Posamezna Številka Din L
Št. 19.
V Ljubljani, v sredo 23. januarja £924.
PdStrifiiar goto v! n*.
Leto I.
_________i
fS
%>W^{
Hk
Sm
t
NEVNIli
Izhaja vsak dan ziutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina:
V	Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25.
Neodvisen	p
--------------n-------------
Uredništvo: Woifova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravsaištvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
Rokopisi se ne večajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13 633.
Potrošnikovo
stališče.
Eden naših vodilnih dnevnikov jo Pred dnevi naslikal našo državo v tako mračni svetlobi, kakor da se kosamo z razbojniškim Azerbeidžstanom ali Kurdistainom. Nek drug dnevnik Šteje le še tedne do popolnega državnega razpada. Zopet tretji prednjači v opisovanjih davčnih grozodejstev. Četrti vidi v vladi same bandite, ropar-ije, sodrgo, požeruhe, peti vidd povsod le goljufijo in intrigantstvo. Historik, ki bi na podlagi časopisnih poročil sestavljal sodobno našo zgodovino, bi moral priti do sklepa, da še takšnega monstra od države na svetu ni bilo, kakor je naša Jugoslavija.
V	socijalnem dogajanju ima menda Vsaka stvarca svojo finalnost. Ker so Cenjeni časopisi strankarski organi, mwamo te invektive razumeti pač kot sredstva strankarskih ciljev.
Je li so ta sredstva tudi primerna? Predočavati nasprotnike kot najnevarnejše škodljivce je bilo kot borbeno 0rožje uspešno še v dobi čitadca samo nnega »svojega« časopisa. Dandanes Je tudi naše ljudstvo s časopisjem vseh nurv in tendenc že preplavljeno; tudi ono je že prežeto s politično skepso. vDogodek lovi že prehitro dogodek in Primitivni intelekt se je privadil že primerjalni logiki. Za ohrano in obrambo Personalnega strankinega inventarja je Postalo to sredstvo skorajda neučinkovito.
Hoteti s tem vplivati na vlado, je nehvaležno početje. V današnji težavni kompliciranosti ima tudi najjačja vladna stranka opravka dovolj, da se vzdrži pri veslu in izvede vsaj najglav-nejše svoje progranme točke. Ozirati se na takšne politične »črno - slikarje« In na vrvež časopisnih glasov bi Jo obsodilo k brezdelju.
Morda so te kritike namenjene učvrščanju dobljene pozicije in vabi novih pristašev? V kolikor je polit stranka izraz socijalnih in gospodarskih Interesov, fi je ta podstava zasigura-na tudi brez njih. V kolikor naj služijo političnemu prozeditizmu, obstoji edini Phis tega početja v ten*, da se strankina armada v teh socijalno in idejno tako razburkanih časih začasno pomnoži za število politično neopredeljenih, organizatorično neuporabljivih elementov, ki ob volitvah storijo svojo za-morčevo dolžnost, a so po njih le škodljiv privesek. Vsak teden pride iz puščave kak glas, da so volitve na vidiku- Odtod to bojno razpoloženje in za to primativne borbene metode, preneše-ne direktno iz vojaških zakopov v tvornice javnega mnenja.
Kbt olajševalna okolnost prihaja morda vpoštev ona žalostna, narodo-psihološka plat slovanskih narodovi, ki Je našla svoj izraz v Dostojevskem, Tolstem, nihilistih in boljševikih, v tolikih slovanskih misticizmih fa tolikih Doiitičnih porazih. Prekoreniti analitiki Smo to premalo simtetiki, prera-dikalni subjektivisti in premalo izurjeni v kombiniranju realnih političnih možnosti. Politični in soci-jalni pesimisti smo od zibelke po-čenši in preidealistno zaverovani v namišljeno naše poslanstvo. Nikoli ne moremo razgaliti naše trpinčene duše 60811 široko, se razjokati nad našo be-«0, razkričati dovolj glasno v svet na-še napake in z neko naslado mučiti našega duha v obupavanju nad samimi sebi. Ta duševnost ruske inteligence je Priklicala boljševiško šibo, ona je dolga desetletja ovirala razmah češkega na-f°da in zdaj prinaša tudi nam le škodo ta škodo.
Te dni je tuj ugleden časopis raznesel v francoskem prevodu eno takšno Jokavo lamentacijo po vseh evropskih metropolah. Tujezemski strokovni časopisi prinašajo naše samoobtožbe kot zanesljive dokaze naše mizerije. Vsak dan najde naš samomorni sistem kak odjek v tujini. Široki svet nas pozna še bore malo in prve informacije Poženejo v neinformiranem duhu najgloblje korenine.
Ob koroškem plebiscitu so našli Nemci v izvestnem našem časopisju oajspretnejšega sekundanta. Nemška Propagandna literatura je bila en sam ■svleček iz naših dnevnikov. Proti last-
Zasedanje narodne skupščine.
Dnevni red, — Kombinacije o sestavi opoziciionalnega bloka.
proti bloku.
Socijaiisti
Beograd, 22. januarja. (B) Narodna skupščina se sestane jutri dopoldne. Na tej seji narodne skupščine se določi dnevni red prihodnjih sej sporazumno z vlado. Predsedstvo narodne skupščine bo predlagalo sledeči dnevni red: 1. Volitev odbora za razmejitev ?. Romunijo, 2. Volitev odbora za določitev pooblaščenih bank, 3. Volitev odbora za sklepanje o temi, da se z zakonom odobri polaganje učiteljskih Izpitov pomožnih učiteljev.
Poročilo finančnega odbora o francoskem posojilu 300 milijonov frankov se bo pretresalo 28. t. m. Debata o proračunu bo pričela 1. februarja t. 1. Na jutrišnji seji bodo pred določitvijo dnevnega reda ministri odgovarjali na po-edina kratka vprašanja narodnih poslancev. Ta vprašanja, v kolikor imajo večjo važnost, so ta-le: a) Vprašanje poslanca jugoslovenskega kluba dr. Hohnjeca na ministra za trgovino in industrijo o pogodbi naše države z Avstrijo glede izvoza vina, b) vprašanje dr. Grisogona (dem.) na ministra financ o odvzemanju 20 odstotkov o Priliki zamenjave kronskih novčanic, c) vprašanje poslanca srbske stranke Stanjeviča na dr. Peleša, ministra so-oijalne politike, glede predložitve zakona o invalidih narodni skupščini.
Beograd, 22. januarja* (B) Zaradi jutrišnjega zasedanja narodne skupščine so pričeli poslanci prihajati z vseh strani v Beograd. V klubih se pojavlja velika živahnost. V opozicijonal-nih krogih se govori samo o opozicio-nalnem bloku. Interesantno je, da opo-zicijonalni poslanci kljub izjavam opo-zicijonalnih voditeljev skeptično gledajo na uspeh akcije za sestavo opozi-cijonalnega bloka. Zaradi tega bodo imeli danes in jutri klubi svoje seje. Zemljoradniki so določili sejo svojega kluba za nocoj, demokrati pa za jutri dopoldne. Radikalni poslanski klub je imel danes popoldne sejo, na kateri sta gg. Pašič in dt. Ninčič seznanila klub
o sporazumu z Italijo. Skoraj vsi radikalni poslanci so odobrili postopanje vlade in bodo glasovali za sporazum. Ostali klubi bodo imeli seje pred zborovanjem narodne skupščine.
Beograd, 22. jan. (Z) Včeraj je dopotoval v Beograd g. dr. Spaho z g. Salih-Baljičem. G. dr. Behmen je poročal o svojem razgovoru z g. dr. Korošcem. Izgleda, kakor da muslimani ne bi bili zadovoljni z dosedanjim razvojem dogodkov, ker se jim zdi, da t celi stvari ni prave odkritosrčnosti. Po nekaterih znakih se da soditi, do so nerazpoloženi napram skupini g. dr. Korošca, ki noče piiti naravnost v navzkrižje z g. Pašičem. Glede sodelovanja z zemljoradniki mislijo, da lahko z njimi sodelujejo, ker je to želia tudi njihovih mas v Bosni. G. Davidov ič je konferiral z gg. Joco Jovanovičem, Spahom, Behmenom in Baljičein, da b! se našla možnost za sestavitev večjega delovnega programa. Med posameznimi načelniki opozicije pa še ni direktnih stikov.
Beograd, 22. jan. (Z) Socialistični poslanik g. Nedeljko Divac se je dalje časa razgovarjal z g. Davidovičem o sestavi opoziciionalnega bloka. Po tem sestanku je izjavil, da ne veruje v ustvaritev takega bloka in ne samo, da socijaiisti ne bi hoteli vstopiti v vlado, ki bi jo sestavil tak blok, nego bi bili proti njej. Tak blok bi bil neprirodna kombinacija skupin, t j. kombinacija skupin z najrazličnejšimi interesi. Dostavil je, da je zanj jasno, da dr. Korošec nikakor ne želi, da pride s Pašičem v navzkrižje, v dosedanjih razgovorih z radikali pa je imel v glavnem težrio, da iz njih izvleče čim več. Dr. Korošec je tokrat neodkritosrčen napram Davi-doviču in Pašiču. Pa tudi v slučaju, da pride blok na krmilo, bi moral iti prej ali slej na volitve. Ako bi se spustil v volitve na podlagi sedanjega zakona, bi se regionalne stranke le še povečale, to pa pomeni, da bi se zlo še povečalo.
Stališče opozicije o sporazumu z Stalilo
Skupna resolucija klerikalcev, demokratov in muslimanov.
Beograd, 22. jan. (Z) Včeraj popoldne se je končalo posvetovanje med gg. d<r. Korošcem in dr. Spahom o reškem vprašanju. Izdelala sta resolucijo, ki je bila poslana v podpis vsem ostalim klubom. Demokratski klub je odgovoril danes dopoldne, da pristaja na ta predlog. Predlog bo jutri dopoldne izročen skupščini Besedilo resolucije je sledeče: »Povodom vesti o sporazumu med našo državo in Italijo 1. poziva narodna skupščina kraljevsko vlado, da ji takoj da točna obvestila o vsem, kar se je dosedaj storilo v svrho sklenitve tega sporazuma* 2, narodna skupščina poziva kraljevsko vlado, da sklene v imenu naše države z Italijo samo tak sporazum, s kakršnim bodo zajamčene in upoštevane vse pravice naše države, ki so ji bile v dosedanjih
mednarodnih pogodbah priznane. V formalnem pogledu predlagamo v smislu § 68 poslovnika narodne skupščine, da se ta naš predlog ne odkaže posebnemu odboru, temveč da se takoj pretresa v narodni skupščini. Predlagamo, da se temu predlogu prizna nujnost.«
Beograd, 22. jan. (Z) Po včerajšnjem sestanku g. dr. Korošca z g. Pašičem, je dr. Korošec izjavil, da je izjavil g. Pašiču, kakor tudi g. dr. Nin-čiču, da jugoslovanski klub načelno ni nasproten sporazumu z Italijo, pač pa je nasproten takemu sporazumu, kakršen se je sklenil sedaj glede Reke, nakar mu je g. Pašič izjavil, da je današnja situacija taka, da se je ta sporazum moral skleniti. G. dr. Korošec je govoril z g. Pašičem tudi o situaciji.
KONGRES občin.
B e o g r a d, 22. jan. (Z) Zagrebško mestno zastopstvo je poslalo beograjski občini vprašanje, da-li se strinja s predlogom, da se vrši v Zagrebu kongres vseh občin cele kraljevine. Beograjska občina je odgovorila, da bi nje-
na želja bila, da se ta kongres kol prvi te vrste vrši v Beogradu.
OROŽNA VAJA REZERVNIH ČASTNIKOV.
Beograd, 22. jan. (Z) Vojni minister je sklenil pozvati v tem letu na dvomesečno orožno vajo večje število rezervnih častnikov.
n im besedam se nam je bilo težko boriti in tako smo morali propasti. Samo-umljivo je tudi, da se poslužijo tuje dr-žave v polit, in gosp. konkurenci samo našega somoobrekovanja, kajti samohvala ni izvozen artikel.
Vprašujemo se: ali so naše samoobtožbe pripravne, da čvrstijo v inozemstvu zaupanje v naše obstojne zmožnosti? Ali bodo borze reagirale na nje s porastom dinatjevega tečaja? Ali bodo silili tuji kapitali v državo, ki bo po izjavah lastnih članov kmalu razpadla? Ali se s tem dvigne vera najšiTših slojev v napredek našega gospodarstva?
Hasek, ki ga prinašajo te borbene metode posameznim stranicam, je minimalen. nestalen, trenuten, stalna, velika
in huda pa je škoda, ki jo vsled tega trpijo srednji sloji in vse narodno gospodarstvo. Ako je psihološki činitelj, t. j. zaupanje v lastno voljo in zmožnost kedaj odločeval v gospodarskem dogajanju, tedaj sigurno danes* ko sloni največji del pridobitnega dela na zaupanju, kreditu. In ker je pri nas tako malo samozaupanja in se še to sistematično podkopava, tonejo naši srednji sloji čimdalje bolj k niv6-ju proletarske mase, zato se vprašuje potrošnik, ki Plača končno iz svojega žepa stroške takšnega časopisnega vojskovanja, ali se morda vendar ne bi dala pokrenlti v javnem mnenju struja, ki bi politične borbene metode prenesla na stvamejšo realnejšo podlago?	ritn
Pašičev in Ninčičev obisk v Rimu.
