi ni šlo v glavo. Gosp. Leballeur-Villiers mi razklada, da je Gambetta zmožen človek, in ker ima opraviti z nevarnim konkurentom, g. de Les-seps-om, oficijalnim kandidatom, mora previdno po- stopati, da si pridobi orleaniste in legitimiste. Napad na Marata ima namen pomiriti plemstvo in dobrikati se buržijanom (bourgeois). .No, in ljudstvo?" — odvrnem jaz; — .ali to ne šteje nič? Kakšen kandidat je to z dvema obrazoma, ki se dobrika aristokratom in tretjemu stanu, poleg tega pa se ne boji zameriti ljudstvu? Kar se mene tiče, ne ponesem nikomur niti enega volilnega lista tega licemerca." Nasproti pa, če tudi sem bil še licejalec, podpiral sem vendar po vsej svoji moči Esquirosov odbor. Esquiros mi je bil všeč. Pisal je zgodovino hribcev (Montagnards); on vsaj ni obdeloval revo-lucijonarjev kot demagoge. Torej sem tudi zvečer, vrnivši se iz kolegija, obletel vse ulice svojega sta-nišča in potiskal liste za Esquirosa v pisemske skrinjice vseh hiš. Leta 1870 sem kazal še večjo gorečnost. Živeč izvan svoje družine, nisem bil nikomur odgovoren, kako porabljam čas. Vsi republikanci so se trudili, da bi se glasovalo z .ne". Kar se je dalo, so delali na to. Med volilnimi listi, ki so jih hoteli razdeliti, bili so nekateri silno kočljivi; zAnje je trebalo odborom pogumnih in ob enem premetenih pa odločnih ljudij: v mislih imam liste za vojaštvo. Jaz se za to ponudim prekucijskemu odboru, čegar predsednik je bil Gaston Cremieui, mlad od- vetnik, ki je objavljal prav silovite pesmi v časniku gg. Leballeur-Villiers-a in Royannez-a. Cremieux je mislil, da ne bo nihče sumil mladeniča šestnajstletnega, in mi je zato izročil del listov, da jih razdelim po vojašnicah. Obhodim torej vse kraje, kjer so stanovali vojaki, nagovarjam jih in jim skrivaj delim antiplebiscitarne oklice in glasovnice z „ne". Ker premeteno ravnam, priplazim se nekega dne celo v vojaško bolnišnico; toliko mi je bilo do tega, da opravičim zaupanje Gastona Cremieux-a. Glasov zoper cesarstvo je bilo veliko v Mar-seille-u. Ponosen sem bil na tolikem vspehu, kakor da je moj osebni dobiček. Takrat so se delale zarote na vsej črti; žive sem v zaroti, kakor riba v vodi. Med skrivnimi kraji je bil eden, ki mi je posebno godil: bil je v mestnem oddelku du Vieux-Port, v temni ulici, ki je držala od .boulevard-a de la Corderie" na .quai de Rive-Neuve". V dvorani so se nekaterekrati zbirali tudi prostozidarji; na zidu videl si sledove njih znamenj. Tukaj se je šuntalo zoper vlado in si drug drugemu glave polnilo; vsak je komaj čakal dobiti znamenje k oboroženi vstaji. Neki večer bere nam devetnajstleten človek z obrazom in s ščetinastimi lasmi pesem zoper ,despote", ki je vzbudila mej nami veliko navdušenje; Katoliško politično društvo. III. Javno društveno življenje v Avstriji se rama po društvenem zakoniku, izdanem dne 15. nov. 1867. Ta zakon našteva natančna določila, katerih se ja držati društvom, da ohranijo svoj pravnoveljavni obstanek. Poleg teh splošnih določil navaja društveni zakonik za politična društva še posebna pravila, po katerih se bistveno omejuje delovanje teh društev. Tedaj namreč, ko so kovali liberalci te zakone ob začetku ustave, ki je avstrijskim narodom napovedovala vsestransko svobodo, imeli so sicer polna usta svobode, a prav pri zakonih, veljavnih za politična društva, vidi se, kako so znali v dejanju to ustavno svobodo previdno omejevati. Od teh določil nam je omeniti posebno dveh, ki veljata izključljivo le za politična društva. § 31. društvenega zakona se namreč glasi, da ima biti