: • j - • V tfl9mt'.' > -	».T«. ' \ • * '• \ »
(	■_ __ -J*
j^uDiisiicQ aiiQ GOouiiiuicu unucr Dcrinit no. iq uiuionzco dv —m ^ -	the Post Office of Cleveland, Ohio. Bv order of the Presidttit
i. y**—*—***—*TTTT1flTttt1ttlllMltlllr ^^JT 'Jj^fr^^	BWMBHHNMMMHMMNMMHM
Plfi 1" ' I j ^^m | ^^ ^^^^^	^^^^^ ^^ f|-| fl^B i " " ' •||
fl AI mhv^B I L m & IhJ ^Lj^P^N i^j ■■	i ■ A i ^ ^
8' ' 1 ■■■■^■■^^■l ■■^Va .rvjMP^//vT	IIIVH 8 1
.........-................ ^ ^r^^^H^B ^B ■ UfTTr V WKJU	^^B H IIIIIHlttHIMBMI—W—Mi
»HHm»«iiimiiiimiiuH»»ninttg V	M ■■■IB fp^pVHPF^ * •■■p ^	v	' l^^^r	fP	W ^^^^	™	.......
AMERICAN IN 3PIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY "Atttttlratt Ifllltt*"	NBODVISBN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V tllfl—f
liga Narodov mora biti, pravi Cox.
- ♦ -_ '
Los Angeles, 21. sept. Kaj je Liga Narodov, katero republikanci tako silno pobijajo raztolmačil governer Cox republikanskim volivcem južne Californije v treh govorih, katere je imel'v San Diego, San Bernardino in Los Angeles, šest točk je, o katerih trdijo republikanci, da je Liga Narodov protl-ameriška in da bi povzročila, da bi morala Amerika pošiljati svoje vojake v Evropo. Kaj je resnica o teh točkah. Governer Cox je dejal: Prva točka je trditev republikancev, da bi morala Amerika pošiljati svoje vojake v vsako evropsko vojno, če se sprejme Liga Narodov. To ni res. Ameriška ustava pravi, da ima edino kongres pravico napovedati vojno; predsednik je vrhovni poveljnik armade, toda vojne ne more napovedati. Poleg tega pa, če nastane spor, tedaj morajo vsi člani Lige Narodov glasovati enoglasno za vojno, in četudi glasujejo, to ni prisiljeno za nobeno državo, da gre v vojno. Druga trditev republikancev je, da je Liga Narodov nasprotna ustavi Zjed. drŽav. Zveza najbolj odličnih odvetnikov Amerike Ae stvar preiskala, in se izjavila, ria tft ttUymiK. Trttir
trditev republikancev, da je Liga Narodov nasprotna Monroe doktrini, je ničeva, ker je v določbah Lige Narodov točka, da se Monroe doktrina ne sme kršiti. Četrta je, da je Liga Narodov angleška liga. Že deset let nazaj je idejo sprožil republikanec Roosevelt, in 150 najboljših ljudi na svetu je sestavilo določbe Lige Narodov.
Kot znano je republikan-skaSrtranka proti Ligi Narodov, demokratična za Ligo-Narodov. In v tem znamenju se vrši letos predsedniški boj.
o-
—	Henry Ford naznanja, da se cene vsem vrstam njegovih avtomobilov znižajo za približno $142. Ford ima naročil za 142.000 avtomobilov.
—	Vlada naznanja, da bodejo letos ameriški kadilci, šno-farji in čikarji potrošili več kakor $5.000.000.000 za tobak. To je za skoro 35 procen tov več kakor lansko leto. Marsikdo, ki je bil prej pijanec, danes strastno kadi, da pozabi na alkohol. Prohibicija je mnogo kriva,- da se porabi več tobaka.
—	Zvezine oblasti so aretirale tri moške, obdolžene tatvine zdravniških predpisov za žganje in ponarejanja teb listih. Omenjeni trije so u-kradli pri Dr. Kennedy, 1122 Superior ave. rezitno knjižico. Take knjižice dobijo zdravniki od zvezine vlade, da napišejo recepte, s katerim se potem dobi žganje v lekarni. Obtoženi so dali potem tiskati nekaj tisoč takih receptov s ponarejenim podpisom dr. Kennedya ter so dajali recepte vsakomur, ali so pa'sami v raznih lekarnah mesta dobivali žganje, dokler jim vlada ni prišla na sled.
—	Cene so se znižale za brezžične brzojavke med Cle velandom, Detroit in Chicago. Cena je 3 cente za besedo.
—	Zrakoplovna posta iz Cle velanda v New York je dospe la v treh urah in eni minuti zadnjo soboto. Zrakoplov je
delal 141 milj na uro.
■
Mir med Pop in Litvinci potrjen.
Pariz, 21. sept. Liga narodov je naredila mir med tremi narodi brez bojev, in je to prvi poskus Lige narodov narediti mir, ne da bi orožje odločilo. 'Mirovna pogodba se je podpisala po prizadevanju Lige Narodov med Polja ki in Litvinci ter med Švedi in Finci. Sedaj je na vrsti mirovna obravnavanje med boljševiki in Finci.
Rim, 21. sept. Italijanski komunisti so se podali, in industrijski položaj se zdatno zboljšuje. Med vlado in delav s'kimi odbori ter med lastniki tovaren se je naredil nekak kompromis. Industrije se bodo vodile na podlagi kompromisa po posebnem odboru, sestoječ iz delavcev, lastnikov tovaren in vladnih sks-pertov. Na podlagi tega so delavci vrnili tovarne, katere so zaplenili lastnikom.
Pariz, 21. sept. Francoski ministerski predsednik Mil-lerand je dovolil, da se njegovo ime postavi v kandidatno listo za predsednika francoske republike, namesto od-stoplega predsednika Des-chanela.. Raditega se bo vsa francoska vlada na novo formirala.
■ 1 o
—	Že več mesecev so na Štrajku v Clevelandu pattern
JUk&kSftirt p* Mop,
da se ne vrnejo več na delo, ampak odpro samo svojo tovarno, kjer bodejo izdelovali vzorce. Patternmakerjev je 800. Ustanovili bodo kompa-nijo in prodajali delnice. Delnica je po $50. Noben član ne more imeti več kot 5 delnic. Vsi unijski člani bodo imeli v tovarni zaslužek. Plačevali bodo dobre plače, blago pa ceneje izdelovali in ga prodajali lastnikom tovaren brez delavskih sporov. Enako milijo tudi štrajkujoči kro jači odpreti lastno zadružno kompanijo. V več krajih se je to dobro obneslo.
—	Nekaj za slovenske stari-še, ki pošiljajo otroke v šolo sv. Vida ali druge šole v bližini. Na 62. cesti je nevarno križišče, kakor so sploh vsa križišča nevarna dandanes. Stariše se torej opozarja, da naroče svojim otrokom, naj gredo preko St. Clair ave. samo na 62. cesti, in ne drugod. Veliko truda je stalo, da je mesto dalo policista, ki pazi na 62. cesti zjutraj in popoldne na otroke, ki gredo iz šole. Na dotičnem mestu je torej zjutraj in popoldne policist, ki bo pazil na vse otroke, ki tam prekoračijo cesto, in stariši naj gotovo pouče svoje otroke, da gredo preko ceste samo na 62. ulici in nikjer drugje. Povedalo se je to Se otrokom v šoli, toda vseeno so nekateri, ki gredo na "svojo roko'\ misleč, da so dovolj veliki in pametni, da se jim ničesar ne zgodi. Torej povejte otrokom, da je varen prehod na 62. cesti.
—	V slovenski šoli sv. Vida se priglaša mnogo otrok, ki so dospeli iz starega kraja. S temi se napravi izjema, in se jih še sprejme, dasi se je šola že pričela.
—	Možje in žene fare sv. Vida, ki so priredili! zadnjo nedeljo banket, se zahvaljujejo vsem, ki so pomagali na banketu, pevcem, ki so zapeli par krasnih pesmi, kakor vsem udeležencem banketa. Banket je bil jako dobro obiskan in dolg na šoli sv. Vida bo zopet za nekaj stotakov manjši.
Premogarji se zopet vrnejo k delu.
Philadelphia, 21. sept. Pre mogarji v okrajih trdega premoga se vračajo na delo. Vseh teh premogarjev je 150. 000, in izmed teh jih je na štrajku še kakih 18.000, vsi ostali so se vrnili, in trdi premog se koplje z naglico. Na štrajku so premogarji v Pitt-ston distriktu, kakih 8000 in v Shamokin poljih, kjer jih štrajka 10.000. Kompanije so naznanile, da premogarji, ki se vrnejo na delo, dobijo zboljsano plačo, ki se računa od 1. maja naprej. V Hazle-ton distriktu, kjer je štrajka-lo tri tedne skoro 20.000 pre-mogarjev, so se do malega vsi vrnili na delo. V Shamokin okraju pa imajo premogarji druge prepire s kompanijo in se bo dal tam štrajk le s težavo poravnati. Skupni odbori vseh premogarskih unij bodejo imeli v kratkem zborovanje, kjer se bodejo ukreniti nadaljni koraki, kaj je narediti, da se prične z delom v vseh premogovnikih.
o —
—	Zadnjič smo objavili imena onih rojakov, ki dobijo državljanske papirje 23. sept. na Common Pleas sod-niji. Danes pa priobčujemo imena rojakov, ki postanejo državljani na United States ^dmh in sicer v .četrtek in
" pete^r 23. In 24. sept. SJBaecF rojako dobijo papirje na Uni ted States sodniji v četrtek in petek: Frank Poje, Louis Alešovee, John Miklavec, Martin Filipič, Frank Malo-vašičf J os. Žavodnik, Andrej Robie, Frank Blatnik, Jos. Barbiš, Jakob Poje, Anton Tpman, S. Potočnik, Anton Jevc, Mat Bizjak, John Gato-vič, Jos. Stupar, L. Poljšak In Metod Žabkar, skupaj 10 rojakov. Isti dan bo dobilo vsega skupaj 418 oseb državljanske papirje. To je zadnje zaslišanje na U. S. sodniji za državljanske papirje pred volitvami. Prihodnje zasedanje je v mesecu novembru. -t- Pretečeno soboto zvečer se je pripetila v družini John Pekolj teška nesreča. 16 letni sin John Pekola, se je peljal z bicikljem proti domu, ko je v njega zavozil avtomobilist, ki ga je podrl na tla in mu dvakrat zlomil nogo. Odpeljali so ga v Lakeside bolnišnico. Krivda zadene avtomo bilista, ki je napačno vozil.
—	Vsi, delničarji in delničarke Slov. Doma v Collin-woodu imajo v petek, 24. sept. jako važno sejo. Udeležijo naj se vsi.