Podpis sporazuma z Italijo. — Stališče radikalnega kluba.
Beograd, 22. januarja. (B) V ministrstvu za zunanja dela in predsedni-štvu vlade se vrše priprave za odhod ministrskega predsednika g. Pašiča in zunanjega ministra g. dr. Ninčiča v Rim. Dan odhoda še ni natančno določen, verjetno pa je, da odpotujeta iz Beograda 24. ali 25. t. m. Razgovori s predstavniki italijanske vlade v Rimu bodo trajali eden do dva dni. Sporazum o Reki in pogodba o politični zvezi sta že redigirana in ni verjetno, da se v tem pogledu kaj izpremeni. Razgovori se bodo vodili največ zaradi izvedbe tega sporazuma in o načinu za vzpostavitev čim boljših zvez med Italijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta sestanek bi naj bil tudi manifestacija novih zavezniških odnošajev med obema državama. Na potovanju v Rim bo spremljal g. Pašiča šef kabineta
v predsedništvu vlade Boško Idristič, g. dr. Ninčiča pa šef kabineta za zunanje posle Petrovič.
Beograd, 22. januarja. (B) Na seji radikalskega kluba je izjavil ministrski predsednik Pašič članom poslanskega kluba svoje zadovoljstvo o rezultatih skupščine Male antante v Beogradu in je zaprosil klub za pooblastilo, da sme skupno z dr. Ninčičem iti v Rim zaradi podpisa sporazuma z Italijo. Ra* dikalski poslanski klub je dal pooblastilo za to potovanje. Dr. Ninčič je seznanil člane kluba o podrobnostih besedila sporazuma o Reki in o razmejitvi z Italijo. Na seji so se razgovarjali tudi o resoluciji opozicijonalnih strank povodom sporazuma z Italijo. Ysi člani kluba so se izrekli proti tej resoluciji in izjavili, da bodo o priliki glasovanja glasovali vsi proti njej.
Lfenin le umri.
Moskva, 22. januarja, CWolfi) Sinoči ob pol šestih se je pojavila pri Ljeninu nezavest in splošna oslabelost. Ob 6.50 je bolnik izdihnil ob pojavih paralize dihalnega centra. V vladnem komunikeju o Ljeninovi smrti je rečeno: V Moskvi zborujoči kongres sovjetov in v zadnjih dneh pričeti kongres sovjetske unije bo ukrenil potrebne odredbe, da zasigura nadaljnje nepretrgano delo sovjetske vlade. Ljenina ni več med nami, a njegovo delo bo ostalo neomajno. Sovjetska vlada bo Ljeni-novo delo nadaljevala.
Rim, 22. januarja. (Agenzia Stefani) Ruska delegacija v Rimu je prejela od ljudskega komisarja Cičerina obvestilo, da je Ljenin umrl.
Varšava* 22. januarja. (K) Poljska brzojavna agentura javlja iz Moskve: Kakor se oficijelno poroča, je Ljenin včeraj nenadoma umri.
Moskva, 22. januarja. (Wo3fI) Ljeninovo truplo prepelje v torek Gor-kij v Moskvo. Do sobote, ko se vrši pogreb, ho ležalo na mrtvaškem odru v Domu strokovnih organizacij. Ljudstvo' bo imelo prost dostop v dvorano.
^lasdonald
angleške vlade.
e goverien s sestavo
London, 22. januarja. (R) Včeraj je bila v spodnji zbornici zaključena razprava o predlogu delavske stranke, da se izreče Baldwinovi vladi nezaupnica. Koncem razprave je izjavil Si-mons v imenu liberalne stranke, da je v državnem interesu, da se odstrani Baldvvinovo vlado. Liberalna stranka nima namena preprečiti, da prevzame delavska stranka vladne posle. Pri glasovanju se je nato izjavilo za Baldwina 256 poslancev, proti pa 328 poslancev.
London, 22. januarja. (Wolff) Ministrski predsednik Baldwin je danes predložil kralju svoj odstop in mu nasvetoval, da poveri sestavo vlade Macdonaldu.
KONKORDAT.
Beograd, 22. januarja. (Z) Tekom tega tedna pojde v Beograd zagrebški nadškof g. dr. Bauer, da doseže sporazum med katoliškim episkopatom in državo in ker se zanima za sklepanje konkordata. Gosp. dr. Bauer bo imel v prestolici konferenco z ministrom ver in s papeževim nuncijem monsignorora Pelegrinettijem.
London, 22. januarja. (Woiif) Ministrski predsednik Baldwin je sporočil v spodnji zbornici, da je kralj spre? jel ostavko vlade. Parlament je bil od-goden.
London, 22. januarja, (Reuter) Kralj je poveril Ramsaya Macdonalda s sestavo vlade.
London, 22, januarja. (Reuter) Macdonald je odšel dopoldne v Bu-chingham palačo. Prevzel je mesto ministrskega predsednika.
RAZPUST DR. SPAHOVE ORGANIZACIJE
Beograd, 22. januarja. (Z) Na sinočnji seji ministrskega sveta se je sklenilo, da se razpusti organizacija dr. Spahe »narodne uzdanice«, ki je bila' ustanovljena proti udruženju »Gajreta«.
VOLITEV SKUPŠČINSKEGA PRED* SEDNIKA V ATENAH.
Atene, 22. januarja. (Agenee D’Athenes) Narodna skupščina je izvolila vladnega kandidata liberalca« Raktivana z 212 glasovi za predsedni-, ka. Republikanci so oddali 69 praznih glasovnic.
Borzna poročila.
Beograd, 22. Januarja. D e v t z e. Dunaj 0.1226—0.1228, Budimpešta 0.325— 0.34, Bukarešta 43.50—43.75, Ženeva 1512.50 —1515, London 369—369.25, Milan 380—
380.50, New York 87.50—87.75, Pariz 390-391, Praga 254.50—254 75, Solun 161—165.
Zagreb, 22. januarja. Devize. Dunaj 0.1220—0.1240. Budimpešta 0.305—0.335, Bukarešta 42—45, Italija, Izplačilo 378.25— 381.25, London, izplačilo 367.75—370.75, London, ček 366—369, New York, ček 87.25 —88.25, Pariz 386.50—391.50, Praga 253— 256, Sofija 0—65, Švica 1512 59-1522.50, Varšava 0—0.003. — Valute. Do.arji 86.50 —0, avstrijske krone 0.1235—0, češke krone 249.50—252.50, francoski franki 382.50-
387.50, napoleondori 330-335. švicarski franki 1515—0.	,,	,	,„ncA
Curih, 22. januarja. New York 580.50, London 24.42, Pariz 25.60, MOan 25.07, Praga 16.80, Budimpešta 0.0202. Bukarešta 2 90 Beograd 6.625 Sofija 4.12, Dunaj 0.00815, avstrijske krone 0.00815.
Praga, 22. januarja. Dunaj 4.775, Berlin 8.175, Rim 151.625, avstrijske krone
4.80, italijanske lir« 151, Budimpešta 12, Pariz 155.125, London 146.55, New York
34.80, Curih 602.50, Beograd 39.85. Dunaj, 22. Januarja. Devize. Beograd 814—818, Berlin 15.90—16.50, Budimpešta 2.41—2.51, Bukarešta 352—354 London 298.500—299.500, Milan 3089—3101,
New York 70.935—71.185, Pariz 3142 3i5s'
Praga 2062-2072. Sofija 502-506; Curih
-l,V,a,Ute- D0131'!! 70.860 —7L260. bolgarski levi 480—488, nemška
marke 15.40—16.00, angleški funti 296.700—v 298.300, francoski franki 3105-3135, Jugo- , slovenski dinarji 813—819. romunski leji 346' —350, švicarski franki 12.130—12.210, češkoslovaške krone 2039—2055. madžarske krone 1.7&—1.96.
Berlin, 22. Jan. Dunaj 59,850.000, Milan 184.288,000.000 Praga 122.692,000.000, Pariz 191.021,000.000 London 17 trilijonov
855.250.000.000. New York 4,189.500,000.000, •Curih 731.168,000.000, Beograd 48 milijard
378.000.000.
DANAŠNJE PRIREDITVE
V Ljubljani:
Drama: »Hamlet«. Red D.
c ®Pe£?.: »Suzanina tainost. Mozart in Salieri. Ornimi Schicchi«. Red E.
Kino Matica: »Ljubezen plesalke Lole-, Kino Ideal: »Flirt«. (Vražja ženska.)
Kino Tivoli: »Bestija v žeui« — II. del: Rdeče pismo.
1An Kino Ljubi], dvor: Orientalska drama iz 1001 nocl v 2 delih — 9 dejanjih v onem sporedu — »Bagdadski berač«.
V Mariboru:
Narodno gledišče: »La Bobeme«. Red E
V	Celju:
Mestno gledališče: »2X2» 5«. Red B. Nočna lekarniška služba v Ljubljani:
Tekoči teden: lekarna Trnkocz? n*, Mestnem trgu In Ramor Drl glavnem kolodvora.
Političen bojkot nad JDS.
Načelstvo Narodno-naprcdne stranke je
na svoji seji 22. januarja z ozirom na sklep načelstva JDS, da enostransko razveljavlja sporazum od 19. februarja 1923 slede ljubljanskega mandata..sprejelo soglasno te-le sklepe:
1. načelstvo NNS ukine vsako občevanje in vsak stik z načelstvom JDS;
2. načelstvo NNS naroča svoji delegaciji v občinskem svetu ljubljanskem, da ukine vsak stik z delegacijo JDS v občinskem svetu ljubljanskem, s katero delegacijo je bila v okvirju Jugoslovenske Zajednice ipoje na v »združeni opoziciji«;
3. načelstvo NNS sporoča ta dva sklepa ostalim naprednim strankam v Sloveniji,
namreč Narodni radikalni, Narodno-socfla-
listični in Samostojni kmetijski stranki;
4. načelstvo NNS priobči sporazum od 19. februarja 1923 v dobesednem tekstu s kratkim komentarjem ter z ugotovitvijo enostranske z ničevimi razlogi podprte kršitve imenovane pogodbe s strani g. prof. Rcisnerja In s strani načelstva JDS — predsedstvu narodne skupščine, vsem ministrom ter vsem parlamentarnim klubom narodne skupščine v Beogradu;
5. isto priobči ostalim političnim strankam v Sloveniji.
Dalje je načelstvo sklenilo, da priporoči odboru zaupnikov, da čimprej pozove zaupnike na shod, ki odloči o bodočih smernicah politike in taktike NNS.
Hidroelektriina centrala v Medvodah
Na dnevnem redu četrtkove seje ljubljanskega občinskega sveta bodo v razpravi načrti, kako preskrbeti Ljubljano z električno silo. Ravnatelj mestne elektrarne, e. A. Ciuha, je pri tej pri-iiki podal strokovno mnenje, kjer se izreka za postavitev hidroelektrične centrale v Medvodah, in kjer pravi med drugim:
Obstoječa mestna parna elektrarna e pričela obratovati 1. januarja 1598. leta. Prvotno sta bila v elektrarni postavljena dva parna stroja. Leta 1S99 in leta 1905 se je postavilo še dva parna stroja, tako da je razpolagala elektrarna z 1G00 HP. Od leta 1905 do danes se mestna elektrarna ni več razširjala, akoravno je potrebščina po električnem toku posebno zadnja leta stalno naraščala.
Razširjenje obstoječe parne centrale.
Stara kalorična centrala je zelo neugodno postavljena med zazidanimi parcelami, daleč od vode in brez železniške dovlačnice. Ogromne množine vode je treba puinpati iz globokih vodnjakov in na tisoče vagonov premoga ie voziti z vozovi s kolodvora v elektrarno.
Izdelan je projekt, da se v mestno elektrarno postavi še eno parno turbino za 2000 konjskih sil z generatorjem 1300 kilovatov. Stroški za razširjenje obstoječe parne centrale bi znašali 27 milijonov dinarjev. Rentabilitct-ai račun za razširjavo parne ceutraie jnaša Din 11,350.000 dohodkov in Din
12.430.000 stroškov, torej Din 1,030.000 Primanjkljaja. Pri letni oddaji 3,200.000 kilovatskih ur bi veljal vsak oddani kilovat mestuo elektrarno 4 dinarje. Ce bi se hotel pokriti primanjkljaj, bi morala elektrarna zvišati cene toku. S tem bi pa nastala nevarnost, če bi elektrarna sploh ne bi mogla oddati proračunjc-no število kilovatskih ur. Nastal bi lahko nov primanjkljaj. Projekt za razširjavo parne elektrarne potemtakem ni priporočljiv.