v odboru najmanj pet in največ 10 odbornikov. Druga društva si poljubno izbirajo tudi večje število odbornikov, med katere ložje razdele raznovrstno delo in vendar tako obširnega delokroga in tako raznovrstne naloge pač nima nobeno drugo društvo, kakor prav društva politična; s tem je obteženo delovanje odbornikov pri takih društvih. Važno je tudi za politična društva, da jim je prepovedano po § 33. ustanavljati podružnice, snovati zaveze, in v zvezo stopiti z drugimi društvi, bodi-si pismeno ali po odposlancih; isto tako ne more biti odbornik enega političnega društva ob istem času ' tudi odbornik drugega političnega društva. Podružnic ' torej, kakor jih hvalevredno snuje vrla naša družba j sv. Cirila in Metoda in katere so društvu nekaka bistvena potreba, ker iz njih zajema svoj „nervus ^ rerum', takih podružnic po zakonu ne smejo snovati politična društva. Politična društva ne smejo med seboj imeti ■ nikake zveze; dvoje političnih društev ne more ni- j koli skupno sklicati kacega shoda, kajti s tem bi ; društvi stopili v zvezo in to je po zakonu prepovedano. Pisanih društvenih sklepov politična društva ne smejo menjavati med seboj in tudi odposlancev jim ni dovoljeno odpošiljati k društvenim shodom. Iz teh določil je razvidno, da je v marsikaterem oziru delovanje političnih društev zelo omejeno. Razmišljavali so vsled tega mnogi domoljubi, katerim je bilo do tega, da je tudi ljudstvo deležno u-tavno zagotovljenih javnih pravic, kako se sukati v okviru teh zakonov, da društvo tem vspešneje napreduje in se globočje in širje razkorenini v ljudstvu. Pred vsem so to poskušali s tem, da so hoteli sklicevati shode na raznih krajih tudi izvan mesta, kjer ima društvo svoj sedež; toda minister notranjih zadev je shode izvan društvenega sedeža prepovedal kol nepostavne; in še le državno sodišče je vsled pritožbe z odlokom dn^ 25. julija 1871, št. 101 odločilo, da po društvenem zakonu ni prepovedano nobenemu društvu, da bi ne smelo tudi izvan svojega sedeža snovati društvenih shodov. In na ta odlok oprto je tudi naše „katol. politično društvo" sprejelo med tvoja pravila, da v dosego svojega namena med drugim tudi osnuje na raznih ta je prišel na novo med nas. Dospel je iz Vaucluse. Ognjevit značaj; hotel je sprva postati duhovnik in je preživel svojo mladost v seminarju; potem pa, ker menda ni čutil v sebi poklica za duhovski stan, odloži talar in je ravnokar prišel, po vzgledu svojega rojaka Raspail-a, vreči se v prekueijski trušč. Zaradi tega obnašanja in nekake podobnosti od doma sem bil poln občudovanja do njega. Na koncu seje grem k njemu in mu krepko roko stisnivši rečem: „Dobro, državljan! Tudi jaz sem bil vzgojen v zmoti, in kakor Vi, prišel sem do resnice. Ali hočete, da postaneva prijatelja za vselej?" „Za življenje in smrt!" — mi odgovori s svojim južnim ognjem. Objameva se. Gosp. Eojannez ali kdo drug mu je povedal, kdo sera. On tudi meni pove svoje ime; bil je Clovis Hugues. Tako mi je tekel čas, živel sem brez namena, obiskaval klube, črnil papir in mešal se med vse ljudske izjave. Ko pa je nastala vojska, nisem držal z množico. Neizmerna večina je kričala: ,V Berlin!" Vse je mislilo, da bomo kar pozobali sovražnike, Pruse; v tem so bili prijatelji in nasprotniki vlade ene misli. Samo, da so republikanci misHli, da bo to cesarstvo utrdilo. (Dalje sledi) krajih vojvodine Kranjske društvene shode, ki imajo torej namen izpoluovati isto nalogo, kakor jo pri nepolitičnih društvih livrSujejo društvene podružnice. Pri takih prilikah bodo udje vodili seboj