: — County clerk Ed. B. Ha-serodt se je zopet spravil z voditelji demokratilne stran-i ke, in bo odslej skupno z njimi deloval.* Kakor znano, se je Haserodt spri z demokra-
•	ti in je dvakrat kandidiral za i county clerka na neodvisnem
tiketu in tudi vselej zmagal z ogromno veČino, toda ko je kandidiral za župana, je propadel, ker ni imel organiza-[ cije za seboj. Nas veseli ta ko i rak Mr. Haserodta, ki je Slo-i vencem prav dobro poznan in jim je že dosti pomagal.
—	Uradnik naselniškega u-
■	rada v Federal Bldg. Gale
•	Lee, je v pondeljek ukradel > iz državne blagajne za $1000
■	Liberty bondov in šel. Toda i so ga takoj prijeli in dobili
■	pri njem se za $700 bondov.
. — Petnajst Ford avtomobi-- lov, ukradenih v Clevelandu. i so našli v Erie, Pa. Lastnik ' garaže, kjer so bili Ford* spravljeni, je bil umorjen.
Q	'	(ŽE^Hp	»
Zaljubljen je zgubil pamet in streljal.
i
.■.'i?
Tako sem bil zaljubljen, da sem znorel, je dejal Joseph Deli, madžarski morilec, ki je januarija meseca letos ustrelil svojo mlado ženo, še .dekle, in ki je sedaj^drugič pred poroto v borbi za življenje in smrt. V pondeljek in torek je bil mladi morilec na zatožni klopi in je pripovedoval zgodovino, kako je uptrelil svojo ženo. Dejal je: Dne 14. jan. sem telefonično govoril z mo jo ženo, ki je pobegnila od me ne in šla stanovat k svoim starišem. Zmenila sva se, da se srečava na vogalu 25. ulice in Broadview Rd. Dobila sva se ob 4. uri popoldne. Pripovedovala mi je, koliko mora trpeti, ker ji ne dovolim, da bi starišem povedala, da sva poročena. Solze so ji prišle v oči, in to me je tako genilo, da sem v trenutku pozabil kaj delam. Tako sem bil zaljubljen, da sem znorel. Ko i sem se zopet zavedel, sem ležal v neki hiši z revolverjem v roki.'* To je pripovedoval Deli na vprašanja- svojega zagovornika. Pozneje pa ga je začel izprašeVati državni pravnik, in je ppvedal, da je kupil revolver že 20. dec. torej tedaj, ko še ju i bil "tako • zaljubljen, da jelznorel". Ko i je državni praVnik vprašal i Delija, zakaj je kupil revol-i ver že 20. decJal^ ne morda z ' "namenom, da on priliki ubije t svojo ženo, ki radi njegovega i surovega obnašanja ni hotela ; živeti, z njim, je Deli to od-, ločno zanikal.
Obravnava traja spdaj že i 8. dni. Nad $4000 že velja . morilec Deli državo, in je bil i že enkrat obsojen na smrt. i V torek zjutraj je našla po-■ rota Jos. Deli-ja krivim umo-: ra prve vrste, brez vsakega ) priporočila za milost. Porot-) niki so se posvetovali v pon-
-	deljek popoldne in pozno v j noč, in nadaljevali s posveto-i vanjem v torek zjutraj. Spr-
-	va je bilo 10 porotnikov za i umor prve vrste brez milosti,
2 za milost. Pozneje sta pa r odnehala, in so se zjedinili na i krivdorek, da je Deli kriv i umora prve vrste brez milo-1 sti. Na to je sodnik Bernon 1 obsodil Jos. Delija na smrt , na električnem stolu, kf se ne i sme pozneje zvršiti kot zju-
-	traj pred solnčnim vzhodom
-	7. jan. 1921. Ko ga je sodnik > vprašal, ali ima še kako željo
je morilec izjavil, da bi rad
-	obiskal grob svoje zene, ka-
-	tero je umoril. Sodnik je do-. volil. Priklenili so ga ob še-
-	rifa in odpeljali na West Park pokopališče^ kjer je
-	kleče molil, nakar je pobral i nekaj cvetlic in jih spravil.
-	Opoldne v torek je bil že na
-	vlaku, ki ga je odpeljal v Co-s lumbus, kamor gre v tako-
-	zvano mrtvaško celico, kjer a bo čakal smrti do 7. jan. Tako i je bil tekom šestih mesecev 1 dvakrat obsojen na smrt. Sod b nik Bernon je izrekel obsod-
-	bo sledeče: Joseph Deli, do-
-	kazal se vam je umor prvegu [) reda, potem ko ste imeli po-
-	šteno in pravično obravnavo, fi in sedaj je moja dolžnost, da
vas obsodim, kakor zahteva
-	postava. In obsodba te sodni-e je je, da se vas izroči predstoj il niku državne ječe v Colum-0 busu, kjer vas držijo na var-a nem do 7. jan. 1921, in na ta li dan, med polnočjo in pred
solnčnim vznodom, bo pred-i- stojnik te ječe povzročil, da i. gre skozi vaše truplo elektri-k čni tok, ki je dovolj močan, it da povzroči vašo smrt. In ta električni tok mora biti toli-
% Cn&v • - V
Rent se je vdignil v meshi za 500%
Državni odbor, ki preiskuje izkoriščanje najemnikov od strani lastnikov hiš, ki računajo nezaslišano visoke cene za rent, namerava uprizoriti nove vrste napad na one gospodarje, ki računajo preveliko najemnino. In sicer s pomočjo bank. Način tega boja bo sledeč: Stanovalci v stanovanjih se imajo pravico pritožiti na državni odbor proti draginji. Predsed nik tega odbora je Dr. R. C. Rouche, 305 Room, City Hall. Kdor se prtioži pri tem odboru, se njegova pritožba zasliši, in če se pronajde, da je pritožba upravičena, tedaj se ime dotičnega gospodarja zapiše v "črne knjige*\ Imena takih gospodarjev se potem izročijo clevelandsftm bankam in posojilnim .društvom. Ako se pronajde, da imajo taki gospodarji kaj posojila pri teh bankah, bodejo slednje posojilo odpovedale, in nikdar več ne more enak gospodar dobiti posojilo. Enako bodejo postopale vse banke. Objednem bo tak gospodar poklican pred odbor, kjer se mu razložilo z ostrimi besedami, kako nečloveško je njegovo postopanje, ker draži najemnino brez potrebe, da je škodljivec mesta, ker dela draginjo, njegovo ime invša fakfa pa dotflJfftS* sopisi, da priobčijo v javnosti. Državni preiskovalni odbor nadalje pravi, da v bodočnosti morajo biti vse pritožbe zoper previsok rtRit pisane od onega, ki se pritožuje, s polnim imenom in naslovom, kakor imenom in naslovom gospodarja. Toda ime onega, ki se pritoži, se ne bo sporočilo v javnosti, tako da se nikomur ni treba bati maščevanja. V odboru, ki preiskuje draginjo stanovanj, je en trgovec, mestni zdravnik, en delavski zastopnik in en
zastopnik bank.
•-
—	Policisti bodejo drugi teden šli v šole in učili otroke kako naj se varujejo avtomobilskih nesreč. V pondeljek se pouk prične. Štatistika kaže, da je bilo v osmih mesecih ponesrečenih 587 šolskih o-trok, in 480 izmed teh radi njih krivde. Policisti, ki se ra zumejo na prometne razmere, bodo zbrali otroke v koridorjih, jim narisali ceste, križišča, s seboj bodo imeli prometne signale ter vse natančno otrokom razkladali, kako je treba hoditi po ulici, preko križišč, itd. Pouk bo enkrat na teden in bo gotovo zanimiv za otroke.
—	Jos. Bilski je bil obsojen na 30 dni-zapora radi tepeža. par dni poroko in naj počaka. Sodnik je počakal in mu tudi Sodnik jepočakal in mu tudi dovolil, da gre na poročno potovanje, toda ko se je vrnil in prosil še za par dni odloga, je sodnik dejal, da se mora držati prve obljube, in Bilski je šel v ječo.
—	2400 divjakov se je zapisalo v clevelandsko univerzo, Western Reserve University.
—	Cene Liberty bondom so: Prvi $90.04, drugi $85.44, tretji $88.48, četrti $85.60,
peti $95.56. | ---
ko časa v telesu, dokler niste proglašeni mrtvim. In naj se vas Bog usmili.
Njegov zagovornik bo sku i šal vložiti prošnjo za novo obravnavo.
Prohibicija nov vir dohodkov za mesto
Ker je mesto Cleveland v finančnem stanju na skrajno bornem stališču, je treba novih postav in določb, da se dobi denar. Svoie čase je mesto dobivalo poldrugi milijon dolarjev na leto davka od go-stilen. To je sedaj zginilo, in mesto se raditega neprestano bori z največjimi težavami. Odkar je nastala prohibicija so mestni očetje poželjivo gledali na United States sod-nijo, kjer kaznujejo vse one, ki kršijo .potsavo o pijači Tam so se plačevale mastne kazni, in kaj če bi mesto dobilo nekaj tega denarja, ki ga plačujejo oni, ki nikakor ne morejo pozabiti, da je prohibicija v veljavi. Raditega je councilman Sulzman pri pon deljkovi seji mestne zbornice predlagal 3a mesto naredi novo postavo, glasom katere se kršilci prohibicije kaznujejo na mestnih sodnijah, in ves denar, ki ga plačajo, gre v mestno blagajno. In sicer: Kogar dobijo prvič bo plačal najmanj $200 in ne več kor $500, kogar dobijo drugič ali tretjič bo plačal najmanj $300 in ne več kot $2000, ali pa gre v ječo za šest ntesecev, ali pa gre v ječo in plača kazen, oboje skupaj. Na ta način upa mesto dobiti $500. 000 na leto ekstra dohodkov, kar je dosedaj dobivala sod-Mnlja Zjed. držav. In da se bo v tej draginji to poznalo, se razume. Councilman Damm se je tudi pritožil v mestni zbornici, rekoč, da "štof", ki 2a sedaj delajo doma za žga-fnje, je najslabša mešanica in zdravju silno škodljiva.
--o--
—	Kadar rabite lepe cvetlice, za dom, za poroko, za pogrebe, društvene prireditve, pomnite, da je v naselbini slovenski cvetličar Ig. Slapnik, ki vam bo vselej točno postregel. On je mnogo naredil za naša društva, in naj rojaki vselej kupujejo pri niem.
—	Bolezni, ki tarejo Cleve-landčane, veljajo slednje najmanj $25.000.000, kot so pro-računali posebni strokovnjaki.
—	Mrs. Mikulič, ki je vrgla svojo petletno hčerko v jezero, se nahaja še vedno v bolnišnici, kjer jo zdravniki opa zujejo glede njenega duševne ga stanja.
—	V urad zdravnika na 16210 St. Clair ave. sta pri-
. šla v pondeljek dva Italijana,
>	vsa krvava. Imenujeta se 0-» ravio Ocatto, 737 E. 165th : St. in Mat. Savino, 16531 Kip
ling ave. Povedala sta, da ju je nekdo z britvijo napadel i in strahovito porezal po gla-. vi. Toda napadena nista ho-. tela izdati imena storilca, da-t si ga dobro poznata. Oba ra-i njena so pozneje detektivi
>	aretirali, ker se sumi, da je I za tem dejanjem laška črna , roka, katere maščevanja se i oba Italijana bojita.