Dobava električnega toka lz elektrarne na FaiL
Prav tako ni priporočljiva dobava toka iz elektrarne »Fala«. Mestna občina bi morala napraviti na svoje stro-ške daljnovod iz Celja do Ljubljane in zgraditi transformacijsko štacijo za 30 tisoč voltov. Tozadevne investicije so proračunjene na 44 milijonov dinarjev in to za oddajo samo 2000 kilovatjv, ker jih falska elektrarna ne more več oddajati. Rentabilitetni račun za preskrbo s falsko električno silo bi znašal Din 16,740.000 stroškov in Din 12 mil.
870.000 dohodkov, kar daje primanjkljaj Din 3,870.000. Pri proračunjeni množim 4,000.000 kv. ur oddanega toka bi veljala mestno elektrarno vsaka kv. ura Din 42. Za to ceno je pa nemogoče dobiti zadostno število konsumento^. Vsled neugodnega rentabilitetnega računa, vsled nesigurnosti dolgega daljnovoda in vsled nestabilnih cen ialske elektrarne je dovajanje falskega električnega toka nesprejemljivo.
Projekti ob Savi.
Že bivši deželni odbor kranjski je izdelal projekte za izkoriščanje treh savskih stopenj med Kranjem in Medvodami z elektrarnami Breg (5926 rlP), Smlednik (7669 HP) in Medvode, kot
konkurenčni projekt vevškim papirnicam (5648 IIP).
Visoki savski bregovi med Kranjem in Smlednikom so zgolj tvorbe iz konglomerata in sipske prodovine, ki ne more biti vodotežna. Vsled tega je naprava visokih jezov, kakor jih predvidevata projekta Brez in Smlednik, neizvedljiva, ker obstoji nevarnost, da bo vhajala visoko zaiezena voda nad jezovi skozi grušč in konglomeratne bregove po drugih potih v nižje ležeče talne plasti Vsled nesigurnosti zajezitve in vsled velikih investicijskih stroškov sta projekta Breg in Smlednik nepriporočljiva.
Projekt Medvode na levem bresu Save (Verje) kot konkurenčni projekt vevškim papirnicam ne pride v poštev, ker ne izkorišča cele množine savske vode, temveč samo ono množino vode, kolikor je preostaja preko koncesijonirane množine tamošnji papirnici.
Izvršljivi tudi niso projekti za zgraditev hidroelektričnih central v mecenskem defileju, v Tacnu in pod vasjo Medvode. Deloma vsled nizkih savskih bregov, deloma pa vsled tega, ker ti projekti predvidevajo vodotočne kanale, ki bi danes stali ogromne vsote. Razmotrivala se je tudi možnost zajezitve Save pri izlivu potoka Gamoljšči-ce, to je 1 km nad černuškim mostom. Tamošnji savski bregovi pa so zgolj rahle sipine, ki izključujejo visoko zajezitev Save. Poleg tega bi pa bilo zgraditi tudi dovodni kanal, ki bi napravo zelo podražil. Radi ogromnih stroškov, ki bi nastali z napravo dovodnih Kant-lov, tudi projekti bivšega deželnega odbora za izkoriščanje vodne sile na Savi med Lazami in Kresnicami, med Kresnicami in Litijo niso izvršljivi
Hidroeiektrična centrala v Medvodah.
Po študiju tehnične komisije je edinole primeren projekt za postavitev hi-dioelektrične centrale v Medvodah in izraba vodne sile, ki je sedaj last Vevške papirnice. Za to napravo so izdelani načrti in znaša proračun za stavbo 80 milijonov dinarjev. Rentabilitetni proračun za projektirano napravo izkazuje Din 15,100.000 stroškov in Din
16.000.000 dohodkov, torej dobička Din
900.000. Proračunjeni stroški in dohodki v rentabilitetnem računu vsebujejo uspeh v prvih letih obstoja nove centrale.
Pri najmanjšem vodnem stanju bi bilo z elektrarno v Medvodah na razpolago 5390 konjskih sil, če se prišteje še 1^00 sigurnih konjskih sil, s kateri.«! razpolaga že obstoječa parna elektrai-na To bi pri umnem gospodarstvu z električno energijo zaJošoalo Ljubljani za dolgo let, zlasti ker z nizkim stan.em vode ni veliko računati in bi bilo drugače pri normalnem stanju Save samo iz Medvod dobiti 7000 konjskih sil.
V novi električni centrali se postavijo začetkoma 2 turbini po 3500 konjskih siL Poleg strojnice se postavi poslopje za transformatorje, ki pretvarjajo napetost električnega toka iz generatorjev od 6000 na 35.000 voltov vrtilnega toka. Električni tok se spelje po 12 km dolgem daljnovodu iz Medvod v Ljubljano. Tukaj se v glavni transformacijski štaciji zopet transformira tok na 6000 voltov in potom krožnega voda ob periferiji mesta razdeli po Ljubljani in okolici
Beležke.
Najboii lniormirano »Jutro« je k sreči
prineslo v torek poročilo o seji okrožnega ndbora SKS, ki je bila v petek. V pondeljek je namreč Sele prlkrevsal »Jutrov« informator v Ljubljano. Da le pri tako hiti etn poročanju tudi vse napačno, je naravno. Seja ni končala s prav nobeno nevoljo s tak. tiko poslanca Puclja, temveč je bila posl. Puclju Izrečena soglasno zaupnica In sicer ua predlog ravno Ustih, ki so »kritlkovall taktiko SKS«, kakor pravi »Jutro«.
Slovenska Abdera. Glasilo petke, ki in tvori pet najmerodalnejšlh čeških strank, le »Prager Presse«. Se nikomur ni v glavo padlo, da bi zato očital katerikoli sirankl petke, da je opustila svojo samostojnost »Narodni Dnevnik« pa ni glasilo nobene stranke in vendar si upajo naši listi dan ua dan ponavljati abderiteko trditev, da pomeni konzorcij »Narodnega Dnevnika« blok političnih strank. Ali misli »Jutro«, da ie • svojim lucifersklm teledlnamom v resnici ubilo id vso pamet javnosti?
Razilrlalte 7 ' »Narodni Dnevnik".
Iz strankarskega življenja.
Krajevni Mestni Odbor NRS Kočevje ima občni zbor dne 26. jan. 1924 ob & url zvečer v veliki dvorani hotela »Trst« v Kočevju s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsedstva; 2. referat dr. Sajovica o zunanjem In notranjem političnem položaju ter o smernicah politike NRS; 3. poročila tajnika, blagajnika in revizorjev: 4. sprejem novih članov: 5. volitev novega odbora in 6. slučajnosti. — K točkama 1. in 2. dnevnega reda imajo dostop tudi nečlani ki se izkažejo z vstopnico predsedstva krajevnega odbora. Vstopnice se dobe do dne 26. januarja 1924,
KINO TIVOLI
Jesfija v ženi"
U dri: Rdite pismo. :Od 22. do 23.1.
Mariborsko pitmo
Volitve ▼ cenilno kotnMjo. — Turorciijevu 83 letnica. — Umetniške vesti. — Razno.
Maribor, 22. jan.
V nedeljo so se vršile v mariborski oblasti dopolnilne volitve v cenilne komisije. Zanimanje za volitve ni bilo veliko in tudi agitacije ne. V nekaterih okrajih so skoro samevale liste klerikalcev. V Mariboru in v Celju je bil dosežen predhoden sporazum In je bila s strani gospodarskih krogov vložena skupna lista. Dan pred volitvami, to je v soboto, pa se je pojavila v Mariboru nenadoma še ena posebna gostilničarska in kavarnarska lista. Do te samostojne akcije gostilničarjev in kavarnar-jev je prišlo zato, ker se oni faktorji, ki so sestavljali skupno listo, niso ozirali na poslednje in so se tl čutili radi tega zapostavljene. To je pravi vzrok in nima torej s politiko nikakega opravka, kakor bi rad »incident« naslikal »Tabor«. Sestavitelji te separatne liste menda niti sami niso upali na uspeh, kar je naravno, hoteli so sami izraziti svoje nezadovoljstvo. Rezultat volitev v Mariboru je bil, da je separatna gosiil-ničarsko-kavarnarska lista dobila ls 54 glasov, skupna kompromisna lista pa 363 in s tem tudi zmago. Izvoljeni so bili za člane Inž. Dračar, Ludvik Sabukošek in I. N. Šoštarič, za namestnike pa Fr. Horvat. Josip Skaza In Josip Serec. Nekaj glasov so dobili tudi posamezniki. V mariborski okolici je odnesla zmago klerikalna lista, v Celju skupna lista pridobitnih krogov, drugod pa povsod tudi klerikalna, razen v Ptuju, kjer so prodrli Nemci s pomočjo nemčurjev, To je zopet nov dokaz, da je Ptuj v narodnem oziru po osvobojenju najmanje napredoval in da bo tu treba še veliko resnega in smo-trenega narodnega dela.
Včeraj v pondeljek 21. t. m. je praznoval starosta slovenskih Mariborčanov znani naš narodni delavec, pisatelj in svetovni popotnik dr. Pavel Turner svoj 83. rojstni dan. Dr. Pavel Turner je bil rojen 21. januarja 1. 1842 v framski župniji na zelenem Pohorju. Na gimnazijo v Maribor je prišel primeroma zelo pozno, star že 16 lat. Z vztrajnostjo in marljivostjo, lastno trdnim sinovom Pohorja, se je, čeprav s težavo v gmotnem oziru, kajti drugače je bil vedno odličnjak, preril skozi celo Šolo do mature, katero je napravil v Mariboru, kamor se je po sedmem razredu, katerega je dovršil ni Reki, zopet vrnil. Iz Maribora je odšel na Dunai, od tu v Hamburg, London, Pariz in nazadnje v Strassburg, kjer Je bil 1. 1873 promoviran za doktorja prava. Od takrat je potoval križem sveta, študiral In služboval kot domači učitelj v raznih znamenitih rodbinah. O svojih potovanjih in drugih stvareh je dr. Turner mnogo pisal v naših listih. Nazadnje se je vrnil v domovino v Maribor, kjer si je v Krčevini kupil posestvo, na katerem danes živi, večinoma ločen od ostalega sveta. Sivi starček je še krepak in se živahno zanima za razna naša današnja javna vprašanja.
V našem gledališču so igrali v soboto zvečer opero »Janko in Metka«, ki Je kakor premijera in prve reprize, dobro uspela. V nedeljo popoldan so dali isto opero kot ljudsko predstavo, zvečer pa opereto »Pri treh mladenkah«. Občinstvo je zopet napolnilo hišo, kakor lani, ko se je ta opereta prvič Igrala v Mariboru v slovenščini. To pa tudi ni nič čudnega, saj Maribor to delo že dobro pozna. V starem nemškem gledališču so jo ponovili menda kar tridesetkrat, pa še vedno ob dobri zasedbi. Schuberta le pel tokrat g. Urvalek In ž<il splošno priznanje. V vlogi Hannerl je nastopila mlada gdč. Lubejeva. Ulogo je dobro rešila, čeprav je bil to prvi njen večji nastop. V vlogi barona Schoberja je gostoval režiser celjskega 'mestnega gledališča, g. Janko. V nedeljo popoldan pa smo imeli tudi še drugo predstavo, premijero »Začaranega princa« v sokolskem marljonetnem gledališču v Narodnem domu, pri kateri so se osobito zatavali naši malčki. Torej povsod živahno gibanje. V umetniškem oziru nas čaka, kaitor se poroča, letos tudi še drugo iznenadenje — razstava madžarskih upodabljajočih umetnikov. Madžarski umetniki nameravajo prirediti razstave po vseh jugoslovensklh mestih, naši pa v kompenzacijo v madžarskih. Morda bo to tudi nekoliko zabrisalo žalosten vtis razkola v našem umetniškem klubu »Grohar« radi katerega so izstopili Iz njega vsi mlajši umetniki, najbolj nadarjene moči.
Živimo v času občnih zborov, zato skoro ne mine ta mesec noben dan brez občnega zbora tega aH onega društva ali organizacije. Med važnešiml občnimi zbori je bil nedeljski občni zbor mariborske podružnice Udruženja jugoslovensklh narodnih železničarjev, ki se je vršil v mali dvorani Narodnega doma. Občni zbor je pokazal, da ta narodna erganizaclja lepo uspeva in je najboljša branilka narodne in državne misli med našimi železničarji. Za prodsednika je bil Izvoljen mesto dosedanjega predsednika g. Lukačiča, ki ie bil premeščen v Kotoribo, gosp. Ivan Škerjanc, nadrevldent. Dne 18. t. m. Je imela svoj občni zbor tudi »Drava«, železničarsko glasbeno društvo; odbor je ostal večinoma isti kakor je bil lani. Na občnem zboru učiteljskega društva za Maribor in okolico je bil Izvoljen za predsednika nadučitelj Tomažič, član višjega šolskega sveta. Mariborska Industrija se je te dni tudi pomnožila za novo, važno podjetje. Gg. Valjak in Perhavec sta ustanovila tovarno za lzde'avo likerjev, dezertnth vin In sirupov. Kot spe-cijaliteto bo tovarna izdelovala vennouth in marsalo ter nas tako osamosvojila od uvoza lz Inozemstva.______________________
Prosveta.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANL Drama.