svoje prijatelje in znance, ki se bodo kot gostje vpeljani po udih vdeleževali društvenih shodov, seznanjali se z namenom društva in podučeni o njega dobri nameri in koristi pristopali društvu kot novi društveni udje. Da se pa taki shodi fršč času in krajevnim razmeram in potrebam ugodnejše, zato imajo po-litična društva po raznih krajih zaupne može ali poverjenike, ki društvu^ioročajo o društvenih razmerah svojih krajev, ki ljudem pojasnjujejo pomen in namen političnega društva iu jih vabijo, naj se tudi oni pridružijo krogu udov političnega društva. Kar so torej odborniki društvu na kraju, kjer ima društvo svoj postavni sedež, to so zaupni možje, to so poverjeniki po raznih krajih na deželi. Iz tega vzroka so udje našega „katol. polit, društva" izbrali v odbor može, ki bivajo v Ljubljani, ker je število odbornikov omejeno pri političnem društvu in ker je pri sedežu društva največ posla. Upamo, da smo s temi vrsticami pojasnili, da se hoče naše ,katol. politično društvo" najstrože gibati v krogu, določenem mu po državnem društvenem zakoniku, a ob enem posluževati se vseh postavno ne prepovedanih pripomočkov, da svoj delokrog razširi in kar moči utrdi na vse strani. Nadejamo se pa, da bodo v tem oziru odbor „katol. političnega društva" vsestransko podpirali tudi blagi domoljubi zunaj Ljubljane po deželi, da bodo rade volje vsak v svojem kraju, v svoji župniji, v svoji občini prevzeli nekaj butare na svoje rame, da društvo požene krepke korenine v naše srce — v naš priprosti narod. Način, kako to ložje in povoljneje doseči, razmotri-val je odbor že v svojih dosedanjih sejah in upa, da se mu je posrečilo najti pot, po kateri mu bo mogoče doseči ta najvažnejši namen. Odbor se bo pred vsem obrnil pismenim potom do znanih domoljubov po raznih krajih in prepričan je, da bo njegova prošnja prijazno odmevala pri vseh onih domoljubih, ki so nasprotniki osobnih prepirov in v javnem življenju ne iščejo in ne delajo za osebnosti, marveč za stvar; kateri so prepričani, da je našemu malemu narodu mogoče le z združenimi močmi na podlagi načeT naše katoliške vere ohraniti duševno krepost, ki je prvi in bistveni pogoj narodno-gospo-darskemu napredl^u, kakor tudi ohraniti narodne individualnosti našega slovenskega ljudstva v mnogo-jezični Avstriji. Dolžnosti katoličanov. Okrožnica sv. Očeta Leona XIII. vsem čestitim hratom patrijarhom, primatom, nadškofom in škofom katoliškega sveta, združenim s apostolsko stolico. (Dalje.) Oni, ki se pečajo z javnimi zadevami, morajo se pred vsemvarovati dveh napak. Jedna se zakriva v odelo modrosti. Druga pa prav za prav ni drugega, nego grešna prevzetnost. So namreč taki. ki imajo za nespamet, preprečevati krivičnost in brezbožnost, kjer je strnjena s silo in vplivom, meneč, da se nasprotniki l9 še bolj dražijo, če se jim oporeka. Cesto je nejasno, so h oni, ki tako govori, prav za prav prijatelji ali pa nasprotniki. Zatrjujejo sicer, da so katoličanje. Pri tem pa mislijo, da bi cerkev prav storila, ko bi ona ali ta, cerkvenemu nauku nasprotujoča mnenja, prenašala in pripuščala. Milujejo in pritožujejo se, kadar je slišimo, kako vera pojemlje, nravnost propada. Ne pade jim pa vendar na um, misliti na rešilna sredstva; da, prav mnogokrat so oni isti, ki s preveliko prizanesljivostjo in napačno potrpežljivostjo razvnemajo zlo. Nihče ne sme dvomiti o njihovi dobrohotnosti za apostolski prestol, toda vedno morajo papežu samemu kaj oponašati, ah ga karati. Razumnost teh ljudi je ona, kojo apostol Pavel nazivlje razumnost mesa in smrt