—	Večerne šole začno s poukom dne 27, septembra. Is-
-	ti dan bi se morala začeti tu-, di šola za državljanstvo^ . Public Library na St. Claii
ave. in E. 55. cesti, toda radi : bolezni učitelja je to nemo , goČe, skušalo pa se bo dobiti , drugega učitelja, ki bo zača sno vodil šolo. Mnogo roja
-	kov se je že oglasilo za šolo.
; — Pismo ima pri nas Ivan i Zorman.
—	52 kršilcev avtomobilskih i postav je bilo v torek pred
>	sodnikom Silbert. Vsak je bil " obsojen na $10 globe.
Nepotreben strah y Nlradi eksplozije
New York, 21. sept. Oblasti v colninskem uradu v tem mestu so dobile anonimno pismo, v katerem se grozi, da bo 21. sept. spuščen colnin-ski urad v zrak z dinamitom. Opoldne so oblasti odpustile vse uradnike iz colninskega urada, razven nekaterih moških. Posebni oddelki policije so zasedli vse okoliške ulice. Ogromna množica ljudi se je zbrala v bližini, da opazuje "napovedano" razstrelbo. Tudi razstrelba, ki se je zvr-šila pred Morganovim uradom je bila že naprej napovedana. In dasi so zvezine ob lasti smatrale doposlano pismo o razstrelbi kot humbug, vendar se niso opustile nobene varnostne odredbe. Dekleta, ki so zaposljena v colninskem uradu, so bile 2e en dan prej nervozna, in njih višji s6 jim dali na razpolago, da lahko gredo domov. Moški uradniki pa, skoro vsi bivši vojaki, so ostali v poslopiu. Vendar se ni pripetila nobena razstrelba. Policija Še na-I dalje išče sledove o razstrelbi
I	pred Morganovim uradom.
-O—-
■	— Iz Marion, Ohio, kjer je
■	rojstni kraj in bivališče repu-, blikanskega kandidata za , predsednika, Hardinga, se
-	poroča, da so tam laski črno-
>	romarji umorili dve osebi. ;	Italijani so veliki prijatelji i	Hardinga, in so mu pokazali i	v njegovem mestu kaj znajo i	v svoji kulturi. ■
♦	— Govori se, da bo več to-i varen prenehalo z delom, nekatere tovarne so opustile nočno delo, druge so skraj-
-	šale delavne ure, in govori se i nadalje, da bo A. S. & W. Co.
-	okoli 1. dec. zmanjšala plače
-	za 20 procentov. Koliko Je . resnice na teh govoricah, bi j radi zvedeli od rojakov sa-
-	mih.
i — Cena jugoslovanskih
>	kron je danes 84 centov za 100 kron.
-	— Svinjina, surovo maslo
-	in mast so se zvišali v ceni,
-	dočim je cena krompirju pa-
-	dla.
—	13 letni Francis M. Hin-a sley toži The Hart Co. na
-	$100.000 odškodnine, ker se
-	je ponesrečil v elevatorju po-a slopja, ki ga lastuje omenje-e na kompanija.
—	Občutek, kaj bo po zimi, a smo dobili pretekli ponde-
-	ljek. Ali imate dovolj premoli ga?
i_	-r>--
ti 40. POSTNWDAN.
P London, 21. sept. Lord žu-^ pan McSwinney je danes do-
II	živel 40. dan svojega radovolj
*	nega posta. 40 dni je minulo,
" odkar je v ječi in ni zavžil no-
" bene hrane, kot protest proti
l7 angleški vladi, i
c POZOR, NAROČNIKI!
a Naročniki v Collinwoodu e in zapadno od 55. ceste morda niso točno dobili lista, ne-»- kateri pa sploh ne. Vzrok je i- bolezen raznašalca. Skušali i- smo narediti, kar je mogoče, v Kdor ni dobil, je prošen, da T potrpi, spravili bodemo zadeli vo v red, prej kot je mogoče. Prosimo torej potrpljenja.
[1 ROCKEFELLER h SE BOJI.
Tarrytown, 21. sept. Vsa n pota, ki vodijo do posestva John D. Rockefellerja so zali stražena. 12 pomožnih šei> d fov stoji s puškami na cestah, il Rockefeller je dobil pismo, v katerem mu grozijo s smrtjo.
'•v.'.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
jyL—	' .	■	..	.	,	1 —r~*iT 'f	■■
U Ameriko .... "flOO ° * Z» Cleveland po poiti - 15.00 2k Evropo . . . . . $5.60 Poeeraemna številka - - -fc
Vsa fttwn Tepla! le 41 raw aal m po41Ha na "Amerlika Doaievm*" II It Si. CUlr Ara. H. 1. CtoraUnd, Ohio TI. Cuy. frinceten m
fAšiSS DEBEVEC. Publish	L0UIS * PIRC'
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY
;e ■ 0 __.	---■----
leal by 25.000 Slovenians in tke City of Cleveland and elsewhere. JUvtrtuaf rales on reqnest American in spirit Foreign in language only
lutmd ra NHDi-ciaw natter January 8td 1900, at the prat office at 'Jtaralaad, Ohla uader tip Aat af March 3rd, 187».___
"" No. 110, Wed. Sept. 22. 1920
jiw»ti 9mmmmQtom>®m>®m<w®m
Tragedija v New Yorku.
Ko so anarhisti ubili predsednika Zjed. držav, McKin-|cya, tedaj & je ameriški narod zdramil in začel splošen pogon na anarhiste in enako mrčes. Amerikanci so sicer jako dobrodušni ljudje in pustijo, da gre stvar do skrajnosti, jredno se zbrigajo in vzamejo veliko gorjačo v roke. Anar-listi so splošno znani kot sovražniki vsake vlade, sovražniki splošnega reda in človeSke družbe. Amerikanci so jih pustili v miru, in razgreli so se šele, ko jim je bil predsednik ubit. Umor predsednika je bil iskra, ki je vzplamtela ljudsko nevoljo, in rtekaj Časa potem Zjedinjene države nikakor niso bilesprijetno ognjišče za anarhiste.
Zadnja leta pa je ameriško ljudstvo ponovno zadrema#-lo in pustilo, da se stvari sučejo po ljubi volji. Z lahnim nasmehom na ustih je čital Amerikanec kaj delajo anarhist; v Rusiji, v Italiji in drugod, kjer so pridiga židovski boljševizem. Tu v Ameriki so se Amerikanci počutili varne pred enako sodrgo. Amerikanec ima vedno polne roke važnega dela, in"nepoTnIšTiza trenutek kaj se godi okoli njega, da celo umakne se, kadar mu pride nadležna mrčes pod noge. Toda silovita tragedija, k| se je zadnji teden pripetila v New Yorku je ponovno vzdramila Amerikance. 40 nedolžnih, siromašnih ljudi ubitih in nad 300 ranjenih, njih večina kri-pelni za celo življenje, da ne govorimo o milijonski škodi, ki je prizadjana. Sveta jeza se. je polotila Amerikancev. Splošno ogorčenje vsepovsod, toda ko pride javnost do hlad nega presodka, tedaj je gotovo, da pride do splošne zahteve, da se strupena mrčes, ki se je vgnjezdila v svobodni Ame riki, enkrat za vselej zatre.	v
Resnica je, da eksplozija bombe v New Yorku bo anarhistom, rudečkarjem, boljševikom in enaki sodrgi več škodovala, kot pa so oni pričakovali, da jim bo koristila. Ne da se sicer dognati, da je eksplozija peklenske bombe direktno delo te ali one organizacije, toda gotovo pa je kot beli dan, da je eksplozija direktna posledica strupenih napadov ni Zjedinjene države od strani tujezemcev, ki pridejo sem lačni in bosi, se nasitijo in oblečejo, potem pa vzamejo strup ' in zastrupljajo one, ki so jih oblekli in nasitili. Eksplozija in umor 40 oseb je direktna posledica hujskajoče rdeče propagande, ki nemoteno širi svojo pot v Ameriki. In prej ne bo miru, dokler vlada ne bo zatrla vsega, kar je nesprotne-ga amerikajiizmu. Amerika je dežela svobode, svobodnega tiska in govora, toda Amerika ne sme postati dežela svobodnega klanja.
Cnicaski anarhisti, katere so pred leti obesili, niso bili direktno v zvezi z Haymarket klanjem in umori. Toda oni so pridigali klanje in umor, in ameriška sodnija jih je na posten način našla krive ter obsodila. S tem se je ustvaril precedent, katerega bi morali uporabiti tudi v newyorskem slučaju. Propagatorji anarhije, uredniki rdeče literature, agenta Trockija v deželi, niso direktni povzročitelji umora 40 oseb, pač pa so indirektno odgovorni umora, zapreti bi se jih moralo nemudoma in narediti odgovornim za umor 40 nedolžnih oseb v New Yorku.
Amerikanec je danes ogorčen dovolj, da bo uporabil potrebno mero strogosti. Toda bati se je, da ogorčenost Amerikanca ne bo trajala dolgo. Navada Amerikancev je da se jih kmalu zopet poloti dobrosrčnost. Toda v Washing tonu prevladuje mnenje, da se vlada pripravlja na nekaj, ko bo poslovanje nidečih morilcev za dolgo časa iztrebljeno iz Amerike.
* * • *
Bomba, enaka kot v New Yorku, je eksplodirala v Genoa, Italija, pred trgovsko zbornico. Nihče ni bil ranjen. Naš nasvet je, da se prepusti rudečkarjem kak prazen lot,
da na njem eksperimentirajo.
* * *
Marsikdo misli, da je "Prosveta" glasilo S. N.*P. Jed-note. To ni resnica. "Prosveta'' je glasilo chicaškega socialističnega kluba, in kar tam ukrenejo, to mora biti, Ako nasprotujete in pošljete tozadevni dopis v list, katerega vi plačujete, tedaj vas naj pry o pošteno opsujejo, potem pa vržejo iz Jednot*. To se je zgodilo v petih slučajih v Cleve-landu.
» * *
Nismo se slišali, če ima "Prosveta'* iste simpatije do newyorskih metalcev bomb, ki so ubili 40 nedolžnih oseb, kot jih ima do ruskih židovskih mesarjev' Trotzkya & Co. Zavrtnik, speak up!
m • •
Ogrska se pripravlja na Volitve, da se upelje kraljevina in išče primernega kandidata za kraljevi prestol. Ogrska naj malo počaka, da mi v Ameriki opravimo s predsedniškimi volitvami. Ostalo bo dovolj neizvoljenih kandidatov.
ZAKAJ NI JUGOSLAVIJA REPUBLIKA IN ZAKAJ JE SEDAJ "KRALJESTVO - S. H. S.?"
(Jos. F. Faletič.)