Začetek ob 8. url zvečer.
Sreda 23. Jan. Hamlet. Red D.
Četrtek 24. jan. Othello. Red F.
Petek 25. Jan. Zaprto.
Sobota 26. jan. Golobček. Red A.
Nedelja 27. Jan. ob treh popoldne. Mogočni prstan, izven. Ob osmih zvečer, Osma iena. Izven.
Pondeljek 28. Jan. Hamlet. Red C.
Opera.
Začetek ob pol 8. url zvečer.
Sreda 23. Jan. Suzanina tajnost, Mozart In Salleri Giannl Schlcchl. Red E.
Četrtek 24. Jan. Zaprto. (Oeneralna vaja.)
Petek 25. jan. Travlata. Izven.
Sobota 26. jan. Alda. Red H
Nedelja 27. jan. Travlata. Izven.
Pondeljek 28. Jan. Zaprto.
— Koncert Tltlerry-Kaučnlkove sc vrši dne 4. februarja v Ljubljani v hotelu Union.
Dnevne vesti.
— Javna sela ljubljanskega občinskega sveta se vrši ju‘ri zvečer ob 6. uri v Mestni dvorani Iz obširnega dnevnega reda je povzeti, da se bo na seji razpravljalo o odloku pokrajinske uprave glede pritožb gg. Turka in Stareta, daije o spomenici združeni društev stanovanjskih najemnikov glede ©miljenja stanovanjske bede in o projektih za zgraditev mestne elektrarne na Savi. Najvažnejša točka dnevnega reda je razprava o proračunu mestnega zaklada za leto 1924, o proračunu mestne klavnice, o proračunu mestnih voženj, o proračunu mestnega pogrebnega zavoda, o proračunu mestne zastavljalnice, o proračunu mestnega dohodarstvenega urada, o proračunu vodovoda, elektrarne in plinarne. Dnevni red občinske seje ne bo izčrpan že jutri zvečer, ampak se bo seja še naslednje dni nadaljevala.
— Imenovanje v oblastni upravi. Načelnik kmetijskega oddelka pri pokrajinski upravi g. Ivan Sancin je imenovan za oblastnega poljedelskega referenta in vladni svetnik Pavlin za oblastnega veterinarskega referenta pri oblastni upravi v Ljubljani. — Pri oblastni upravi v Mariboru je imenovan za ob astnega poljedelskega referenta g. inšpektor Zidanšek, za oblastnega veterinarskega referenta pa je imenovan bivši narodni poslanec gosp. Janko R a J e r.
— Iz sodne službe. Ministrstvo pravde Je imenovalo za namestnka predsedniku obrtnega sodišča v Ljubljani deželnosod-nega svetnika pri deželnem sodišču v Ljubljani g. dr. Pavla Skaberneta.
— Odlikovanje Z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 17. t. m Je bil odlikovan z redom Sv. Save III. razreda g. Ivan Knez, predsednik trgovske in industrijske zbornice v Ljubljani Z redom Sv. Save IV. razreda so bili odlikovani gg. Ivan S u b I c, ravnatelj srednje tehnične šole v Ljubljani, dr. Ludovik B 5 h m. ravnatelj trgovske akademije v Ljubljani in Andrej J a k i I, trgovec v Karlovcu. Z redom Sv. Save V. razreda so bili odlikovani gg. Matko P r e -1 o v š e k, gradbeni nadsvetnik v Ljubljani, Josip B o n c e 1 j. ravnatelj Strojnih tovarn in livarn d. d v Ljubljani, Alojzij K r i -ž i n t, generalni direktor »Lesit« dL d. v Mariboru. Karel Detela, podravnatelj žitnega zavoda v Ljub jani, Milan Dular, dr. Ciril Pavlin, generalni tajnik Združenih papirnic v Ljubljani, Hanuš K r o f t a, ravnatelj ljubljanske kreditne banke, Jakob Zvorovec, industrijalec v Središču, franc Stupica trgovec v Ljubljani, Dragotin Šebenik, pisarniški ravnatelj v Ljubljani, Franc Konda, trgovec v Mariboru. Ivan Schrey, industrijalec v Ljubljani in Ivan Vogelnik, ravnatelj zavoda za žensko obrt v Ljubljani.
— Novi proiesorjl na beograjski univerzi Univerzitetni svet beograjske univerze je izbral za rednega profesorja romanske filologije g dr. Petra Skok, profesorja na zagrebški univerzi. — Za Izrednega profesorja istotam je imenovan g. Mt.odrag 1 b r o v a c.
— Slovenski javnosti. Češka Obec priredi v pondeljek. 28. januarja, ob 20. uri zvečer v dvorani »Zvezda« zabavni večer v prid otrokom Invalidov in slepcev. Generalni konzul dr. O Beneš predava o francoski trdnjavi Verdun (s skeptičnimi slikami) nadalje sodelujejo: član opere gdč. Zd. Zikova, kapelnik g. IJalatka, proiesor J. Slajs s soprogo, član orkestra g. Gustav Aeksandrovič Kamor. Po sporedu ples. Godba dravske divizije. Vstopn.na za osebo 20 Din. Pomagajte ubogim! Udeležite se obilno!
— Uradniški predujmi. Po odloku generalne direkcije državnega računovodstva DR br. 2563 z dne 19. janua.ja 1924 je pri odmeri predujmov smatrat: za višje uradnike vse uradnike od vštetega Vil. člnov-nega razreda navzgor, osta e pa za nižje.
— Redukcija Kusov. Pri redukciji uradnikov v ministrstvu poljoprivrede in voda je bilo reduciranih nad 2u0 uradnikov, ruskih beguncev, ki so bili zaposleni pri raznih hidrotehničnih. delili. Ministrstvo bo nastavilo najsposobnejše izmed teh kot diurniste.
— Prijave za odmero davka na poslovni promet. Delegacija ministrstva linanc v Ljubljani razglasa, da morajo po členu 10 zakona o uavku na poslovni promet, najkasneje do dne 29. iebruarja 1924 vložiU predpisano p.ijavo vsi oni davčni zavezanci, katerih promet v letu 1923 ni bil manjši od 15.0JU Din, in m presegal vsote 3uUOu0 Din. Natančnejše glej >Ura<Jnl list« ljub Janške In mariborske oblasU z dne 22. januarja 1924.
— Novomeške vestL Predpust vendar ne bo minul brez plesa. »Sokol« prične kot običajno vsako leto tudi letos s plesnimi vajami Priglasi se ie sprejemajo. — Trgovcu Josipu Koširju je umrl edini sinček Iz drugega zakona, petmesečni Drago. — Iz frančiškanske cerkve so zadnje dni izginili trije oltarni prti. Zato se bo zapiralo cerkev odslej bolj zgodaj. — V r e m e ie postalo zelo južoo. Vkljub meg.i in prihuljenemu mrazu se topi sneg Vidoma in na cesti ni drugega kot strašna plundra. — V Bučni vasi so čull pri starem Božiču. Radi pomanjkanja prostora Je zlezla mladina na prostorno peč, ki pa se je vsled velike teže vdrla in vse je zgrmelo v peč. Sreča, da Je ženavica že potihnila. — V St op iških Crmoš-n J i c a h so se stepli. Cez dan so imeli na '1 ežki vodi veselico. Stopiški in težkovodski fantje so se sporekli. Kovačev iz Crmošnjic, ki dela sicer v Gorjancih, Je ves čas pravil, da bo »nocoj« še eden mrtev. Ko so se udarili. Je priskočil že oženjeni Kasteic, hoteč jih pomiriti. Pa jo je skupil. Kovačev ga je sunil z nožem v obraz in mu prerezal celo stran in brado. Ob 2. url ponoči so ga pripeljali v bolnico Usmiljenih bratov, kjer mu vlivajo hrano po cevki. Kovačev Je roinal v zapor. — Te dni je prišel iz bolnice neki drugi Crmošnjlčan. Na Stefanov dan so se zbrali trije pijani fantje in navalili so na hišo tamkajšnjega »Amerikanca«, grozeč, da ga ubijejo In mu poberejo dolarje. Zaleteli so se v zaklenjena hišna vrata, ki so se pod ponovnim hudim pritiskom podrla, in vsi trije so padli v hišo. Amerika-nec je pri tem ustrelil in zadel enega v čelo. fant ima pa trdo bučo, v bolnici se Jt Izlizal. Njegov tovariš Jih je dobil po glavi z majhno sekirico in nosi še sedaj spomin. Vsi pu obujajo kes v luknji.
— Celjske vestL izid nadomestnih volitev v dohodninske cenilne komisiie dne 20. t. m. V Celju v mestu Je bila vožena samo ena lista in sicer lista pridobitnih slojev. Kot člana sta izvoljena* gg. dr. Ernest Kalan, odvetnik v Celju in franc Leskovšek, trgovec v Celin. Namestnika sta Miloš tlofa-
Ljubljana* dne 22. januarja 1924.
njec, kipar v Celju ter Franc Lukas, Inau-strijalec V Celju Oddanb je bilo 53 glasov. — Za okolico sta bili vloženi dve listi in sicer lista pridobitnih slojev in klerikalna Usta. Oddanih je bilo 96 giasov, od katerih je padlo na listo pridobitnih slojev 32. na klerikalno 64. Izvolieni so za člane: Josip Kladnik, posestnik Vransko, Jurij Kranjc, posestnik v Lakomšeku in Franc Strucel, posestnik Mozirje. Za namestnike: Josip Stok as, posestnik. Dvor pri Šmarju, Blaž Sodin. Bukovžlak pri Celju in Franc Letnar, župan Luče. Udeležba je bila slaba, kar Je znamenje, da se ljudstvo važnosti teh volitev še zelo malo zaveda. — Poročil s e j e g. Franc Leskovšek, trgovec v Celju z gospo Vidosavo Završnik, poštno uradnico v Celju. — Olepševalno društvo v Celju priredi v nedeljo 10. februarja popoldne v sokolski telovadnici tombolo z lepimi dobitki. Dohodek tombole se bo porabil za namene društva. — Policijski oddelek okr glavarstva razglaša, da se je zadni' čas pri zglasilnem uradu opazilo, da dobršen del prebivalstva Celja In okolice ni pravilno prijavljen. Raditega se vnovič pozivajo stanodaja’cl, da v teku 10 dni redovito prijavijo vse pri njih stanujoče odnosno odjavijo odišle stranke, vključno podnajemnike. Proti prestopkom zglasilnih predpisov se bo postopalo po zakonu z globami odnosno z zaporom.
— Na občnem zboru »Orjune« v Celja
dne 19. t. m. je podalo nekaj gospodov žalostno sliko osebnega strankarstva, ki ga vlačijo v to organizacijo. Ko je predsednik v svojem programa tičnem govoru omenjal, da je še med nacijonahsti nekaj pokvarjenih duš, ki bi »e motale skrivati pred javnostjo, se je čutilo užaliene kakih osem gospodov, strankarskih privržencev bivšega člana celjske *Orjune« dr. Kalana, ter so začeli kričati in razgrajati. Le razsodnosti in avtoriteti predsednika Tripala se imajo dotični gospodje zahvaliti, da ni prišlo za nje do neljubih Incidentov. Žalostno Je, da je gotovim gosoodom strankarstvo važ-neji kakor pa interes »Orjune«.
— Mariborske vesti. Pregled Gotz-ove dvorane je ugotovil, da pri bombnem napadu prostori niso biii toliko poškodovani, da bi bila nevarnost, da se stropi ziušijo. Vs;ed tega so omog'.čene razne prireditve, ki so bile preložene, ali pa so se sp.oh nameravale opustiti. — 21. t. m. priredi tukajšnja pravoslavna občina proslavo Sv. Save z obsežnim sporedom. bodeluje tudi vojni orkester, Glasbena Matica, virtuozinja na gosli ga. Banulova in ga. Mitrovičeva. — O stanju nalez-1 j ‘. v i h b o 1 e z n 1 v mariborskem mestnem okolišu je izdal mestni fizikat za dobo od 13. do 19. t. m. nastopno poročilo: šsn, nov 1, ostane 1; trebušni legar, nov 1; škrla-tinka, prejšnjih 10, ozdravljena 2. umrl 1, ostane 7; ošpice, prejšnja 2. — Aretiran je bil krojač Franc S., ki je v pijanem stanju v gostilni Anderle na KorošKi cesti pri. čel razgrajati in se končno še skušal izmazati kateor Micka Kovačeva. — Med delom je 18 letna pomožna deiavka v neni tuKaJ-šnji tovarni Marija Osteršec tako ne-srečno padla, da se je onesvestila in dobila znatne notranje poškodbe. Po vrvi pomoči, .ki jo ji je nudil oddelek rešilne postaje, je bila z vozom prepeljana i.a ujcn dom. — Na oledenelem pločniku na vogalu \Vildenrainerjeve in Frančiškanske u.lce le včeraj padel H. Simovič in si pri tem zio-m i 1 desno nogo pod kolenom. — Ljudevit O. iz Račja pri Mariboru, ki Je oil aretiran zaradi postopanja, je takoj putem, ko je bil zopet izpuščen, ukradel nekemu hlapcu par čevljev, radi česar je moral znova v zapor.