duše, božjemu zakonu ni podložna in mu ne more biti podložna.Ni pa sredstva manj prikladnega, da se zmanjšajo sedanja zla, kot ravno ta napačna razumnost. Sovražniki cerkve namreč ne tihotapijo, da, bahajo se glasno, da bi katoliško, jedino pravo vero radi pregnali s zemskih tal. Njihova drznost in divjost pa tudi ne pozna mej. Vedo namreč tem lože, da dosežejo svoj smoter, čim bolj se jim posreči srca katoličanov oplašiti. Kdor torej ono razumnost mesa ljubi, kdor noie kar nič »edeti, naj je vsak kristijan vojak Kristov, kdor mtini priboriti imago in zmagovalcu obljubljeno nagrado brez dela in brez boja, ne jezi valov zla v našem času, marveč celo pospešuje njihov naraščaj. Nasprotno pa mnoge zapelje napačna gorečnost, da se mešajo v razmere, ki jim niso mar, ali pa, kar je še bolj karanja vredno, le namišljeno in na vid delujejo. Tako hote, naj se cerkev vlada, kakor se njim dobro in vspešno dozdeva, in pri tem se tako daleč spozabijo, da vsako drugo pravilo le z nevoljo vsprejmejo. Brezumna slavohlepnost je to, ki zasluži prav tako karanje kot slabo delovanje prvih. Ti ljudje se namreč ne pokore postavni oblasti, ampak jo hote voditi; preobračajo razmerje mej oblastniki in podaniki in razdirajo red, ki ga je Bog za vse čase v svoji cerkvi postavil, in ki ga nihče ne sme prestopiti brez kazni. Oni delujejo najboljše, ki radi in z veseljem stopijo na bojišče, kadarkoli je potreba, trdno uverjeni, da se konečno morate krivica in sila umakniti pravici naše sv. vere. Taki delujejo s srčnostjo prvih kristijanov, stražeč vero in braneč jo pred ono prevzetno in silovito stranko, ki zasleduje krščanstvo, ki je spravila pod svojo oblast papeža in ga neprenehoma preganja. Pri tem pa vendar skušajo biti pokorni sinovi cerkve in ničesa ne store brez ukaza svojih oblastnikov. Tako podložnost, združeno s srčnostjo in vstrajnostjo, naj imajo vsi kristijanje, da v nikaki okolnosti ničesa ne pogrešajo.') Radi tega želimo iskreno, da se nastani v srcih vseh ona razumnost duha, o kateri govori sv. Pavel.') Ona pri vseh delih stori, da se ne stori ni preveč, ni premalo, da se niti plaš-Ijivo ne obupa, niti v prevzetnosti preveč upa. Vendar se razlikuje razumnost v javnem življenju od razumnosti, ki naj nas vodi v zasobnem življenju. Poslednja vreja življenje posameznika po pametnem načrtu; prva se nahaja pri predstojnikih in pred vsem pri knezih, ki imajo nalogo druge vladati. Vsled tega se omejuje razumnost posameznikov z ozirom na javno življenje le v to, da zvesto spolnjujejo naredbe postavnega oblastništva.Tak red mora pred vsem vladati v cerkvi; kajti razumnost papeževa se mora na marsikaj ozirati. On nima samo naloge, cerkev vladati, temvoč mora sploh čine posameznih udov tako nadzirati, da jim nado do večnega življenja vname. Iz tega sledi, da vsi katoličanje razven sloge, ki naj jo kažejo v vsem mišljenju in v vseh delih, pojavijo posebno spoštlji-vost do visoke modrosti, ki jo cerkev v redu in napravi vseh javnih razmer oznanja. V prvi vrsti pa je vodstvo in vlada vseh cerkvenih položajev dolžnost rimskega papeža. Pa tudi škofje imajo svoje pravice. Dasi namreč nimajo polne oblasti v cerkveni vladi, vendar zavzemajo v cerkveni vladi uprav knežje mesto, ker vladajo izročene jim cerkve, in so „nekako najvišji graditelji . . . duhovnega poslopja." Naloga ostalih duhovnikov (klerikov) je le-ta, da je podpirajo s svetom in delom. Tako zahteva uprava cerkve in n hče naj ne skuša, premeniti jo. Pač pa morajo vsi vravnati svoje delovanje po teh vodilih. Kakor morajo biti torej