Delovanje te najnovejše Kristanove "velesile" (S. R. Z.) nam je vsem še v živem spominu. Brezobzirna "vojna" proti mučeniški Srbiji, rafinirano streljanje na Lon donski Odbor, strupeni mo-
narhistični "plini" na pristaše S. N. Z., bombardiranje ameriške javnosti in odločujoče faktorje z rdečimi, republikansko pobarvanimi, pamfleti: "Da Slovenci, Hrvatje in Srbi niso en narod, da nimajo nič skupnega, da se nočejo združiti in da se niti ne razumejo med seboj. Da Londonski Odbor nima pravice govoriti v imenu Jugoslo vanov, da ga nihče ni za to izvolil, ne pooblastil...'.
Posledice tega efijalstva
S. R. Z. smo kmalu občutili. Administrativni \n diploma-tični krogi v Washingtonu so pričeli dvomiti, da se sploh mislijo Jugoslovani osvoboditi in ločiti od Avstrije. Njih dvom je bil tembolj opravičen, ker so videli, da ima g. Kristan do malega vse sloven ske organizacije (kot so sc bahali v svojem časopisju, so imeli zaseboj 99 procentov ameriških Jugoslovanov za seboj.) Enako igro je igral Kalabrež Zotti pod krinko "Velike Hrvatske" z ogromno večino hrvatskega naroda.
Že v pričetku leta 1918 sem opozarjal voditelje jugoslovanskega pokreta v Wash ingtonu, posebno Don Nika, na pogubno delovanje g. Kri stana in njegovo S. R. Z. Povedal sem jim brez ovinkov, da avstrijska, p roti jugoslovanska propaganda Kristanova zavzema čimdaljše dimenzije, da bo postala kastro falna za Jugoslovane v odločilnem trenotku, če se takoj inenergično ne nastopi proti njemu. Toda Don Niko je bil tako zaljubljen v svoj jugoslovanski "pontifikat - maximum da ni ne videl, ne slišal, dokler ni doživel v Wash ingtonu strahovite polomije....
Koncem maja 1918 se je vlada Zjed. držav oficijelno izjavila, da je z velikim zanimanjem zasledovala potek kongresa potlačenih narodov (Avstro - Ogrske) v Rimu, ter daj narodne aspiracije Čeho - Slovakov in Jugoslovanov vživajo tople simpatije ameriške vlade. Kmalu na-_ to je sledilo definitivno priznanje Čeho - Slovakov, med tem ko so JugoslovaniNostali samo pri "toplih simpatijah" kljub temu, da 'je Don Niko obljubil v senatu Z. D. jugoslovansko armado 100.000 mož. Senatoriji so se mu pomilovalno nasmehnili, ker so dobro vedeli, da "armado" katero obljublja Don Niko, komandirata avstrijska "generala" Zotti in pristan.
Po navodilu angleškega charge d'affairs Mr. Holler-ja, s sporazumom francoskega in angleškega poslaništva v Washingtonu, je prof. Bogo mil Vošnjak napravil vloge na ameriško vlado za priznanje Jugoslovanov iz Avstro -Ogrske, kot zavezniški narod, a Jugoslovanski Odbor kot njega predstavnika. Dne 5. sept. 1918 sta šla dr Vošnjak in Don N. Grškovič z omenjeno vlogo ozir. prošnjo v državni department. Držav ni tajnik Lansing je obljubil, da bodo Jugoslovani takoj priznani, kakor hitro bodo predloženi vsi podatki ki pod pirajo to prošnjo. Uradno tozadevno poročilo iz Washing tona, D. C. se glasi v originalu doslovno:
"Secretary Lansing received the Jugo-Slav delegation sympathetically and requested that all data supporting the request be presented as soon as possible.'T
Tako toraj. Vlada v Washingtonu je zahtevala od Jugoslovanov šele dokaze, če se I i v resnici hočejo osvoboditi in ujediniti. Ta žalostna resnica nam dokazuje dvoje. Prvič, da je Zottijevim "izja-vašem'' in Kristanovim "republikancem" popolnoma uspelo, prepričati odločilne a-meriške kroge, da Jugoslovanski Odbor v Londonu in J. N. Vi ječe v Washingtonu na zastopata teženj in stremljenj Jugoslovanov. Drugič, <ja je vlada Z. D. imela neizpodbitne dokaze, da S. R. Z., ki ima ogromno večino amer. Slovencev za seboj, v principih ne deluje za jugoslovansko- republiko, da je S, R. Z. proti osvoboditvi in ujedinje-nju Jugoslovanov, da hoče na vsak način, da Slovenci ostanejo pod Avstrijo.
V Washingtonu so zaman čakali tozadevnih podatkov in dokazov. Naše "republi-čansko časopisje, posebno "Enakopravnost" so zagnali silen krik proti priznanju Jugoslovanov, pod pretvezo, da se prosi za priznanje monarhije. Resnica kateri nihče ne more ovreči je, da če bi bili Jugoslovani priznani v smi-
di Dil3 kriskii u6flcidr3cild u~
-pokopana za vse večne čase ......
Proti koncu oktobra 1918 je končno poginila stara svetovna grešnica Avstrija. Verige so odpadle in Jugoslo vani so postali svobodni. V Ljubljani se je osnovala pokrajinska vlada za Slovenijo, v Zagrebu za Hrvatsko in Slavonijo, v Sarajevu za Bosno in Hercegovino, v Splitu za Dalmacijo in otoke, v Ce-tinju za Črnogoro, pod vrhovno administracijo Velikega jugoslovanskega Narodnega Sveta v Zagrebu. In jugoslovanska federativna republika je bOa gotovo dejstvo, da lepše misliti ni bilo mogoče.
Par tednov za temi dogodki je bilo sklenjeno premirje, Jugoslovani so bili v istem trenutku postavljeni pred strašno resnico. Ker niso bili priznani, so postali sovražniki antante, klub temu, da so doprinesli neizmernih žrtev za njeno zmago. Odvzeti so jim bili vsi pogoji samostal-nosti in samoodločevanja. Postavljeni so bili kakor zločinci pred tribunal zmagovite antante.
Italijani so zasedli Goriško, del Kranjske, Istro in vse dalmatinsko obrežje. Zaplenili so vso jugoslovansko bojno in trgovsko mornarico. Avstrijci so' zopet pričeli prodirati čez Karavanke. Ru-muni in Mažari v Bačko in Banat, Italija pa se je pripravljala, da z oboroženo silo zasede vso Slovenio in Hrvat sko do Drave. Jugoslovanom če so hoteli rešiti, kar se sploh rešiti da, so se morali odpovedati svoji samostalno-sti ter se izročiti velikosrb-skemu triumviratu (Pašič, Protič in Vesnič) na milost in nemilost. Jugoslovanske federativne republike ni bilo več; mesto nje je nastala kra ljevina S. H. S.
Gospod Etbin Kristan se je na javnem shodu v Cleve-landu, O. dne oktobra 1918 izjavil sledeče:
"Monarhisti prosijo vlado v Washingtonu za priznanje Jugoslovanov. S. R. Z. je že poskrbelo in storlio vse kar je bilo v njegovi moči, da niso in ne bodo nikdar priznani!'7
Toraj g. Kristan in S. R. Z. sta storila vse, kar je bilo v njihovi moči, da Jugoslovani niso bili priznanj pred premirjem, da so Italijani zasedli krasno naše Primorje, da so ugrabili našo, miljarde vre dno mornarico, da se je razbila že obstoječa jugoslovanska republika in nastala kraljevina S. H. S. Fej izdajalci! Vsi tisti Jugoslovani, vse tiste podporne organizacije, vsi tisti časopisi, ki so podpirali Kristana, in njegovo S. R. Z. so odgovorni za ta zločin. Vostra maxima culpa — vaša največja krivda!
To je zgodovinska resnica o vzrokih in pravih krivcih, zakaj je Jugoslavija monarhija mesto republike, katero sem pripravljen dokazati z neovrgljivimf dokazi pred forumom cele Jugoslavije.
IZ DOMOM.
Usodna črta. YLParizu so jo potegnili... v Parizu so jo hoteli zbrisati, Nemci su pomagali z radirkami* in sedaj. .. kupujejo znova tinto, da jo začrtajo. Pa razumi, če moreš! Čudna so pota božje previdnosti, še bolj čudna pa so pota nemške sitnosti. Linija se je otvorila, jugoslovanski "terorizem" se je uklonil; Če tudi le pogojno, nahrbtniki so dobili noge... in danes!$ Nemci želijo mejo zopet zapreti, ker . ..pojavil se je v Celovcu slovenski kupec, trgovec, ve-rižnik ali kaj. Pokupil je mno žino blaga, milijoni so legli v celovške blagajne in sedaj .. .wenn's so welter geht.... so se zavedli Celovčani, je Celovec v par dneh prazen. Und die verflixten Preise gehn aufi. Des is aba schon zu arg..Kdo je tega kriv? Kdo nas je spravil v ta dilema? Pričakovali smo, da bo-
/	' Ki i
m sti smo, da dobimo po niz I ki ceni dobrega kruha ono-stran črte, toda naši rojaki so nam nezveBti: zahtevajo 4 avstrijske krone za eno jugoslovansko, četudi so naši ban kovci tako sveži, lepo žigosani, kot rože rdeči. Pa snto delali račun brez krčmarja ... "Die liaben Lanjdsleut wollen nix hergeba und die laibacher Preistreiba san kumma und wollen olles nach Laibach fortsehleppa. So a Saupech hama. Der Teu fel selbst scheint den Tschu-schen zu helfen... Schon sama einigfolfn. Nix den Willen durchgesetzt, den kurzeren g'zogen hama. Und die Verantwortung soli die Ententler treffa. Na, so geht's nimmer weita." To je iz ficka drobiž. Nemci so dobili, kar so hoteli, pa jim vendar ni prav. Kdo ve, kaj bi še radi in kako bi radi. Najbolje bi bilo, če bi črta ostala in izginila istočasno. Prčakujemo čudeža, ki jih reši te smole. Za enkrat pa Celovčani niso več za otvor-jeno demarkacijsko črto. In Nemci spet niso zadovoljni thr tarnajo: Super flumina Babllonis... Kaj bi pravzaprav radi? Pomagajta jim Bog in demarkacijska črtal
—	Peter Klemen.
Umrli so v Ljubljani: Emilija Slivar, postreščkova vdova, 65 let. — Marija Gogala, hči ravnatelja trgovske šole, 6 let. — Milena Marija Sušeč, hči finančnega svetnika, 5 let in pol. — Fran Česen, sin šivilje, 28 mesecev. — Anton Jezeršek, sin železniškega sprevodnika, 15 let. — Terezija Poznik, hiralka, 51 let. — Beno Slamič, sin delavke, pol leta. — Alojzij Ko-Čevar, hiralec, 4 leta. Alojzij Apfel, delavkin sin, 1 mesec.
—	Barbara Ratužnik, dekla, 19 let. — Andrej Malar, dninar, 60 let. — Jakobina Drak sler, trgovčeva hči, 3 mesece.