  Ptujske vesti. Razbojniške
tolpe so začele vznemirjati zadnje čase prebivalstvo po vaseh Gorišnica, Gajevci, Placarovci in Formina. Prebivalstvo je v vednem strahu pred tatovi in roparji, ki se pojavljajo preoblečeni in maskirani zdaj v eni zdaj v drugi vasi, ali pa v več vaseh naenkrat, in poberejo vse, kar vidijo. Orožniki iz Moškanjcev se pridno trudijo pri zasedovanju in ne brez uspeha. Nekaj članov teh tolp so že poslali v zapore po zasluženo plačito. — Pri stavbeni tvrdki Matzun Jakob v Ptuju se je ponesrečil delavec Domanjko Janez. S kladivom se Je močno udaru po levem kolenu in moral iskati zdravniške pomoči. .— Kuhar v minoritskem samostanu. Berjak Ivan, pa je padei na gladki poti tako nesrečno, da si je zlomil nogo in moral v bolnico.
— Zadruga gostilničarjev ln kavarnar-lev nam pošilja sieLeče: Med občinstvom se čujejo pritožbe, da so povišali gostilničarji In kavarnarji cene pijačam zato, ker se je deloma pavšsdirala 2U para taksa. Temu pa ni tako. Povišek v kavarnah se Je zvršil vsled podražitve razsvetljave, kurjave in časnikov, ki so z novim letom povišali naročnino. Poleg tega vzamejo velike vsote davki, bolniška blagajna, k temu pristopi pa še 20 para taksa. Pri gostl.nah pa Je glavni vzrok podražiti pijač to, ker je mestna občina kar oa tihem povišala doklado na užltnlno za 50 par na 1 liter. Vsled tega so morati gostilničarji cene pijačam povišati, pri tem ko so cene jedil ostale stare.
— Prošnje t* prireditve v ljubljanskem policijskem okoliši. Z ozirom na določila pravilnika za izvrševanje odredb o taksah itd. z dne 6. novembra 1923, »Uradni Ust«, št. 116, člen 103 točke 31 in 66 objavlja policijska direkcija v Liublianl, da se morajo prošnje za dovoljenje prireditev, ki se Imaio vršiti v ljubljanskem policijskem okolišu in< °d katerih Je po tar. postavki 99 a zakona o taksah in pristojbinah plačati davčnemu uradu takso 10% oziroma 20», vsa) 5 dni pred prireditvijo vložiti osebno med uradnimi urami na policijski direkciji v Ljubljani, Blelweisova cesta, št. 22, 1. nadstr„ soba, št. 8. Za take prireditve j« smatrati veselice, zabave, koncerte, glasbene in pevske večere, vsakovrstna predavanja, ognjemet, cirkuške ln akrobatske
Sredstave, bioskopske, ozir. kino predstave t gledališke predstave izven državnih gledališč. Prepozno vložene prošnje In vloge, katerim ni priožend taKsa, predpisana v tar. post. 1 ln 99 zakona o taksah, se bodo strankam brez dovo jenja vrnile. Prošnjo za morebitno potrebno podaljšanje policijske ure ima vložiti posebej oni gostilničar, ki hua pravico pri prireditvi izvrševati gostilniško obrt. Policijska direkcija v Ljubljani 20. ianuarja 1924.
— Nov dnevnik v Beogradu. Prihodnje dni začne lzhajaU v Beogradu nov dnevnik pod imenom »Beograd«. List se bo bavil • političnimi la aoelUinUnl vprašanji.
■ Izseljevanje v Združene država — Rhtororno postopanje priseljeniških uradov.
izseljeniški komisarijat v Beogradu je Izdal poročijo o priseljevanju v Združene flržave v 1. 1923. V omenjenem letu so odklonile ameriške oblasti 20.619 tujcem priselitev v Združene države, 1088 pa so jih posale nazaj z New Islanda. Kot vzrok odklonitve je v večini slučajev naznačena bojazen, da bi padel priseljenec v breme ame-Tiškim oblastem oziroma ameriški javnosti, ker ni imel zadosti sredstev za življenje, ali ni bilo upati, da bi v doglednem času prišel do zaslužka. 'lakih slučajev je bilo zlasti mnogo med ženami in otroci, ki niso imeli affidavita, t. j. pismene zaprisežene Izjave bližnjega sorodnika, ameriškega državljana, s katero se ta obveže, da bo skrbel zanje. Zaradi nepismenosti je bilo odklonjenih 2095 priseljencev, približno ravno toliko kontraktnih delavcev, o katerih smo poročali v eni zadnjih številk našega lista. Nad 1000 je bilo odklonjenih zaradi bolehavosti, zlasti jetike in spolne bolezni, kožne bolezni in bolezni na očeh, zaradi epilepsije in umobo nosti 156, radi pijančevanja iz navade 55, 262 otrok, ker so Potovali brez spremstva, 364 zločincev, 4 anarhisti. Dalje je bilo izključenih 141 takšnih, ki so se hoteli utihotapiti Iz Meksi-«. Po novem zakonu bo priseljevanje iz naše države še boli omejeno in bo moral Marsikdo opustiti misel na novi svet
_ — Kriminalna statistika v naši državi. Kriminalni oddelek direkcije državne statistike Je izdal te dni stanje kazenskih zavodov v naši državi, kot je bilo dne 1. januarja t. 1. V celi državi se nahaja 12 kazenskih zavodov, v katerih se je tega dne nahajalo 6813 zločincev in sicer 6289 moških in 424 žensK. Z ozirom na starost je 2862 zločincev med 21,—30. let, ,1654 med 40. let, med 40.—60. let 2053 in nad 60. let 424 zločincev. Po domovinski pripadnosti Je največ zločincev Iz Srbije In Južne Srbije 3690, Hrvatska ln Slavon ja 1302, Slovenija 690, Bosna in Hercegovina 544, Dalmacija 83, Crna gora 180, Vojvodina 164. Po veri jih pripada 4038 pravoslavni, 1676 katoliški. Drugi pripadajo osta-
Kiim veram v naši državi. Tujih podanikov med temi 131 in sicer 26 Italijanov, 20 adžarov, 13 Avstrijcev, 13 Rusov, 6 Ru-taunov, 2 Grka, i>o en Nemec in Turk, od ostalih narodnosti 15. Oženjenih Je 3395, jamskih 2727. vdov In vdovcev 445, ločenih 50. Največ zastopnikov imajo revni sloji, "eč kot polovica zločincev nima nikakega Premoženja, ena tretlina razpolaga s prav ®ajhnlm premoženjem, 303 pa ima večje Premoženje. Z ozirom na število prebivalstva pride v naši državi na circa 2000 prebivalcev po en zločinec.
.	— Iz komitske statistike. Kakor poro-
gajo Iz Beograda, ie bilo leta 1923 v Južni «n>lji aretiranih 80 komitov, 98 pa jih je bilo pqbitih. Med temi se je nahajalo tudi Vec voditeljev, ki so bili poznani i>o vseh lužnih krajih vsled svoje drznosti in grozovitosti
.	— Potresi na Jadranski obali. Kakor
■avija beograjska potresna opazovalnica,
ie pojavilo zadnje tri dni na naši Jadranski obali zopet več lažjih potresnih sunkov. « Dalmacije prihajalo poročila, da se sun-« skoro vsak dan pojavljajo. Ko je bila zadnje dni neka ladja na potu iz Šibenika na Krk. le povzročil potresni sunek med Potniki veliko pan‘Ko. Vsi potniki so prihiteli iz svojih kabin na krov. Dalmatinci spravljajo pogostne potresne sunke v zvezo z veliko množino padavine, ki smojo imeli zadnjo lesen in pričetkom zime.
„ *?.re.pir zarad* stare biskupije v Splitu se nadaljuje. Ko je ob priiiKi zadnjega po-
■ v>*“u zsorela tildi stara biskupija, »o pisal; nekateri časopisi, da je ogenj napravil konec prepiru, ki je več let vladal v bplitu zaradi start biskupije Arheolog Bulic in njegovi pristaši so se namreč upirali mestni občin., ki ..e hotela staro zgodovinsko poslopje podreti, da bi dobilo mesto lepše lice. S požarom, s*, mislili, bo ta prepir končan. Toda k*, je mestna občina zadnje dni sklenila, da st mora zadnje ruševine podreti, ker je nevarnost, ua se bodo po-samezm zidovi sami podili, je zopet nastopil monsignor Bulič in zahteva, naj se poderejo samo oni deli ki o^iožaio .javno varnost. laJto se prepir še vedno nadaljuje. Ob pri-r"..P?,	? sta ,bi*a uničena tudi dva stara
Kadimika iz srebra, i.atera so šteli med naj-Večje dragocenosti splitske stomice in sta predstavljala zlast’ v današnjih časih neprecenljivo vrednost
— Mesto venca na grob umrlemu gosp. Boštjanu 1 ometu, posestniku iz Spodnje Šiške. e daroval g. J. Seidl iz Spodnje Šiške
i™ n!n NJStri?r.adi>0 Soko*skega doma in
iSlepi, Kff ^ig.1'
Šport.
Glavna skupščina LLAP. V pondtljek zvečer se ie vršila v restavracijskih prostorih Narodnega doma glavna skupščina ljubljanskega lahkoatletskega podsaveza. Dasi se je mnogo in deloma tudi strastno debatiralo, je skupščina potekla vendar povsem mirno. Gospod Zadnik je slednjič v daljših tevajanjih poudarjal potrebo čim ožjega In Soglasnega sodelovanja med ljubljanskimi klubi, za kar je žel obče priznanje in ig tudi skupščina odobrila njegove nazore. Per ftCclamationem je bil Izvoljen sledeči odbor: Predsednik g. Bar star., podpredsednic g. Slamič Lav« 1. tajnik g. Kregelj, U. <»inlk g. Zadnik, blagajnik g. Vonči-®»; odborniki: gg. Sancin Savo, Vidmajer, Vodišek. Za tehničnega referata Je bil Izvoljen g. Bloudek. Tehnični ®«bor: predsednik Slamič tajnik Zad-®*k; odborniki: Rybaf M., Polc, Be-Jei; revizorji:	Gregorič,	Klopia-
’«r. Novi odbor naj se zaveda svoje naj-JJCje naloge, da čim intenzivneje propagira •dejo lahkoatletike ter podpira z vsemi svojimi močmi razvoj tega tako lepega a 1 Pri nas tako malo uvaževanega športa.
v SOBOTO DNE 9. FEBRUARJA VSI NA ŠPORTNI KARNEVAL V NARODNI DOM!
SSSkINO MflTUflSa
SZ	22. In 23. šan.	JJjj
piilimpttloie.il
A\	Krasna nravstvena drama	/J?
SJ	*	glavni	vlosi
VJJ	lepotica Justina Ooiinsten.	W
Sokolsko gledališče v Radovljici naznanja, da se je igra »Čarovnica pri Bohinjskem jezeru«, k! je bila že objavljena na gledališkem listu, preložila na poznešjl čas. Uprizori pa se dne 2. in 3. februarja ravnokar izišla najstarejša slovenska komedija »Veseli dan ali Matiček se ženi«, pri kateri sodeluje pevski zbor s sprem-ljevanjem orkestra. Predstava se bo vrnila kot proslava prvega slovenskega dramatika Linharta, ki je bil rojen v Radovljici in bo kolikor mogoče sijajno opremljena. Radi priprav za to uprizoritev prihodnjo nedeljo, dne 27. t. m. predstava odpade.
Češko Sokolstvo je imelo 16. decembra 1923 izbirno tekmo za olimpijado v Parizu. Od 26 priglašenih tekmovalcev se jih je udeležilo tekme 22. Med tekmovalci so nekateri izmed tekmovalcev na mednarodni tekmi v Ljubljani. Od teh jih pride v poštev za olimpijado 19, ki vadijo dalje v dveh središčih v Pragi in v Prerovu pod vodstvom br. Erbena in br. Čada.
Mednarodna telovadna zveza. Prej se je nazvala evropska telovadna zveza. Ustanovljena je i. 1881. Danes šteje 15 članic, teJovadnih zvez raznih narodov. Vsaka teh zvez obdrži svoj lastni značaj, svoja naci-jonalna stremljenja in neodvisnost svoiega delovanja na svojem ozemlju. Vsaka država more biti zastopana samo pri eni taki zvezi, ki pa ne sme imeti uiti političnega, niti konfesionalnega značaja. Zategadelj ji in more biti Jugoslavija zastopana samo po Jugosl. Sokolskem Savezu. Niti ne more postati član zveze Hvatski sokolski savez, še nanje pa Orlovstvo ki je i politična, i kon. icsijonalna organizacija. Vsaka zveza po-šlie v medzvezni odbor po enega svojega člana, najbolje predsednika zveze. Vsaka štiri leta se vrši mednarodna tekma po do. ločenem pravilniku. Za vsak tak smčui se sestavi poseben tehniški odbor. Mednarodni telovadni zvezi predseduje stari N. Cuperus i/. Anversa, podpredsednik je Charles Ca zabet, predsednik zveze francoskih telovadcev, blagajnik br. dr. Schelner, slurosta COS. V širšem odboru zastopa JSS br, d«-. Viktor Murnik.