škofje od svoje strani v svoji službi zvezani z apostolsko stolico, tako morajo vsi ostali duhovniki in lajiki vedno delovati v najožji zvezi s svojimi škofi. Res se morda naključi, da tudi škofje kaj manj hvalevrednega store, za kar ne žanjejo vsestranskega odobravanja, vendar naj se tudi tedaj prosti vernik ne postavi sodnikom svojega škofa. Sodnik njegov je samo oni, ki ga je Kristus Gospod svojim ovcam pastirjem na čelo postavil. Nihče naj nikdar ne zabi modrostnega opomina pa- ') „Modrost mesa je smrt; modrost duha pa je življenje in mir. Modrost mesa je sovraina Bogu; ni namreS Boiiji postavi podložna, in ne more biti." Rim. 8. 6, 7. ') Jak. 1. 4. ») Rim. 8. 0. ') Razumnost ima svoj sedež v pameti. In ravno naloga razumnosti je, predsedovati drugim in jim ukazovati. Vsled tega naj bi imel vsak toliko daru razumnosti in modrosti, kolikor mu je treba v poklicu, da druge vlada in vodi. Nadalje je pač jasno, da ni naloga podanikov, v kolikor so podaniki, niti slug, v kolikor so sluge, vladati in voditi, temveč pustiti, da je drugi vodijo in vladajo. Razumnost torej kot taka ne pristuje slugam, ni podanikom, v kolikor so sluge in podaniki ; akoprem ima vsak človek, v kolikor je bitje nadarjeno s pametjo, v svobodi svoje volje tudi neko gospodstvo, kojega seveda ne more uporabljati brez razumnosti. Predstojnikom je treba torej v višji meri razumnosti in modrosti, kot podanikom. V onih biva, kakor sluve šesta knjiga etike, na sličen način, kot umetnija v umetniku, v poslednjih pa bolj nalik umetelj-nosti onih, ki dela umetnikov s svojimi rokami izvršujejo. Sv» Tom. 2, 2, qu. 47. čl. 12. ♦) Sv. Tom. gucdlibet 1. 51. 14. peža Gregorija Velikega, ki piše: »Podaniki naj pomnijo, da ne smejo nikdar delovanja svojih pred-stojnikov, ie tudi bi kaj karanja vrednega našli, predrzno obsojati, kajti zanetili bi lahko s takim prevzetnim ravnanjem hujše zlo, dočim morda sami menijo, da ne zavračajo brez vzroka. Pomnijo naj, da zmote in krivnje njihovih predstojnikov jih nikakor ne opravičujejo, vzdigovati se zoper predstojnike. In celo tedaj, ko bi kaj zelo hudega opazili na njih, morali bi je ponižno, kolikor mogoče, opravičevati, in nikdar jim ne bi smeli spoštljivosti in pokornosti odreči, kateri jim je Bog pod kaznijo skazovati naložil ... da, ko bi delovanje predstojnikov celo izzivalo ukor in opomine, morala bi se usta podanikov varovati vseh preglasnih in predrznih obsodb." ') (Dalje sledi.) ') Reg. Pastor, d. III. p. 4. Politični pregled. v Ljubljani, 5. februarija. Notranfe dežel«. Gimnazijska enketa. V ponedeljek se je zbrala enketa pod predsedstvom naučuega ministra. Enketa se posvetuje o vprašanjih: 1. Ali se more še v prihodnje priporočati naredba z dne 22. jan. 1879, po kateri so nekateri dijaki pri zrelostnih skušnjah oproščeni zgodovine in fizike? Ako ta naredba ni umestna, kaj naj se ukrene glede mature in izpraševanja med šolskim letom? 2. Ali so potrebne kake premembe gledš razdelitve učne tvarine in metode pri pouku zgodovine in zemljepisja, matematike, naravoslovja in fizike na spodnjih gimnazijah ? CeSki tleielni zbor. »Hlas Ndroda" poroča, da se bode češki deželni zbor sošel meseca maja za štirinajst dni ter obravnaval o spravnih točkah glede deželnega šolskega sveta, kulturnega sveta in kurij. Tnanje driare. Srbija. »Odjek" piše. da je prihod črnogorskega ministra Gavra Vuk )vica v Belgrad dokaz dobrih razmer med Srbijo in Ornogoro, ki morate kot samostojni državi skrbeti za višje koristi srbstva. Politični nameni morajo njima biti skupni in