—	Justina Pangerc, hči želez ničarja, 14 mesecev.
ko Zupan, mizarski vajenec, 17 let. — Anton Koleša, mizar, 73 let: — Rudolf Bizjak, policijski kancelist - hiralec, 44 let. — Pavla Grelenc, služ kinja, 25 let. — Karel Kmet, sin brivskega pomočnika, 8 let. — Stanislava Mihalič, hči mizarskega pomočnika, 6 let. — Lavoslav Vrenk, sin uradnice, 6 mesecev. — Olga Pegan, hči strojevodje, U let. — Ana Marija Primožič, hči višjega sodnega oficiala, 10 let.
Kapla na Dravi. V noči od 18. na 19. avgust je bila napadena v stanovanju M. Žerjav po domače Mlečnica v Kapel-skih Rutah. Omenjena je dobila take rane na glavi, da'je po 24 urnih groznih mukah umrla. Sumi se, da so storilci folksverovci, ki prihajajo zdaj prosto sem od celevške strani. Ranjka je bila zelo pridna in varčna gospodinja-samica in znano je bilo vse-povsodi, da ima doma mnogo denarja in hranilnih knjig. Za tem je ropar ali so ^ppgrji tudi šli. Omare in shrambe so bile šiloma odprte in ves denar in vse vrednostne stvari odnešene.
Bolgarska mobilizira? Dunaj, 21. avgusta. Bolgarsko poslaništvo najodločnejše de mentira vest "Messagera" o bolgarski mobilizaciji ob srbski meji.
Za uboge uslužbence v tržaškem Narodnem domu, ki so pri požaru izgubili vse, so nabrali vrli Idričanje, kakor poroča "Edinost", vsoto 1200 lir. Posnemajte, pomagajte!
Avstrijski klerikalci za Habsburgovce. ,Na rojstni dan bivšega cesarja Karla se je vršila v Kapucinski cerkvi na Dunaju slovesna služba božja, kateri so prisostvovali mnogoštevilni klerikalni monarhisti, med njimi veliko število višjih oficirjev bivše avstro-ogrske I vojske. Po službi božji je položila posebna deputacija ogromen venec na krsto Franca Jožefa, klerikalne dame pa so molile ves dan ob grobu za povratek ri a osDurzanov. . /
I Naiboiiše1 Naiboli sigurne! I Najbolj praktična! I
^mm^mrntmSmt^f . i^inim ■ j V
Pošiljati denar vstaro domovino je preko stare I
Us Lake Shore Banking & Trusts I
Vogal 55. ceste in St. Clair Ave. Cleveland, O.
Start Lake Shore banka Jxdaj« bančna men j Ice, (for. draft) B katere ae izplafiufejo po celem eretu, posebno pa pri ugoalovanaklh denarnih lavodih, kakor M t »o a« predložijo ▼ izplačilo.
t	lm*1te »v°i® bančne poale s banko,
katek OGROMNO PREMOŽENJE snaia svoto preko $20.000.000
Mi plačujemo 4 pveeente obresti od vseh vlog. Vae naie podrul-nice imajo tuieiemski oddelek, prek* katerega moreta poslati denar v staro domovino. Posebno pozornost posvečamo Jugoslovanom v ■ CoWn^oodu v nafti na novo otvorjenl ppdruinlci na EUCLID»AVK. IN IVANHOE ROAD.	•
NASLOVI NAŠIH PODRUŽNIC:
LMt^ft StqalrA™.	St. Clair Ave. * E. lUth St I
Proepekt Ave.* Aim Road.	Superior Ave. * K 1M4 8k
Superior ft Addteon Read,	Euclid Ave. A Ivanhee Baa*. I
Točnost in sigurnost je naše gesto. I
Za vse inforaaacije, pošiljanje denarja, kaka morete doU* nf I ro ske In prijatelje k sebi se vaetej obrnite na upravitelja nateg* uiezeanskega oddelka g. J. R. Mihaljevič, ki vam ho«e vaekafprU lažno p ostreči in dati vse potrebne Infovomrife.
I Pridite oaebno ali pa piilte na
The Lake Shore Banking & Trust Company I
E. 55th St A St. Clair Ave. Cleveland. O.
Naznanilo Preselitve.
= - ^
Dr. Župnik se je preselil z zobozdravntškim uradom od 6127 St. Clair Ave. na 6131 St. Clair Ave. na vogal 62. ceste, nad novo slovensko banko, glejte vhod na 62. cesti. Glejte na napis
DR. ŽUPNIK
Akcr hočete zanesljivega zobozdravnika, obiščite dr. Župnika, se osebno zanima za vsakega bolnika, ki 1 Dr. Župnik prakticira že sedem let v tej okolici.
Uradne ure: od 8 .-30 zjutraj do 8130 zvečer. Ob nedeljah od 8:30 do 12.
. -----------------------------------------------.......—--t------
Nujni slučaji vsak čas. Pokličite Crest 709 . *
g^iaji i I ^'Ji rj ^ j J j ^ 1j f J; I j j'CTgg
^^^^^ 3 MAGNIFICENT STEAMERS 3
TU Cnmt Ship "SEEANPBEg* — •XTTY OF ERIE" - "OTY OF BUFFALO* CLEVELAND — Daily. Mmy 1st to Not. 15th —BUFFALO
L—i> CurvKUUTP • 9.00 T. M.) luriu ( Utn tontui . 9:00 P. M. Aniva Bornijo - 7i80 A. M. f Standard Tnn l Arri« Clbvblahd 7.80 A. M. C«uwetk«wiat Buffalotor Nlmn F»IJ» »U E*Jtera and Cuaditn potato. lUItro&d tickets i CUyfrn.! »..d Huffw. good for asportation am aw wmiw, Aak nor fS-T* « AmertaSrk™«« Agtnt for tick«u via C. * B. Lfcx. Nnr Toarl.t AotonwbS Eato-ia.00Rooad Trip, with!day« i^tnrn limit, foraaranot wa—&B«HTln. wh—lb—.
f"-^'"'T—'-1 ——'I------"—* t"-'r•""""r^HTir lit nnmiJjTiJ
iraeita. Alaoaak for oar frpac«	»nddwwriptW bookfat tm
Htfftwlwi A Boffalo	L.
—ika largMt udixMteoaUr, II	^uflyl^^^
faaaaagar Steamer on Island im^	-
waton of the world. Sleeping ^■AMa^B^B^^Kr
M|MoItT, 1SOO pHKD^n. ^. B
1 «/ * f Vabilo na Shod
Tem potom so vabljeni vsi Jugoslovani v Lorainu na shod, ki ga priredi slovenski državljanski
politični klub, dne 26. sept ob 7. uri zvečer v Alois Virantovi dvorani,
1700 GLOBE AVE. in 28. CESTA, V LORAINU.
Na shodu bo nastopilo več govornikov, ki bodo pojasnili važnost državljanstva za delavce. Delavci se morajo strniti v tesno zvezo, ker le na ta način lahko dosežejo svoje pravice.
Tel. Main 1441	Tel. Central 8821 W |
B. Cexxezln
ODVETNIK SE PRIPOROČAM VSEM JUGOSLOVANOM. 414 ENGINEERS BLDG.	Cleveland, Ohio ji)
■ I
. ■■■ J. S. WIDGOY
SLOVENSKI FOTOGRAF .
f	.	489 EAST 152nd ST.
V COLLINWOODU.
Izdelaj« vsakerrstne alike, ienitbene, t L	i J^^M družinske fai otročke alike po najnovejši mo-
\ n^^g^m dikin nizkih ceu|>'ixde,ui<f iz mauh
in mrzla voda, elektrika povsod, prostrana klet. Hiša je na Bonna Avenue. Proda se pod ugodnimi pogoji. Vprašaje pri Jacob Wahcic, 6702 Bonna-av.
Iščem svoje bratrance Frank in Matija Hafner, doma iz Vodic na Gorenjskem ter sestrično Francko. Prosim, da se oglasijo, ker nameravam z ženo priti v Cleveland. Rado Stant, Ljubljana. Go-aposvetaka cesta, 13|49, Ljubljana, Jugoslavija.	(112)
i"" ' i ■ ■ .i Naprodaj lep Ford avtomobil, jako poceni. Pozve se pri S. Kovati*, 546 E. 152nd St. Vprašajte xa Charlija. (112)
1elite godbothišo
Naprodaj imam še malo rabljeno piano, player, z 20 raznimi l^omadi. Prodam jako poceni. Uglašujem in pp-pravljam klavirje, poučujem glasbo na raznovrstna godala in strune. Viktor Lesjsk, 1200 E. 61at St_
naprodaj
je moderna hiša, 4 leta stara, za 2 družini, porč spodaj in zgoraj, garaža, vsaka družina 5 sob in kopališče, elektrika. Tla iz trdega lesa, furnes. Hiša je na 76. cesti blizu St. Clair Cena $14.500. Lastnik vzame ako potrebno $6000 na drugo vknjiibo. Vprašajte na 7613 St. Clair Ave. med 8. in 10. i dap. in 5. in 8. zvečer.	(114)
|>Hiia naprodaj, ima 11 sob, hlev za dva ivkonja, in garaia. Proda se poceni. Vpra Na se na 1609 E. 41st St. Oglasite se lahko vsak čas, brez agenta. (112)
Naprodaj je stiskalnica xa grozdje, se lahko rabi na elektriko ali na roke. Naprodaj je tudi več sodov od -100 do 200 galonov. 6424 Spilker-av.	(111)
POZOR!
i ^ _ Naznanjam, da se bo £ri meni stiskalo grozdje letos kot po navadi, in lahko vsakomur postrežem kakor želi in zahteva. Pri meni bodete najbolje postrežem. Imam tudi več sto iz-i • vrstnih sodov od zganja naprodaj. Sezona se začne okoli prvega tedna v okt.
a 4, Emmerich
16205 St. Clair Ave.
WOOD 58
■ ,__1
\ mestaP<M09 E. 47th St. "'"(111) \ BODITE PAMETNI IN KUPITE
AR-BU MAZILO
zs rane, izpahke, lišaje, opekline in ; kožne bolezni. To dobite v lekarni, in ' denar nazaj, če nlate. zadovoljni.
t The Ar-Bu Laboratories Co.
5 14017 Parlc7 Ave., Cleveland, Ohio Jj
Najstarejši slovenski phtmbtrii.
Kadarkoli potrebujete dobrega plum . barskega dela, katerega hočete Imeti !. izvršenega čedno, točno in po zmsptf I ceni, tedaj se oglasite pri najstarejšem slovenskem plumbarakem podjetju v Clevelandu
,	MOHAR In OBLAK,
Mi izvršujemo vsa plumberska dela, J naše delo je garantirane, naše osne i nitke. 0206 Superior Ave. (x-130)
i KJE i j
I J dobite najboljši slado- j > Z led in mehke pijače? Z 1
[ m	V laluurni	# |
: I F. Htiunucfl, I j
i # 1353 E. 55th STREET S \
I fl) vogal St. Clair Ave.	A *
Točna postrežba. ^ j
Trgovci, ki Šele, da postanejo ameriški državljani, a nimajo časa, da bi obiskovali Šolo, jih lahko hitro in dobro pripravim za izpit na stanovanju ali potom pošte. Frank Tomioh, 322 Euc- s lid Ave. Garfield Savings Bank, ali S 1381 W. 01st St., tel. Edwater 634-J. _(W. F. 15. dec.)