Žrebanje srečk loterije v korist Tyr-ševemu domu v Pragi je bilo na Silvestrov dan v Pragi. Z uspehom loterije niso posebno zadovoljni. Mnogo srečk je bilo ueprodanih.
Dopis!.
Iz Ptuja. Dne 21. t. m. se je vršil v prestarih Narodnega doma redni občni zbtr gostilničarske zadruge za Ptuj ln okodeo. Udeležba je biia polnoštevilna. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika dosedanji predsednik g. Mahorič, ki bo, upamo, kot doslej tudi vnaprej deloval v prid vseh gostilničarjev. Za tajnika je biia Izvoljena ga. Ana blavinec. Med odburnikl za mesto Ptuj pa je bilo izvoljenih tudi nekaj taxih odbornikov, ki praviloma sploh ne spadajo v to obrt, ampak so se udeležili zborovanja samo kot zastopniki svojih žen, katere linijo koncesijo. Tega pa nikakor ne moremo odobravati, zlasti še, ker imamo v mestu med gostilničarji nekaj dobrih strokovnjakov, ki so obiskovali po 3 leta strokovne šole in jih tudi zvršili. Ti možje bi gotovo z večjim uspehom delovali in uspešno zastopali zadrugo, zlasti pri oblasteh in jih bo treoa pri prihodnjih volitvah bolj vpošte-vati.
Iz Mozirja poročajo: Dne 20. t m. sc se vršile pri nas občinske volitve, izmed 9 občinsKih odbornikov je dobila Narodnogospodarska stranka 6 odbornikov, stranka malih obrtnikov 2 in SLS 1. — Istega dne zvečer sta napadla dva domača fanta Antona Marolta, posestnikovega sina z Brezja pri Mozirju. Marolta so v pondeljek vslsd težke poškodbe na pljučih ln ledvicah odpeljali v bolnico v Celje, napadalca so pa orožniki odpeljali v zapore okrajnega sodišča v Gornjem Gradu,
Društvene vesti.
— Društvo prijateljev humanistične gimnazije vabi vse člane in prijatelje na redni občni zbor, ki se bo vršil 31. ianuarja ob 4. popoldne v posvetovalnici 1. drž. gimnazije v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti. — Odbor.
— Društvu slepih so darovale ob priliki srebrne poroke g. Jaka Drola s sopro. go Pavlo, družine Bregar, Drol, Korbar Premelč in Štancer 150 Din. Odbor imenovanega društva se tem potom darovalcem najprisrčneje zahvaljuje.
Kasno.
: Klub nesrečnih zakonskih mož so ustanovili v Ameriki v mestecu f irimng v Združenih državah. Mestece šteje do 20.U00 prebivalcev, pa je pokazalo, da ima ti,nogo zakonskih mož, ki so nesrečni od tistega časa, ko so vstopili v zakonski jarem. Ustanovitvene seje tega kluba se je udeležilo ca, 2uo zakonskih nesrečnikov, ki so vsi pristopili v klub kot redni člani.
®te,nachova metoda v Ameriki. Sredi !• 50 ustanovili v ban Fran-tn«	’	*er IzPreminja gospa Atl.er-
. * „v®. starce v živahne mladeniče. Pri d<* -lob iU se Poslužuje Steinachove mao-len	Prv!	tlan, k° le M ta zavod otvor-
muraia nh 2J{asi*0 toliko pacijentov, da ie 2 m K!lll,Atberton na vrata ‘«M«0 Z zatrto Pff »L 6 .Pr1evei Padjentov. začasno nlki le' zvrsii lednih delovanja na tej kli-racii NaWialp ,i?ospa Atherton nad 30U ,pe. 82 leten starček Pacljenl le vst0I3!l kot
ton nnprai-iin k ‘ “OHUsnlh opravi Atner-
sskrsf«hssssr
na vpraiunje. £il“a'vojna* le"bila°v': njem polstoietju najbolj krvava, nam podafa statistika instituta Carnegie za Interujcljo-naim mir, ki ugotavlja primero o izuubah svetovne vojne in vojn od leta 179? -em Po tej statistiki je bila svetovna vojna r.af bolj krvava, bvetovna vojna je zahtevala dnevno 8294 mrtvih, ali 12,1)96.571 mrtvih od 1. avgusta 1914 do 22. novembra 1>18 Glavni del Izgub je zadel Rusijo, ki je dnevno utrpela 3005 mrtvih. Za Rusijo pride Nemčija s 1279 in 1'rancija s 1068 mrtveU V vojni leta 1870—71 so izgubili Nem^l in Francozi dnevno 876 mrtvih, to je desetkrat manj kot v svetovni vojni. Vojna francoske revolucije in prvega cesarstva je veljala Evropo 2 IOu.uOO mrtvili; na dan |e odpadlo 235 mrtvih. Bilanca vseh vojn v 19. stoletju Izl. me štiri milijone mrtvecev, vsoto, ki je dvajseto stoletje že zdavnaj prekosilo.
Gospodarstvo.
£s©r*!a proti
banki14.
S studom opazuje vsa poštena javnost gonjo »mladinov« in njihovih me-ceriov-bankirjev proti Jadranski banki. »Jutro« je nedavno dobilo za svoje blatenje pošteno lekcijo pred sodiščem, kjer je bilo obsojeno v objavo popravkov omenjenega zavoda. Pa tudi »Za-greber Tagblatt« se je, kakor izgleda, udinjal Zerjavovcem in z njim zvezanemu »zlatemu teletu«. Ta list je isto-tako začel v zadnjih dneh besno razdiralno gonjo zoper Jadransko banko. Kazen sledi za petami. V »Jugosloven-skem Lloydu« od 22. januarja t 1. je advokat Jadranske banke dr. Werk objavil sledeče poslano:
»Ugledno uredništvo
»Zagreber Tagblatt«
Zagreb, Gajeva ulica 7-1.
Povodeči se za sistemom ljubljan-skog »Jutra« izvolio je i Vaš cijeujeni list od duže vremena zavesti i podrža-vati neosnovanu sistematsku prikrive-nu kampanju protiv mog vlastodavca »Jadranske banke«, akcijskog društva u Beogradu, u očitom cilju, da joj oslabi ugled i kredit u trgovačkom svijetu uopče, napose pak u krugu njezinih poslovnih prijatelja.
Moj vlastodavac pustio je, da ta sistematska, podmukla, neosnovana borba podje ususret sudbini, koje takve kampanje u redovnim prilikama zaslu-žuju, a da nije vrijednim smatrao, da se na nju osvrne sve dotle, dok nije poprimila forme konkretnih laži. Na ove je moj vlastodavac reagirao preko je-dino nadložnog činioca, biva preko svog Nadzornog odbora, koji je ovih dana u poznatom saopčenju dokumentarno dokazao, da se ta kampanja sa-stoji iz nemočne osvete, poslovne zavisti i nepritajene žuči. To ie saopčenje bilo verojatno poznato i torne ugled-nom uredništvu, ali ga je isto izvoije-lo ignorisati povedavši se i na taj način za primjerom onih drugova, koji no-vošču primjera, nakon poznate afere Kamenarovič, Žerjav, Praprotnik, od preko godine dana uporno provode opi-sanu kampanju.
Ma da Jadranska banka u današnjim rastrojenim društvenim prilikama nije se mogla nadati izričitom priznanju ne-osnovanosti dosadašnjih napadaja sa Strane jeftino maskiranih protivnika, ipak je pravom držala, dače pred stvar-nošču saopčenja Nadzornog odbora umukniti lična pizma i nečasni pozivi.
Mjesto toga osvanula je u ovogodi-šnjem br. 15 Vašega cijenjenog lista vijest pod naslovom »Zur Sanierungs-frage der Jadranska banka« u br. 16 članak pod istim napisom, kojim se lie-vjerojatnom trdokornošču ide za tim, da se uzdrma utisak, što ga je na svakog čestitog čovjeka moralo učiniti saopčenje Nadzornog odbora.
Po svoj sreči ta su dva sastavka poprimila formu krivičnog djela, koji sam ovlašten progoniti sudbenim pu-tem i time pred najširom javnosti uprti prstom na ovaj doista dosada nezapaiu-čeni postupak Vašeg cijenj. lista prema jednom novčanom zavodu u državi, koji je glavnicom i činovništvom potpuno narodan.
Dok si moj vlastodavac pridržaje pravo, da iz tog Vašeg postupka izvede i pravne posijedice na osnovu pri-vatnog prava a iz oblasti nauke o nak-nadjenju štete, ja Vas molim, da mi do sutra (utorak) u pndne pismeno saop-čite u mojoj pisarni — Preradovičeva ulica br. 17-1 — ime osobe, koja odgo-vara za ta dva sastavka, jer bi inače siiotn zakona morao da postupam protiv Vašeg odgovornog urednjka g. Lu-gena Mautnera.
Uvjeren, da če Vaš dopisnik veseljem i harnošču prihvatiti ovu dobru ptiliku i pristati na to, da se otvoreno ogleda na sudu sa istinom, obaviješta-vam Vas, da saobrazno mom otvore-nom načinu borbe, šaljetn ovaj dopis na obnarodovanje nekolicini naših dnevnika, bez obzira na njihovu poiitičku orijeutaclju.
Sa veleštovanjem
Advokat Dr. Hugo Werk,
pravni savjetnik »Jadranske banne*.
Priobčili smo gornjo obrambo Jadranske banke, da našo javnost upozna-mo še bolj z metodami, ki se jih poslužujejo »mladini« in njihovi meceni v gonji zoper ta zavod in vse one, ki ne podkupujejo mladinov in ki ne trooijo v njihov rog. C as in pravilno je, da se tej gonji napravi konec. Sicer pa prihaja posebno v Beogradu in Zagrebu v zadniem času vedno več vesti med gospodarske kroge, da je začel padati v jamo tisti, ki jo je kopal drugemu... Podkupovanje pač stane denar In to na dolgo časa ne vzdrži noben denarni zavod, pa Ca so njer^vi vodje ie toki »finančni žeuijl«.,,
TRŽNA POROČILA. VINO.
Domači trg. Cene so čvrste. Povpraševanje je stalno četudi ne preživahno. (Cene v včerajšnji številki našega lista).
Avstrija. Cene stalne, povpraševanje neznatno. Vina 1922. 6—7%, 4500—5000, 1923 6000—7000 avstr, kron za liter. V veletrgovini izboljšana vina 1923 od 8000 kron dalje, izboljšana vina 1922 (nad 11.5%) 7800 kron.
Madžarska. Povpraševanje po nad 13%nem vinu je zelo živahno in notirajo 2000—2500 madžarskih kron za liter. Slabša vina po 100 madž kron za maligand.
Češkoslovaška. Uvozna carina za portugalska, francoska in Italijanska vina je znižana za 50%. Notirajo: v Moravski 9% letošnja vina 500 češkoslov. kron, v Slovaški 450, vina 1922 300 češkoslov. kron v Slo-vaški 450 za hi.
Italija. Cene so stalne, trg je miren. 14%na vina 11—12 lir. 13%na 10—11, 11—13 ^Ila. 8—9, bela vina 6—8 lir za hi.
Francija Cene čvrste. 8—12%na vina 64—102 franka 11—12%na črna alžirska vina 96—110, 11.5—12%na španjolska črna 72—76.
ŽITO.
Novi Sad. 21 jan. — Pšenica 335—345, ječmen 275—300, oves 237.50—267.50, moka bačka, (0) 530. (6) 325, (7) 265, (8) 220, banatska (00) 520. otrobi (brez vreče) 157.50.
X Protest proti redukciji finančnih uradnikov v Sloveniji. Imenom naših gospodarskih korporacij je včeraj odposlala Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo kabinetu mfhistra financ nasprotno brzojavko: »Ze preteklo leto smo imeli v Sloveniji na nedogledno škodo pridobitnih krogov in reda velik zastoj v finančni upravi. Vsled počasnega odmerjenja davkov smo prejemali pozive za več let na enkrat Odpravili so se nam zelo potrebni plačilni nalogi, sklicevaje se na nezadostno število uradništva. Ker sedaj čnjemo, da se pripravlja še redukcija finančnih uradnikov, v interesu države same, naših pridobitnih slojev ter naših Jako vznemirjenih davkoplačevalcev odločno in svečano protestiramo proti vsaki redukciji finančnega uradništva.
X Nova tovarna vagonov. Subotiška tovarna »Ferrum« je dobila od ministretva za trgovino In industrijo dovoljenje za zgraditev tovarne za izdeovanje ln popravljanje vagonov v Novem Sadu. To bo četrta tovarna vagonov v naši državi
X Češkoslovaške sladkorne tovarne (158) In rafinerije (11) so izdelale v kampanji 1922-1923 6,303.818 stotov sladkorja za konzum in 173.925 stotov surovega sladkorja. Za domači konzum se Je porabilo 295,436.538 kg konzumnega in 1,244.917 kg surov, sladkorja. Izvozilo se ie 321,161.854 kg konzumnega ln 16,313.209 kg surovega sladkorja.