pota do teh namenov ne smejo se križati. Vukovic je včeraj odootoval v Carjigrad. Regent Belimarkovič mu je dne 3. t. m. priredil zabaven večer. Predsednik skupštini, Pašič, bode kot belgrajski župan odpotoval v inozemstvo, da si ogleda razne vodovode. Bolgarija. Majorja Panico so minolo soboto zopet zgrabili, ker je nekda nespodobno govoril o višjih oblastvih. Kakor znano, bil je Panica že obsojen zaradi izneverjenja, toda od kneza Ferdinanda pomiloščen. Rusija. Iz Peterburga se poroča, da namerava vlada v raznih južno-afriških trgovskih mestih od Capstadta do Kameruna na zapadnem, in do Zanzibarja na vzhodnem obrežji nastaviti ruske konzule. Rumunija. Dne 1. t. m. je bila volitev vladi prijaznega poslanca Campalunga s 77 proti 53 glasovom potrjena, nato se je pričela ra^rava o zatožbi proti ministerstvu Bratianovemu. i^vi je govoril neki član večine in kritikoval poročilo preiskovalne komisije. Vlada ni še izrekla svojega mnenja o zatožbi. Francija. Znani polkovnik Stoffel je izdal knjižico, v kateri priporoča francosko-nemško zvezo, ako Nemčija odstopi Franciji Alzacijo in Loreno. „Autorit6" pa odgovarja, da je zveza z Nemčijo nemogoča, ker Francozi ne morejo pozabiti vojske, dokler Nemčija vživa njene sadove. — Minister za vnanje stvari, Spulier, je naročil poslaniku v Peter-burgu, naj v imenu francoske vlade zahvali carja na nepristranosti nasproti holandskim težnjam glede meje med Guyano in Surinamom. Ob jednem je Spulier opozoril poslanika, naj pri priliki izrazi carju popolno udanost Spulierjevo. Spulier se boji za svoj ministerski sedež. Nemčija. Listi ugibljejo vzroke, iz katerih je Bismarck odložil trgovinsko ministerstvo. »Nordd. Allg. Ztg." odgovarja, da si je Bismarck že več iasa želel zlajšati breme. — Ta list odgovarja tudi na knjižico polkovnika Sto£feI-a o francosko-nemški zvezi ter pravi, da je taka zveza zaradi vednih francoskih napadov nemogoča. Nemčija se more braniti le z armado, v prvi vrsti pa mora zavarovati južno Nemčijo. Španija. Veliko pozornost vzbuja pismo ljaiii^ki, dne 1. februarija. 1890. Zobolek, prašek in pasta za zobe preč. 00. Benediktincev oi>nti2<> Soitlac (Girontlo). Dom MAGUELONNE, prijor. Naji-ei^e odlikovanje: dve zlati svetinji: lirit-.lefj ISSO, London 1884. Iznajdeno leta 1373 prijorji Pierre Boursaud. Vsakdanja raba zoboleka oo. Benediktincev (po nekoliko kapljic na vodi) ozdravi in zabrani gnji-iobo zob, jih obeli in utrju|e; okrepcuje in popolno ozdravi čeiusti. Zares močno ustrežemo našim p. n. čitateljem, opozoruje na to starodavno ter prekoristno iznajdbo — najboljii In edini lek proti zobobolu. Tvrdka ^a^r" Kuc Crolx de Scfraey 10« & 108. Ustanovljena leta 1807. Dobiva se v vseh lekarnah tn prodajalnicah diAav. (23) I Odgovorni vreditik: ifnatij ŽitoHr. Udajatelj: Matija Ktlar. Tisk »Katoliške Tiskarne" v Ljubljani. Vsem prijateljem in znancem, osobito onim v Belikrajini, od katerih nisem utegnil osebno posloviti se, odhajajoč kličem prisrčni : Z Bogom! V Koprivniku, 5. februvarija 1800. (1) Jaiičigar. ]>nnajHka borza. (Telegrafično poročilo.) 5. februarija. Papirna renta 5 "t po 100 gl. (s 16% davka) 89 gld. 10 kr. Srebrna » 5% » 100 „ „ 16 * » 89 „ 25 „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .HO » 60 „ Papirna renta, davka prosta......102 » 05 „ Akcije avstr.-ogerske banke...... 932 „ — » Kreditne akcije .......... 325 » 50 „ London.............118 „ 35 „ Srebro .............— „ — „ Francoski napoleond........9 » 40 CJesarski cekini..........'. 5 „ 58 „ Nemške marke .......... 57 „ 75' „