_______^SHEnM^ipK^w
Daje sveiost in moč, najboljši LINIMENT
za vse prilike, otekline, izpahke in bolestne mišice. Nkjbolj§e sredstvo za drgnenje.
Po vseh leksrnah.
—1 v
-t- „
Naprodaj je prodajalna z mehkimi pi. h
jatami, star prostor. Zanesljivi osebi < se ds tiidi najemnina (liese) za več let. Naslov pove upravništvo tega lista.
(111)
m1	1 """*■ - 11 111 11 ■ '■■' 11
Proda Be takoj nova moderna hiša 6 g sob. Ravno dogotovljena, se takoj notri n selite. Cena nizka, $4000 takoj, ostanek n kot rent. Kupite takoj. Ob rudečl kari. F Vprašajte na 14804 Saranac Rd. (Ill) E
ICaoet lan* in mlada dtUct* ttp* na g
tlkomaod botMnl ntMt »poU. T*k* jj
MUa f krilu, u atnnl. v ledjih aU	H
•podnjem dtlu tratah*, nUDMMni	H
glavobolu, vroflam ln hladnna ipn-	D mlajanju po mimil
__H
Cevera's §
i ^ Regulator
(Savarov Regulator) J« pravilno «<J izvilo u odftranjanja teb bolafiln In u popravo naiadnoati nled katerih trpa imm in dakleta. To zdravilo J« bilo mano ln rabljtno mnogo lot ■ najbolj-Um uapahom. Dobita ga pri valom 1 lakarju. Bodita pr«vidni, da dobite al-Cnrno "Savarjavaga". Cana tl» in I Se davka. '
iiimNitiimmiiiiiiiiiinHimmiittJiim£
Najmodernejši pogrebni savod = v Clevelandu
I Frank ZAKRAJŠEK, ]
pogrebnik in embalmer
1105 NORWOOD RD. |
Princeton 1735 W Rosedale 4803
I Avtomobili za krste, poroke, 8 pogrebi in druge/prilike.
iummiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimitiiHiiiiimP
XliOMOMOiOMQM^
S. K. DRUG COMPANY.
CDINA SLOV. LEKARNA
v Clevelandu Najboljša zdravila, točna po-trežba.
t. Clair Ave. & Addison Rd.
JOHN KOMIN,
lekarnar	(x)
O. S.	Bell
Princeton 245 Rosedale 6353-W
JOS. VOVK
1133 Addison Rd.
AVTOMOBIL ZA VSE SLUČAJE SE PRIPOROČAM.
pozor: ~
Ako ste namenjeni kupiti hišo, trgo-ino ali farmo. Imamo več raznovrst-ih farm, katere se tudi zamenja za išo v mestu. Oglasite se na 6120 St. Hair Ave.	(110)
pohištvo naprodaj.
«Cel set za jedilno sobo, iz hrastove-a lesa, chiffonier in dresser in drugi tanjši predmeti. Vprašajte ali telefo-irajte R. S. Barker, 1864 Colonnade d. blizu 152 & Euclid Ave. telefon ddy 1649 J.	(112)
■ —--■ —*	-i. ; ■	-.	.r
NV I	]
e čakajte.;
Prostor na vwh boljših par-	1
nikih je več tednov naprej raz-	j
prodan, zato ne čakajte do sad-	i
njega tedna, ako ste namenjeni	i
potovati v stari kraj. V Vašo	\
koriat je, da se odločite za ta ali	{
oni navedeni parnik in si pro-	j
štor na njem sa-arate. Mislite	'
v naprej.	|
NEW YORK- iDOBROVNIK ( TRST.	i
28. sept...........Columbia
7. okt............Argentina \
3. okt____President Wilson j
NEW YORK—GENOA	|
6. okt......Regina D'ltalia
30. okt......Regina D'ltalia	1
6. nov..............Pesaro	|
NEW YORK—HAVRE I —CHERBOURG. |
24. sept.....».'..., La Fayette	,
30. sept..........Mauretania	'
1. okt. ...........La Savoie	j
7- okt............Imperator	1
6. okt. ...........La Prance	'
12. okt......... La Touraine	|
12. okt............ Aquitania	i
Navedeni vozni red je pod-	'
vržen slučajnim spremembam,	j Pišite po cenik za posamezne parnike in razrede.
POTNI LISTI: —Potnikom pre8krbim potne liste in drugo, kar rabijo za potovanje.
IZ STAREGA KRAJA: je dosedaj prišlo v Ameriko že več slovenskih naseljencev, za katere sem jaz izdelal potrebne listine in katerim sem jaz poslal karte. Ako želite tudi Vi dobiti sem svoje sorodnike, mi pišite za tozadevna pojasnila.
Za nadalna pojasnila se obrnite na
LEO ZAKRAJSEK,
70-gth Ave, NEW YORY,N.Y.
Pozor, Plumbing!
Kadarkoli hočete, da se v vaših j hišah naredi plumbarsko delo, se obr- I nite na svojega rojaka, ki vam naredi I to v najboljšo zadovoljnost. Stranišča, I kopališča, sinke, itd.
Pojdite k svojemu rojaku najpr-vo, predno drugje vprašate. Najstarejši I jugoslovanski plumber v Clevelandu.
NICK DAVIDOVICH
6620 ST. CLAIR AVENUE Cleveland, Ohio
O. S. Princeton 1173 W	|
Rosedale 1828	I
»wwwwwwvwwwww
I Dr. H. 0. Stern, |j ji Dr, S. Hollander i: j
zobozdravnika
i:	(
j j 1355 L 55th St. vog.St. Clair j j	(
i j Vstop na 55. cesti nad lekarno ji	'
Ure od 9. zjutraj do 8. zvečer.	j j. j
Govori se slovensko. j: (
' j" .i— s
SLOVENS^^LEKANA ( Vogal St. Clair ave. in 61. ces- i ^a. S posebno skrbnostjo izdelu- ™ jemo zHtravniske predpise. V 4 zalogi imamo vie, kar je treba * v najttoljši lekarni.	4
FRONT SOBA SE ODDA zs 1 ali 2 . snaina fanta. Elektrika, kopališče ln 1 posebna shramba za obleko 8306 Edna ^ Ave. -	(112) a
išče se prodajalke \
za v dry goods trgovino. Morajo znati d tudi tujezemske jezike. Goldstein in I Freed, 5021 St. Clair ave. (ill) ^
" oimastf se "dve 1fpi	h
NOBENIH STROŠKOV
ne plačajo prejemniki v stari domovini za denar iz Amerike poslan preko ,
SLAVONIC IMMIGRANT BANK,
II 1 436 W. 23rd St., New York, N. Y.
Glavnica $100.000 3 I Rezervni Fond $30.000 Organizirana po postavah države New York, N. Y. toraj
državna banka.
Prejema denar na vloge pod najboljšimi pogoji, posojuje denar na varne trgovske in financijske listine, kupuje in prodaja Liberty Bonde in inozemski denar po dnevni tržni vrednosti.
Pošilja denar v domovino najhitrejše in najvarnejše. Stoji v zvezi s starokrajskimi domačimi denarnimi zavodi in je v stanju pošiljati vaš denar najhitrejše in najvarnejše. Pošiljateve poslane po tej banki izplačujejo se v starem kraju naslovnikom v teku štirih tednov brez odbitka v celem odposlanem znesku. Denar pošilja po dnevnem tečaju In zaračunava denar po ceni tistega dneva, ko ga od vas prejme. O izplačanih nakaznicah dobiva izvirna prejemna potrdila podpisana po naslovnikih, katerim )e bil denar nakazan in prejet. Ta potrdila pošilja odpošiljalcem denarja na ogled, a za točno izplačilo celega nakazanega zneska jamči s celim svojim premoženjem.
Ker se cene denarju menjavajo skoraj vsaki dan, banka zaračuna prejeti denar po tefcju tistega dne, ko prejme denar od pošiljalca in ga odpošlje s prvo pošto na odrejeni kraj.
^ PRODAJA &IFKARTE za vse parniške proge preko Oceana in Jadranskega - morja. Zpstopa vse prvoredne parniške proge in je v stanju preskrbeti vam najboljši proetor na katerem koli parniku, ako jej to pravočasno naznanite in pišete.
Za vse podrobnosti zaradi potovanja, dobivanja rojakov iz starega krsja, za dneve odhoda parnikov in za cene prevoza, obrnite se v svojem maternem jeziku na nas in podučili vas bomo o vsem potrebnem popolnomA brezplačno.
I	Rojaki, ki se dnevno obrsčajo na nas v svojih vsakovrstnih zadevah, katere izvršujemo vestno, ceno,
hitro ln točno, so z našim poslovanjem popolnoma zadovoljni. Ako se Vi Še ne nahajate med njimi, tedaj izvolite pri pr$T priliki poizkusiti in prepričali se boste, da je res tako. — Priporočamo se vaši naklonjenosti in biljelimo s prijateljskim pozdravom.	' 1
Slavonic Immigrant Bank,
436 West 23rd Street	New York, N.Y.
Premislite dobro, komu boste vrofiii denar | za poslati v stari kraj at pa za vožnje listke I
Sedaj iivimo v čaau NEGOTOVOSTI in ZLORABE, vsak skuia postati hhra	M
*>C*t, ne glede na svojega bližnjega. Rasni agentje in zakotni bankirji rastejo povsod	M
wkor gobe po dežju, '	M
S
. V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim « *mia	m
lim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoč« Is-	■
polniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vpraianje.	m
Naše denarne pošiljatve se zadnji čas primeroma sedanjim razmeram v Evropi M iovolj hitro in zanesljivo izplačujejo.	m
Označene cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo z drugimi.	i
Denar narrf poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order, ali pa po New C York $ank Draft.	1
Frank Sakser 1
82 Cortlandt St.	New York, N. Y. |
f^AjU, X-žarki preiskava za $1.00
č* ketal, brea ealra kaj ^rOi^MMea. ali kolike ste »e iljgiM
'Tftmm n Nikar
ne zgubite upanja, ampak pridite k meni
Jaz zdravim vsakovratne specialne bolezni meških in teask, zajedo« pa belesnl krvL ke«e Idili
>bisti, jeter, pljuč, milic, srca, neeu in grlu. S pemečje X žarkov, elektricitete in mojega najbelj m edemata pravljenja, bodete postali boljši v najkrajšem mogečen čaau.