X Francoski frank. Zvišanj« diskonta, ki ga je Izvršila Banque de France, ni prav nič uplivalo na gibanje pariške devize. Nasprotno: francoski frank (pisemski tečaj) je padel 18. januarja od 27.70 na 27; najnižjl tečaj po 1. januarju Je bil doslej 25.80 U5. januarja). Francoska javnost si predstavlja pobijanje teh valutarnih težkoč le nekoliko preveč optimistično. Vladni ukrepi sicer zaslužijo vse priznanje, ali učinkov je treba šele pričakovati. Zvišani davki sc ne mo> rejo pobirati od danes na Jutri, ostre kon-trolne odredbe pa zahtevajo mnogo časa za Izvedbo. Treba je torej pričakovati, da se bo videl uspeh akcije proti špekulaciji Glavna stvar je, da se ohrani zaupanje v poslovnem svetu. Predvsem pa je treba vztrajati pri_ fakturiranju v domači valuti Ravno tako je treba Izkupičke za izvoz nemudoma Inkasirati. Zalibog se že širi fakturiranje v dolarjih. Pa tudi zahteva po do. ločevanju cen v zlatih frankih noče utihnitL Potemtakem se čudimo, da francoski parlament ln tisk v tozadevnih razpravah ne omenjata zadolžitve pri Zedinjenih državah. Francoski strokovnjak Bertrand Ncgaro, profesor na pariški univerzi, zahteva v listu »Information« odločni preokret v valutnem vprašanju. Politika Francije Je bila orijentirana v pravcu vzpostavitve zlate podlage. Zlata baza je precejšnja, zato je lahko prebivalstvo povsem mimo. Datacija je bila le sredstvo za povrat k dobri valuti. Glavna stvar pa je in ostane uravnoteženje budžeta.
X Švedski trust vžigalic namerava razširiti svoje delovanje tudi na Madžarsko. Proti temu bodo zavzeli svoje stališče macL žarski In češkoslovaški kartel industrije vžigalic in pa avstrijska »Solo-Marke«.
X Angleški kredit potjskl sladkorni industriji Neki angleški bančni konzorcij je dovolil Poljski za njeno sladkorno industrijo večji kredit za dobo ene kampanje. Izplačevanje kredita regulira poljska vlada.
X Cene šipam za okna so v Nemčiji znatno nazadovale.
X Nezaposlenost v Nemčiji. Število nezaposlenih delavcev v Nemčiji znaša približno 3 milijone. K temu )e treba prišteti še poldrugi milijon delavcev, ki delajo samo omejeno.
X Zadruge v naši državi. V naši državi imamo 5000 raznih zadrug z oC.000 člani. Polovica zadrug pripada Savezu zetn-ljoradnlka, ostale pa so kreditne in produktivne zadruge.
X Cena naše svile v Lyonu j* posko. čila na 410 frankov za 1 kg.
VREMENSKO POROČILO.
Dupa], 22. Januarja. (Uradno) Spremenljivo, pooblačltev. Mogoče bo nekaj snežilo. Temperatura bo še nadalje pojemala. Mraz bo še po dnevu trajal naprej.
=a=
Na]ve(£a, krasna orientalska drama
2.
BERAČ
9.
ki se zaradi velike zanimivosti in napetosti
predvaja V en e IH sporedu.
Radi dolžine Ulma 2 ume predstave, ki se vrie:
ob ^2 3«» V. in 9a uri.
Predprodaja vstopnic: od 10. do 12. ure dopoldne in popoldne od pol 2. ure dalie.
Radi ogromnh stroškov tega sporeda so cene samo za ta spored sledele: Leže l.reda 17*— Din. Stranske lože 12*— Din. Balkonski sedež 12- - Din. Parketni sedež 12* - Din. Rezervirani 10’— Din. I. prostor 7*— Din. II. prostor 6*— Din.
Sijajne, razkošno opremljene palače, v katerih vidimo harem S krasoticami, polnim razkošnih oblek. — Beračeva krvna osveta. — Ljubezen mladega kalifa do beračeve hčerke. — Bajne in razkošne dekoracije.
ar."Tir," 1	r,\'	,	n	ssam.
PnHifll ^ecl ot*mori kQcl0 slav-°b" ¥mm\
■ Uwlll • činstvu na razpolago razne 1 UulJS • prvovrstne slaščice in južno sadje, ki se bo nosilo
po dvorani.
Ta spored samo 3 dni.
Sreda ZlČeM ZV. Petefc Z5.
Kino Ljiljanshi dvor.
0:
K3enry Murger
W
La Boheme. --
Prizori Iz življenja ciganov.
(Nadaljtrvanje.)
Nekoč smo videli, kako je hrabro odbila Sijajne ponudbe starčka, tako bogatega, da so ga imenovali Pcrn iz Chausse d’ Antin, in ki je bil postavil zlate gradove Musetti pred noge. Ker je bila pametna in duhovita, so ji bili odurni neumneži in pulileži ne glede na njih starost, naslov in ime.
Musette je bila torej brhka in lepa deklica, ki se je držala v ljubezni polovice slavnega Cham-lortovega aforizma: »Ljubezen je izmenjava dveh fantazij.* Tudi ni nikdar začela svojih ljubezenskih Zvez z onimi sramotnimi kupčijami, ki onečaS&tjo moderno galanterija Musette je, kot je sama govorila; igrala odkrito igro in zahtevala, da se yrača z novcem odkritosrčnosti
A čeprav so bila njena nagnjenja živa in prisrčna, vendar niso bila nikdar dovolj trajna, da bi se bila razvila do strasti. Izredna nestalnost njenih muh, velika brezskrbnost, s katero je gledala na denarnico in čevlje onih, ki so ji hoteli nakloniti svojo ljubezen, sta povzročali veliko nestalnost v njeni eksistenci, ki je bila neprestana menjava med naročenim vozom in omnibusom, med visokim pritličjem in petim nadstropjem, med židano obleko in katunasto. O dražestna deklica, živa pesem mladosti z zvenečim smehom in veselim petjem, sočutno srce, ki biješ za vse pod na pol odprto naprsno ruto, o gospodična Musette, ti, ki si sestra Bernerette in Mimi Pinson, imeti bi moral pero Alfreda Musett-a, da bi dostojno orisal tvojo brezskrbno in vagabundsko pot po cvetočih stezah mladosti; in gotovo bi te bil tudi ta tako slavil, če bi te bil kot jaz slišal peti s tvojim ljubkim napačnim glasom sledečo kmetsko kitico iz tvojih priljubljenih okroglih pesmi:
Spomladanski bil )• dan, ko izpovedal sem Uahanr rjavolaski pravi.
Vročega srca, s havbico na glavi, pogleda sladkega.
Zgodbo, ki jo hočemo pripovedovati, je izmed najljubkejših epizod iz življenja te dražestne pustolovke, ki je tolikokrat brez ozira na druge počenjala ono, kar ji je prijalo.
Ko je bila gospodična Musette v neki dobi ljubica mladega državnega svetnika, ki ji je bil galantno dal v roke ključ do svoje dedščine, je imela navado, da je prirejala enkrat na teden večere v svojem ljubkem majhnem salonu na Rue de la Bruyere. Ti večeri so bili po večini podobni pariškim večerom, s to razliko, da so se na njih gosti zabavali. Ce ni bilo dovolj prostora, so seli gosti drug na drugega, tudi se je večkrat prigodilo, da je en kozarec služil za dva. Rudolf, ki je bil Musettin prijatelj (nobeden njiju ni nikdar izvedel zakaj), je prosil Musette za dovoljenje, da ji sme pripeljati svojega prijatelja, slikarja Marcela; »nadarjenega dečka«, je pristavil, ki mu bo prinesla prihodnost čast akademika.
»Pripelji ga!« je rekla.
Nekega večera, ko sta imela iti skupaj k Musetti, je šel Rudolf po Marcela. Umetnik se je oblačil.
»Kaj,« je dejal Rudolf, »s pisano srajco greš v družbo?«
»Je to proti običaju?« je mirno vprašal Marcel.
»če je to proti običaju, pa kako, nesrečnež.«
»Vraga!« je rekel Marcel in pogledal na svojo srajco, ki je bila modre barve in je imela vinjete, ki so predstavljale merjasce, ki jih zasleduje trop psov, »kaj pa, ko nimam druge. Ha, tem slabše, vzel bom ovratnik; in ker bom zapet z Matuzale-mom do vratu, ne bo nihče videl, kakšne barve perilo imam.«
»Kaj,« je rekel nemirno Rudolf, oblekel boš še Matuzalema?«
»Moram,« je odvrnil Marcel; »Bog tako hoče in moj krojač tudi; sicer pa ima nove gumbe in sem ga pred kratkim popravil s črno barvo.«
Matuzalem je bil namreč Marcelov frak; imenoval ga je tako, ker je bil starešina v njegovi garderobi. Matuzalem je bil napravljen po zadnji modi pred štirimi leti in je bil vrh tega kričeče zelen; a Marcel je trdil, da se spreminja pri luči v črno.
čez pet minut je bil Marcel oblečen; bil je napravljen po najpopolnejšem slabem okusu: držal se je kot slikarski učenec, ki gre v družbo.
Gospod Kasimir Bonjour ne bo nikdar tako zastrmel na dan, ko bo zvedel, da so ga izvolili v Institut, kot sta bOa Marcel in Rudolf, ko sta prišla v hišo gospodične Musette. Vzrok njunega strmljenja je bil tale: ljubimec gospodične Musette, državni uradnik, ki se je bila sprla z njim pred nekoliko časa, jo je zapustil v zelo težkem trenotku. Zasledovali so jo njeni upniki in njen hišni gospodar, pohištvo so ji zaplenili in ga znesli na dvorišče, da bi ga naslednjega dne odpeljali in prodali. Kljub temu pripetljaju ni gospodični Musette prišlo niti za trenotek na misel, da bi se izneverila družbi svojih povabljencev in nikakor ni odrekla večerne zabave. Dala je resno spremeniti dvorišče v salon, pogrnila preprogo po tlaku, pripravila vse kot po navadi, se oblekla za sprejem in povabila vse svoje najemnike na skromno zabavo, k njenemu sijaju je z razsvetljavo prispeval ljubi Bog.
Ta šala je imela velikanski uspeh; nikdar niso bili Musettini večeri tako živahni in veseli; plesali in peli so še, ko so prišli postreščki po pohištvo, preproge in divane, in tako je bila tedaj družba prisiljena, da se umakne.
Musette je vse spremila pevaje:
Prav mnogo govorč, la, ri, rč,
o oni lepi soirče;
prav mnogo govorž, la, ri, re.
Marcel in Rudolf sta ostala sama z gospodično
Museite, ki je bila šla v svoje stanovanje, kjer je ostala le še postelja.
»O joj,« je rekla Musette, »sedaj moja pusto-* lovščina že ni več tako vesela; morala bom iti stanovat v hotel pod milim nebom. Poznam ga, ta hotel; strašen prepih je v njem.
»Oh, madame,« je rekel Marcel, »če bi imel Plutove darove, bi vam hotel ponuditi svetišče, lepše kot Salomo — novo, toda-------------
»Niste Pluton, dragi prijatelj. Ne de nič, hvaležna sem vam za dobro voljo ... No,« je pristavila in merila z očmi svoje stanovanje, jaz sem se tu dolgočasila; in potem je bilo pohištvo že staro. Skoraj šest mesecev sem ga imela! Pa to še ni vse; po plesu se večerja, če prav sumim.
»Sumimo torej,« je dejal Marcel, Id je imel manijo, delati besedne igre, in to posebno zjutraj, ko je bil v tem oziru strašen.
Ker je dobil Rudolf nekaj denarja pri . lads-knechtu«, ki so ga bili igrali po noči, je peljal Musette in Marcela v restavracijo, ki so jo bili baš odprli.
Po zajtrku so se vsi trije, ker niso imeli nikake volje iti spat, dogovorili, da bodo končali dan na kmetih, in ker so se nahajali v bližini železnice, so vstopili v prvi vlak, ki je imel odpotovati; ta jih je peljal v Sant-Gerinani.
Ves dan so letali po gozdu ter so se vrnili v Pariz šele ob šestih zvečer, in to proti Marcelovi volji, ki je trdil, da ne more biti več kot pol ene popoldne, in če je noč, je to radi oblačnega vremena.
Celo noč med zabavo in ves ostali del dneva se je bil Marcel, čigar srce je bilo salpeter, ki ga je vžgal en sam pogled, zaljubil v gospodično Musette in ji je dvoril y barvah, kot je rekel Rudolf. Hotel je že predlagati lepi deklici, da ji bo z izkupičkom prodaje svoje glasovite slike »Prehod skozi črno morje« kupil pohištvo, lepše kot je bilo stara
Dalje sledi.
Kronika.
k Razne tatvine In sleparije. Neki neznanec, doma baie iz Sp. Štajerske, je ogoljufal nekega Franceta Talona v Ljubljani za 200 Din, hi je neznano kam pobegnil. Begunec je izvršil, kakor sumijo, še več drugih sleparil, ki pa še niso Javljene. — Posestniku Josipu Kramarju Iz Iške vasi le bilo ukradeno 1000 Din. — V Stritarjevi ulici št. 5 Je bila ukradena s hodnika Josipu Kreku cela obleka, vredna 800 Din. — Neka beračica le nadlegovala na Resljevi cesti po raznih hišah več strank in Je pri tej priliki ukradla eno preprogo, vredno 125 Din. — Skladiščnemu delavcu Antonu Koželju v Spodnji Šiški le bilo ukradeno Iz hleva kolo, črno pleskano, št. 1169, vredno 1800 Din. Tat Je odnesel tudi eno konjsko plahto.
k Poskusen vlom. Pred sinočnjem je poskušal neznan vlomilec vlomiti v trafiko Frančiške Mrvarieve na oglu Rimske in Tržaške ceste. Vlomilec pa je imel bržkot-ne preslabo orodje, ker ni mogel ključavnice niti odpreti niti odstraniti. Možno pa Je tudi, da le bil prepoden in se ie pravočasno skril.
k Ponesrečeni delavci. V delavnici tvrdke »Svetla« v Ljubljani se je poškodoval strugar B Stolba na stružnem stroju na levi roki — Na žagi Ivana Srebotnlaka iV Sv. Petru v Savinjski dolini se je vrezal na krožni žagi delavec Anton Rančigai na desni roki in so ga moTali oddati v bolnico. — V tovarni A. Westen v Celju se je dela-
vec Leopold Fidler s škarjami obrezal po levi roki. — V železarni na Muti je padel kovač Jernej Hostinger z voza in si zlomil desno roko v zapestlu. — V tovarni »Globus« na Vrhniki si je brusač Franc Pirk poškodoval pri nekih vratih desno roko.
— Pri tesarskem moistru Josipu Nekrepu v Mariboru Je padel tesar Franc Rovnjak z lestve in sl 2lomH desno nogo. Oddali so ga v bolnico. — Pri čevljarju Juriju Traten-šek v Mariboru se le obrezal pomočnik Iv. Pamu po levi roki. — V Schellovi trgovini v Mariboru Je raztrgal Josipu Schellu brusni stroj prste na desni roki. — V ple-tarnl v Strnišču je padel delavec Josip Kle-de pri nakladanju palic v vrelo vodo in j« dobil težke opekline po levi nogi. Prepeljali so ga v ptujsko bolnico. — Pri pokrivanju strehe le padla delavcu Janezu Drofeniku v Rogaški Slatini opeka na obraz in ga tako poškodovala, da so ga morali prepeljati v bolnico v Celje. V predilnici v Litiji se Je navijalka Marija Šterman nevarno zbodla z žebljem v desno dlan. — Drvarju Francu Hančiču v Dupiiici je padel v gozdu hlod na levo nogo in rou zmečkal stegno.
— Ključavničarskemu vaiencu Francu Bitencu v Domžalah je odletel v levo oko drobec železa in ga nevarno poškodoval. — V tovarni »Titan« v Kamniku si je vajenec Anton Prostan pri popravljanju nekega stroja zmečkal levo roko, delavcu Ivanu Pod-brezniku je padel na nogo železen okvir in mu zdrobil stopalo, delavki Angeli Zorman pa je odletel pri rezanju kos železa v obraz in jo težko ranil.
Izpred sodišfe.
LA2NJIVE GOVORICE
sta šiTila v Kočevju zakonska Bajec o davčnem upravitelju Francu Kratnerju, češ, da se da z njim tudi »zglihaii« pri odmeri davkov Uvedena preiskava je dognala. da 90 govorice brez vsake podlage, pa je sodišče obsodilo Bajca na 1500 Din globe ali 1 mesec zapora, njegovo boljšo po-k>vioo pa na 500 Din ali 10 dni zapora.
PRI BALINANJU je izgubil 200 Din zidarski mojster Peter Luin, kar ga je tako razjezilo, da se je napil, nato se pa precej nemilo spoprijel s svojim tovarišem Coljo in ga težko poškodoval z nožem po vratu In čelu. Pred sediščem se je Izgovarjal s popolno pijanostjo, pa je bil obsojen na 3 tedne zapora.
KOLO
je vzel pekovski pomočnik Bogomir Fekonja svojemu gospodarju Josipu Šefu na Črnučah, se odpeljal z njim v Ljubljano in ga prodal za 225 Din, d asi je bilo vredno 4 krat toliko. Zagovarjal se Je, da je vzel kolo zato, ker mu gospodar ni hotel plačati v znesku 150 Din, toda nič mu ni pomagalo. odsedel bo 1 mesec težke ječe.
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«.
Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.
ZAHVALA.
Za mnogostransko izraženo nam sožalje povodom smrti in pogreba naše nepozabne sestrice, tete in svakinje, gospodične
Franice Ital
za poklonjeno krasno cvetje ter za mnogoštevilno čaščeče spremstvo na nje zadnji poti se vsem prav prisrčno zahvaljujemo.
Žalujoče rodbine
Hikuž - Bodi - Rostanjes.
§i
im**«®
Ne Čaka) spomladi I
Naroči takoj: seme, sadno drevje, dalije, vrtnice, gladiole i. t. d. Velevrtnarsko podjetje «VRT“ DŽAMONJA IN DRUGOVI, Maribor.
Zahtevaj cenike I
ToploSka
tovnrnii pločevinastih State!!
J. Pleiko
Ljubljana
Karlovška cesta štev. 2
mmmaaa imrna
a v.v a
iofoi
i o «
tj
°o°
i°o°j
,---- PARNA	PEKARNA i
VILJEM BIZJAK
I m a
sveže pecivo
VSAK DAN POPOLDNE
OB 14. IN 17. URI
MALI OGLA
❖
°o
°«°
A
Cena oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadallna beseda 25 para s davščino vred
'iiiiiiiHiiiiiiitmiiuHjiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilDiiilllillltllllilllllllllilllliilillilllliillillliiillllllliPlilllllllllllillllllillllliliiillliliiHilliliill
lHllHlBlHlllWlHtaiultalullMlinwniUrolUWliWlHllBlHlBlmllllliroillllllWIIHIIiroHBlllllmroHluHlWnltiiilUwiiiwHiBaB
išče v vseh pisarniških poslih izurjena gospodična t Ljubljani ali bližnji okolici. Gre tudi za nekaj tednov brezplačno. Ponudbe pod »Spretna pisarniška moč« na upravo lista.
“ Brata Pohlin i. dr.
tvornica vlasnic. kljukic, rlnčlc 1)1 Ulili ta za ievlje, kovinastlh gumbov ▼▼▼▼▼▼▼▼vvvtv	*• *•d-
Ljubljana I. poštni predal št. 126.
Spreiema vsa naročila, ki se takoj in v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri večjih naročilih popust
Večja množina
Časopisnega papirja
na prodaj.
kje, pove uprava lista.
Pridne in zsnesllive
raznašdke
spreime uprava
»narodnega Dneunika".
Pozor!	Pozori
ZIMSKI
VOZNI RED
vseh železniških, poštnih In avtomobllnlh prog v Slovenili
s priključitvijo na inozemske proge, z
kurzno karto Slovenije v merilu 1:475.000.
3e ravnokar izšel!
Vsebina:
I. Splošni del: Cene za poštne vožnje. Železniška tarifa za prevoz potnikov in prtljage Maksimalna tarifa za tzvoščke. Koikovine Konzulati. Poštne pristojbine. Pristojbine za železniške nosače. Važne telefonske številke.
II Železniški vozni redi: Direktni, spalni in jedilni vozovi Odhod in prihod vseh potniških vlakov. Pregled vseh železniških prog.
III. Pocestni vozni redi: Poštni, avtomobilu.
IV. Seznam posta).
V. Priloga: Kurzna karta Slovenije v merilu 1: 475.000 z vsemi železniškimi progami In postajami, vse poštne in avtomobilne proge, vse poštne urade z označbo, če ima posta brzojav oziroma telefon.
Dobi se v vseh knjigarnah in trafikah za ceno 8 — Din.
Direktna naroCIla sprejema
Zvezna tiskarna in knjigarna
v Ljubijani, Wo!fova ul. št. 1.
N.
iz litega želez«, velika, pripravna tudi za večje proetore, proda po eenl BOLE, Krsnikova uL 6 v LjubljanL
iBiplHi tratni malik
40 tih let, s K 28.000-— stalnih mesečnih dohodkov, išče življenjsko družico ne pod 20 leti (vdova ali gospodična). Dota ni neobhodno potrebna. Glavno je: inteligenca, dobrota in simpatična zunanjost Diskrecija častno zajamčena. Ponudbe sprejmem tudi potom privatnega posredovalo«. Pismene ponudbe poslati na ..PUBLICITAS", d, d ogL zavod Beograd, Pozorišna ulioa 2.
Veleposestvo ILrsr«.:
rami, 80 glav živine teT velik inventar in lepa poslopja Din 1,500.000.
tila krasna, po kupu prosta.
Sostilna ££*“' ”* Poses va SSL' Trgovska bila
trgu 700.000 kron.
UijU s 8 sobami za 200.000 K lila« proda realitetna pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulioa 8.
M t naiittu
z večletno prakso pisarniškeg0 rudarskega obrata, star 88 le* išče primerne službe pri kakem premogovniku ali tovarni, eventueino službo občinskega tajnika.
Kipim
za večjo tvrdko bukovega, smre kovega la borovega lesa, lupljenega 0*10 do 0-26 srednjega premera, ali odrezane dolžine 1'20 do 8 m sa rudnik. Ponudbe na poštal predal 88, glavna polt« Maribor.
se išče 1 večja ali 2 manjši sobi v s: edini mesta z elektr. razsvetljavo in separiranim vhodom Ponudbe z navedbo cene pod ,,Januar" na Aloma Co., Ljubljana.
prostorna, solnčna lega, sredi mesta se le proti odškodnini zamenja. Ponudbe pod „Zame-na“ upravo tega lista.
z dvema posteljama, lepo me-blovano, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo iščeta dva gospoda. Sobe v sredini mesta imajo prednost. Pismene ponudbe pod „OTON“ na upr, Usta.
za ženine in neveste! Izdeluje se vsakovrstna salonska garderoba za dame in gospode, najmodernejše vsakovrstne toalete po meri. Cene znatno znižane. — Strankam, ki preneso blago same, Ista potreiba. — Brata Brunskole, Ljubljana, pidovska ul. 5.
Lita pet.
železna ..Gašper" se proda Ptašakovi ul. 11 podprla, desno.
m
I. zvezek, se kupi. — Ponudbe pod »Knjiga« na upravo Usta.
Do konca februarja razprodaja vseh potrebščin za modistke. M. HORVAT, Stari trg 21.
U. inteligenten lam
želi dopisovanja z mlado gospodično, ki je rajsko lepa in brez interesov. Tajnost častna zadeva. Dopise, če mogoče s sliko pod naslov: „Mladl Ame-rikanec" poštno ležeče Kočevje, Dolenjsko. __________________
Mlad inteligenten gospod s primerno vsoto denarja, se žeU v svrho takojšnje ženitve seznaniti z gospodično v starosti 18 do 26 let, ki bi imela nekaj premoženja. Tajnost častna zadeva. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko, ki se na zahtevo vrne, na naslov: Edvin Llstter, poštno ležeče Kočevje, Dolenjsko.
samostojen simpatičen gospod srednjih let s primemo tiho, mimo gospodično ali vdovo. Pd* nudbe pod ..Nesebičnost", Afc upravo lieta.
PekoiMm
se sprejme pod dobrimi pogoji pri Matiji Senekar, pekovski mojster Slatina — Radenci.
itirivrstno tvrdke Lubas proda G. Štefan, Pot v Rožno dolino 34.
II
inteligentni, muzikalični, čedne zunanjosti, veliki ljubiteljici športa, želita radi pomanjkanja znanja, najraje nemške ali slovenske korespondence'-v svrho duševnega razvedrita s sličnimi gospodi, po možnMtULboljšimi uradniki. PonudbejjjrtsiTko naj so pošljejo upravi lista pod „Ehra in Sonja'*.
samski, okoli 70 let, zdrav in dobrega obnašanja, ki lahko živi samo od obresti svojega kapitala, se želi seznaniti * majhno družino v bližini mesta na Štajerskem ali v Sloveniji.
Kanite.
■rain
Kdo bi vzel v službo l^ot praktikanta mladega, izobraženega gospoda, absolventa 6 realke, Izurjen strojepisec, sin tovarnarja, nekoliko veščega že v pisarniških poslih. Ponudbe pod šifro »Ugodeno11 na up. 1_.
želi miud posestnik iz lepe kmetije ter neoporečne preteklosti vsled pomanjkanja z dobro vzgojeno, kmetijski gospodinji primerno Izobraženo goapico. Conj, ponudbe pod »Tiha sre* ča« na upr. lista.
Mp vairn
sprejme stara, dobro v pel j*®* obrt na deželi. Ponudba P°“ •.VRVARSTVO" na upr. Bet*