Pri nas ni nobenega ugibanja. Skrivnoet mojega uspeha je mpja skrbna meteda preiskave, da doienem, kaj vas boli. Jaz rabim X >arke stroj, mikroskop in kemično analizo ter vse znanstvene metode, da pronajdem vzrok vašega trubla.
Ali ste slabič? Pridite k meni, jaz vam pomagam! Moje posebno proučavanje metod, ki se rablje na evropakih klinikah v Berlinu, Londonu, Dunaju Pa-■i/t. m Rimu in moia dvajsetletna skušnja v zdravljenja akutnih in kroničnih boleznih meških ln leask ni hue prednost pri zdravljenju in moji uapehl so bili lako zadovoljivi.
J a7. rabim veliko krvno sredstvo 606 in 914.
Vee zdravljenje absolutno brez bolečin. VI se lahko zanesete na pošteno mnenje, pošteno postreibo le
;«!boise zdravljenie za ceno, ki jo morate plačati.	' ,
Cc se vaša boieten neozdravljiva, vam takoj povem. Ce je ozdravljiva, bodete ozdravili v najkralšetr
u • u ' ijtvnrimo slovensko.	•
DOKTOR BAILEY "ŠPECIJALIST" ^
>•> I i Kui-lid Ave. bliuu 55. rcale Room 222. Drago Bedetrepje,	n—ouo
Uradne ure od 9:30 >|utn| do eter v nedeljo od It. de I.
wmmmmmmmmmm^m—mmm^-^LM^HH-mmmo
PREMOŽENJE NAD $400.000.00.
Vložite svoj (So/ denar po..... %§/0 pr.
SLOVENSKEM STAVB1NSKEM in
Odprto tudi zvečer
POSOJILNEM DRUŠTVU K
razven ob sredah.	6313 St. Clair Ave.
*
f M
Otvoritev Nove 8 Trgovine. a
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem odprl na 670 E. 152 St. poleg dobro poznanega slovenskega S? - krojača g. Josipa Goniik	\M
moderno urejeno trgovino z Q vso brivno in rezilno opravo (j
Brusim vsake vrste rezilno orodje. Prodajam in	Gfl
popravljam vsakovrstne puške. ZA TOČNO in DOBRO	- (2
POSTREŽBO JAMČIM.	/j
Priporočam se vsem Slovencem za mnogobrojni
obisk.	ufl
John Tomažič J
670 EAST 152nd ST,	C0LLINW00D, OHIO A
■■■_—I
KRESALO DUHOV.
Roman iz irskega življenja.
ANGLEŠKI SPISAL P. Ji 8BEEHAN. P REVEL DAVORIN CIUHA.
' i i i
"In kaj pravi o veleposestnikih?"
"O, ne mnogo. On samo pravi, da bi dal tisoč funtov, če bi kateri irski posestnik zapustil svoj stan in par mesecev preživel med najemniki v njihovim enakih razmerah."
Blede poteze gospoda Max wella je preletela ognjena rdečica, in nato so postale še bolj blede, ko je uprl svoj pogled od gospoda Hamberto-na na gospodično Moulton. Toda opazil ni ničesar, kar bi mu moglo potrditi misel, da vsebujejo njene besede kakšno namigavanje na njega samega.
"Ponudba, ki se je lahko stavila," je zamrmral napo- ■ sled.
"V tem tiči nemožnost?" : je vprašal gospod Hamber-ton. "Že kot nekaj novega ; ali poizkus bi bila stvar vred- . na, da bi se je lotil. Koriolan je poizkusil, v Rusiji jo je izvršil Tolstoj, in pri Arabcih i Harun al Rašid. Zakaj bi pa irski veleposestniki, ki nimajo nobene druge dobrote v sebi, ne imeli v svoji sredi take- ] ga junaka?":	<
"Vi ne poznate veleposes-tva,'' je dejal zamišljeno gos- < pod Maxwell.	{
"Mogoče. Jaz se bojim, da i bo Claire umrla kot stara de- 1 vica. Zatrjuje namreč, da bo poročila junaka, ki je nemo- s goč, kakor hitro ga sreča." 1
"A nisem obljubila, da 1 bom nanj čakala," je pripom- i nila Claire.	'
Vaza iz porf ir ja. i
Ko je gospod Outram zju- i traj po onih dogodkih stal v svojem spalnem plašču pred ] zrcalom, se je zatopil v bas J ne prav prijetno razmišlja- i nje; jutranja premišljevanja i sploh niso prijetna. Šele ko začne kri hitreje krožiti po < žilah in je izginila otopelost j — vzrok neprijetnih misli— 1 pridejo veselejše misli. Gos- i poda Outrama pa niso mučile ne skrbi, ne očitanja vesti, 1 temuč jezilo ga je samo, da se je dal speljati v nekaj, kar s je on imenoval taktičen po- ( grešek. So značaji, ki jim je to mnogo večjega pomena ko smrtni greh. Gčspod Outram s je zpadal k njim. Ko se je o- i pravljal, je pošiljal na tihem i • k vragu starega profesorja, i izdajalsko žganje, močne ci- ' gare, ženske, ki so ga zape- i ljale k dejanju, ki lahko po- 1 stane največja neprijetnost v njegovem živlenju.
Celo dolgo pot proti domu je njegova žena, ki se je kma hi zavedela, sumljivo molčala in samo kratko odgovarjala. Ko je stopila v hišo in odšla naravnost v svojo sobo, je bral na njenem obrazu, ki je bil kakor okamenel, da je pod plaščem njegove povesti odkrila smisel, ki je bil znan samo njemu.
"Tem — ženskam," je mrmral, "ni mogoče pokazati peska, ne da bi naredile iz njega gore. Vsled njihovih slutenj, njihovega navdahnje nja, domišljanja in sumniče-nja človek ne sme poizkušati dvigniti niti roba plašča, s katerim mora vsak mož, že iz dolžnosti, zakriti svojo pre teklost."
Nato je preletel posamezne točke svoje povesti, kolikor se jih je mogel še spomniti, premislil je vse mogoče razlage. Naenkrat se je zde-lo, da je v njem oživela neka misel prav posebno živo. Privlekfl je rokav spalne suk nje in srajce ter prepadeno in dolgo opazoval znamenje zgo raj na rami. Videlo se je kakor stara brazda. Toda ni bilo dolgo in ozko. temuč po-! dobno okroglemu mozolju z | vzboeenim robom, ki je obda jal bledo, uvelo jamnieo. Nato si je razgalil prsi in jih ,
opazoval v zrcalu. Tudi tu je bilo nekaj zaceljenih ran.
"Znamenja vsled trikotnih afganistanskih nožev, bomo rekli,'' je mrmral. Toda na njegovem obrazu je ležal te^ man, razsrjen izraz. Oblekel se je počasi in skozi možgane mu je drvelo tisoč reči, ki jih je hotel reči ženi. Resno je razmišljal, katero sredstvo bi bolj vplivalo in držalo. Ali bi ne bilo dobro, norčevati se radi njene togote in strahu, nastopiti z mrzlim zasmehom kar je bila njegova navada, in potem, če bi dama vztrajala v svojih neprijetnih razmišljanjih, se držati trmasto? Ali naj ji vse prizna? Ne, kaj takega ni smel niti misliti! Bila bi čista blaznost. Plašč mora ostati na skrivnosti. Vsakdo se tega drži, sicer bi družba ne mogla več obstojati; hinavščina je vez, ki jo drži. Če bi vsak mož in vsaka žena morala jevno pred vsem svetom razkriti svoje skrivnosti, kakšna strašna prekucija bi nastala! Bilo bi kakor ob potresu v Zahodni Indiji, ko drve prestrašeni prebivalci samo v rjuhah in odejah iz hiš.
"Jaz poležim, dokler ne pri de potres," je dejal gospod Outram. "Jaz nikakor ne morem že sedaj stopiti pred koga popolnoma razgaljen.
Da ni prišla žena k zajtrku se mu je zdelo prijetno in vendar neprijetno, kakor se vsakemu godi v slučajih, ko | niha med upanjem in strahom. Major je sam sedel v 1 naslanjaču pri kaminu. Pre- ; mikal se je le z največjim na-porom; njegove noge so bile : postale trde kot kamen. Bral je vidno z velikim zanima- 1 njem in ne brez vinjenosti { neko pismo.
"Tu je pismo od Boba," je j dejal, ko je stopil k njemu ' gospod Outram in si grel roki pri ognju. "Ali se še spo- { minjaš Boba?"	1
"Seveda! Bob Maxwell. Kaj piše?"
"Zelo čudovite stvari. Poslušaj.
Cahercon, dne 30. apr. 189— .
Ljubi major!
Zdelo se ti bo, da ti to pi- 1 smo prihaja od mrliča. Zad- 1 njih sedem ali osem mesecev sem živel življenje Robinzona Crusoe ali Harun al Rasi- * da. Sedaj sem paznik v kamnolomu za marmor in poljski 1 delavec. Najbrž bi se pred pretekom svoje preizkušnje 1 ne bil nič oglasil, a ti mi mo- 1 ras nekaj preskrbeti, in sicer , takoj. Ti poznaš Bernardsa, polkovnika, ki stanuje doli 1 blizu Killineya? Njegovi a-genti so Stewens, Magaire & Com. Rad bi vedel, da mi takoj proda neko zemljišče. Imenuje se Lisheen. Posled-njic ga je imela v najemu družina McAuliffe, ki jo je zapodil in je sedaj v zaporu v Traleeu. Posestvo je zanj brez vsake vrednosti; nihče si ne bo upal ga najeti. Jaz mu dam zanj, kolikor zahteva, Če mi takoj pošlje prodajno pogodbo itd. Razložil ti bom vse, ko se snideva. Kaj dela tvoj stari sovražnik? Mislim, da te pusti na miru.
0	svetu ne vem skoraj nič in ne stavim rad vprašanj.
Tvoj
Robert Maxwell.
P. S. Naslov zgoraj. Drži stvar tajno."
"Donkihotstva," K dejal gospod Outram. "Kakšna vaška lepotica mu je zmešala glavo ali pa je v svoje ro--binzonade tako zaljubljen, da bo za zmerom zapustil civilizirani svet in se naselil na posestvecu. Kako se imenu-
1	je?"
"In se pusti ustreliti,'* je dejal major. "Lisheen, piše; vsekakor pol skalovja, pol močvirja, kakor vse v Kerry-
ju."
"Čudeži ne orenehajo," je dejal go$pod Outram; odšel je k zajtneu in pozvonil.
"Poglejte," je dejal slugi* "če pride gospa Outram k zaj trku."
"Ona ne pride, gospod Out ram,'' se je glasil odgovor. "Strežnica gospe Outram je dejala, da bo zajtrkovala v sobi."
"Dobro, Trudna je še od včeraj," je dejal majorju. "Bila je zelo dolgočasna večerja. Mene je skoraj do smrti zdolgočasil neki profesor — majnen, debel človeček, kakor pritlikavec, z očali, pečatnimi prstani, debelim trebuhom, gamašami — ne, bil je v salonski obleki — to je bil edini razloček med njima. Ta človek je hotel trditi, da ve on, ki ni prišel nikoli z Irske, več o Indiji kakor kdo, ki je bil osebno doli, torej več kakor ti ali jaz!"
"Tak osel!" je dejal major, ki je bil v tej točki prav posebno občutljiv. "Kaj si rekel ti?"
"Rekel? Kaj more človek odgovoriti norcu? On je trdil da se človek lahko nauči iz knjig več kakor iz izkušnje in s čitanjem več kakor z last nim opazovanjem."
"In kaj si dejal ti?" •
"Jaz sem dejal, kar mi je bilo mogoče. Jaz sem izčrpal-vse svoje znanje. Toda bilo je kakor bi vlival vodo na cedilo. Potem mi je prišel na um stari pregovor: "Norcu odgo vori kot norec!"
"Kako si to napravil?''
"Izmislil sem si zgodbo ali boljše rečeno, na nekaterih dejstvih sem zgradil povest, kakor delajo tudi romanopisci, ter sem mu jo natvezel, medtem ko je on pil svoje žganje in vodo. On jo je kar požiral z vsemi podrobnostmi in je bil tako navdušen, da me je prosil, naj jo povem tudi damam v salonu. In prav nič bi se ne čudil, če bi jo ver jele in če bi povest prepotovala tekom enega tedna vse salone v Dublinu."
"Ti mi jo moraš povedati danes po večerji. Ali jo morda Mabel po kosilu.'1
"Da, Mabel zna lepše ko jaz. Ona je prav dobro razumela, da je bila izmišljena za to priliko — brezpomembno dejstvo, drugo je vse izmišlje no kakor v pripovedkah.''
"Ali prideš v Dublin?"
"Da*
"Ali bi ne stopil k Stewen-su in Magniru ter dejal, da bi mi bilo zelo ljubo, ee bi lahko prišel k meni zastopnik firme, če mogoče že danes."
"Seveda, to so pač agenti v eni tistih ulic, ki se cepijo od Dame Street?"
"Da, prav dobro, kako jih poznaš?''
"Majhni opravki. Če bi ne mogel govoriti z njimi, jih že obvestim."
"Da, toda stvar je nujna. Tiče se Bobovega pisma in njegovega naročil^ in se mora zgoditi takoj." 4
"Seveda. Jaz bom že skrbel. Kako pa je njegov naslov?"
"Cahercon, grofija Kerry."
"Dobro. Upam, da pride Mabel kmalu dol. Drugače ni nič novega?" "Ne."
Mabel je prišla k malici. Bila je bleda in potrta, da se je major prestrašil. Trudno je sedla na stol, a ni ničesar po-užila. Oče jo je preplašeno gle<l^l. Bolečine, ki mu jih je .povzročal protin, ga niso tako prevzele, da bi ne bil že nekaj časa opazoval, da njegova hr*i ni srečna. Čez njene ustnice ni bilo nikoli tožbe.
On I J« prihodnji«.
-O-
—	Jugoslovanskih znamk nimamo več v zalogi.
—	Vlada bo kupila za $200. 000.000 Liberty bondov, da se jim dvigne cena.
En fant dobi hrano in stanovanje. 5608 Bonna Ave.	(Ill)
PRODA SE POSTELJA samica po zelo nizki ceni.. 1273 E. 60. St (lit)
$25 NAGRADE DOBI, kdor mi prinese prstan, ki sem ga igubilNv petek, ko sem se peljal iz Newburga na St. Clair ave. Frank Jančar, 3029 St. Clair l«t	(III)
povabilo.
Prijazno povabim vse prijatelja in znance, da me pridejo obiskat v nedeljo, 20. sept. ker ee v pondeljek preselim na farme. Gregor Ilabeniek, 1009 E. 61st St. _(UD
važno naznanilo.
Iz urada Slov. Doma v Collinwoodu se naznanja ter obenem pozivlje vae delničarje in delničarke, da se vsi brez Izjeme udeleže važne, izvanredne delniške seje, ki se vrii v petek, M. sept. točno ob 7. uri zvečer v drugem nadstropju Doma. Razpisuje se tudi tem potom služba oskrbnika tega Doma. Kdor ima veselje ter je nekdliko izkušen za tako delo, naj se gotovo priglasi na to sejo. Uljudno vabi
ODBOR.
zahvala!
Spodaj podpisani se tem potom naj-iskreneje zahvaljujem cenjenemu dr. Pres. Reftnjega Telesa za krasni sprevod pri pogrebu nam nepozabne matere Marije Zaje. Zahvaljujemo se tudi Cast, gospodu Rev. Omanu ter pogreb-niku A. Grdina.
Žalujoči ostali:
Anton in Joelp, sinova, (111)	Marija in Rozi, hčerke
ODDASTE SE DVE jako lepi sobi
za 2 ali 4 fante. Poseben vhod, kopališče, elektrika. 1127 Norwood Rd.(llO)
IŠČEM DELO kot pomočnik^ v groce-riji. Naslov pove uredništvo tega lista. . _010)
hiša naprodaj.
Naprodaj je hiša, 8 velikih sob, kopališče, škriljeva streha, pralna priprava v kleti. Proda se za nizko ceno, ker odhajam iz Clevelanda. Zglaske se na 877 E. 72. cesta._(111)
naznanilo.
članstvu dr. Kras, št. 8. SDZ se naznanja, da ne bo veselice dne 26. sept. ker je sv. birma prestavljena na isti dan, zato smo tudi mi prisiljeni, da pre ložimo na dan 17. oktobra. Prej ni pro štora v dvorani. Dobitke pa vseeno lahko prinašate k John Menartu, 14903 Sylvia ave. in k Ivanu Kastelic, 720 E. 159 St. Toliko v pojasnilo. Bratski pozdrav - Josip Spendall, tajnik. (111)
. likarji
za fine ženske obleke se iščejo, stalno delo, dobra plača. Lincoln Drycleaning Co., 3627 Carnegie ave.	(110)
DVE SOBI SE ODDASTE v najem s hrano ali brez hrane, 5209 Luther a. _(111)
SOBA, opremljena, se odda za 1 ali 2 moška. Električna luč, kopališče. 1155 E. 58. St.	(110)
PLES I
I VSAKO SOBOTO večer
I v Grdinovi dvorani, 6021 St. Clair Ave.
! PRIČETEK OB 8. URI FINA GODBA.
VSTOPNINA 55c ZA MOŠKE, 35c ZA ŽENSKE.
pozor.
Cenjenim Jugoslovanom naznanjam, da izvršujem kleparsko delo, napeljavo žlebov in pokrivanje streh. Vse delo točno in po nizki ceni izvršim. Leopold Ladiha, 1368 E. 53rd SL	(110)
ŽENE IN DEKLETA, POZOR!
Spodaj podpisani naznanjam in priporočam veliko zalogo dobrega blaga) vsakoyrstnega modernega blaga za obleke,, blago na jarde. Imam tudi veliko izbero ženskih oblek, svilnate in volnene. Posebno se pri poročam močnim, debelim ženam, da si pri nas lahko izberejo obleke po okusu in zadovolj-nosti. Imam tudi veliko izbero kikelj, imam široke v pasu do 50, za vsako močno in debelo žensko ravno kar potrebuje. Naprodaj so tudi izvrstne bluze, vsakovrstne jopiče v najnovejši modi. Priporočam se tudi nevestam in ženinom, da kadar rabite poročno obleko, da jih imamo vedno v zalogi. Lepe, krasne, moderne obleke, pa tudi vsakovrstno blago, ki se potrebuje za novoporočence kakor rjuhe, pogrinjala za postelje, kovtre, blankete in enake potrebne stvari.
Posebno se priporočam collin woodskim birmancem in botram, da imamo veliko zalogo oblek za dečke, ravno tako za botre in botree. Hočete biti "ofrtni" isti dan, oglasite se pri nas, ker ravno sedaj sem dobil veliko zalogo klobukov in oblek. Pridite in oglasite se, in če je za vas, kupite. Se vam najto-pleje priporočam za obilen o-bisk.
Posebno opozarjam ženske in dekleta, da sem dobil veliko zalogo zimakih sukenj iz kožu-hovine (fur coats). Katera si želi nabaviti krasno suknjo za letošnjo zimo, jo dobi pri nas po zelo nizki ceni.
ANTON ANŽLOVAR, ,
620a St. Clair Ave. vogal 62. ceste, (m)
SOBA SB ODAA v najem s kopališčem. 1097 E. 71. St., suite 6. (IIP)
; naznanilo.
Naznanja se cenjenim rojakom v Clevelandu in okolici, da je bilo skle-> njeno na se|i direktorjev in društvenih zastopnikov S. N. Doma v Newburgu, da se s 1. oktobrom zviša cena delnicam za $4.00. To |e za tiste, ki še niso , delničarji Slovenskega Narodnega Doma. Vsi delničarji pa jih dobijo po I. oktobru še po stari ceni.
FL. CESAR, tajnik. (110)
-
mmmmrnHmmmmmmmmmrnMrmitrm^
Prva in Edina Slovenska Banka
Hm	v Ameriki "jjj|j~
jjjll Sedaj je čas ||| M poslati denar
vstari lili I
jHIH Cene kronam so zadnjih par tednov dosti pad- j|j||| Igft&l le; težko, da boste imeli še katerikrat priliko po-
slati denar pod tako ugodnimi pogoji.	||jffiK
Tekom avgusta meseca smo poslali nad milijon kron v stari kraj. Brez izjeme so NAŠE CENE m^m P§| VEDNO NIŽJE KOT DRUGJE.	|S||
Odprto za denarno pošiljatev vsak večer od 6 do 8 ure, ob sobotah od 2 do 6 popoldne. Stranski vhodnaE.62nd,Street.	♦ . vlili
il NORTH AMERICAN BANKING £fi II & SAVINGS CO. fg
ST. CLAIR & E. 62nd ST.	gg
' .	——J—J3
Obleke, suknje.
moške in ženske, čistimo da izgledajo kot nove. Prinesite čistiti in barvati k Frank-u na East 55th St., ali po telefonu nas pokličite, da pridemo na vaš dom iskat.
EZRANK
M Cleaners & Dyers
Rosedale CCftA	1361 E. 55th St.
Central MM	Cleveland, Ohio
Slovensko podjetje za čiščenje in barvanje oblek
• i *
Sifkarte za Evropo in iz Evrope.
Pošiljamo denar v Evropo po najnižjih dnevnih cenah. Vse uradne evropske listine se uspešno pri nas naredijo. Afidavite, kot jih zahtevajo v Evropo, mi izvršimo. Dobimo za vas sem vašega sorodnika ali prijatelja v najkrajšem času. Za točno in pošteno postrežbo se oglasite v našem uradu.
ZtUpntcK 4<ŠL Company
POMfcJANJE DENARJA IN PRODAJA TIKETOY ZA VSE LINIJE.
6oa4 ST. CLAIR AVE.,	CLEVELAND, OHIO
•	v	-i