Poštnina plačana y gotovini. . Posamezna številka Din 1.- ŠTEV 225 ^ LJUBLJANI, četrtek, dne 29. oktobra 1925. LETO II. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30—. Neodvisen političen list UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Strah reakcijonarcev. Samostojno demokratski stranki menda ne zadostuje, da se je s svojimi metodami in svojo politiko prerinila v prve vrste reakcionarnih strank, ona hoče dokazati svoje nazadnjaštvo še z odločnim nastopom proti vpostavitvi diplomatskih zvez med Jugoslavijo in sovjetsko Rusijo. V včerajšnjem »Slovenskem Narodu« je bil objavljen dokaz za to. V uvodniku »Naše stališče napram sovjetski Rusiji« razlaga namreč samostojno demokratsko popoldansko glasilo, zakaj da je treba nasprotovati obnovitvi diplomatskih odnošajev med Jugoslavijo in sovjetsko Rusijo. Prvi in glavni vzrok je seveda ta, da se »Slovenski Narod« boji komunistične propagande. Če bi bil sovjetski poslanik v Beogradu, potem bi seveda po mnenju dične starine iz Knaflove ulice takoj zopet oživela komunistična nevarnost za Jugoslavijo. Res ne razumemo, da misli »Slovenski Nared«, da je njegovo malomeščansko naziranje še tako malo znano, da ga dokazuje še s teni praznim strahom pred komunisti. Ali se mar s strahom nevarnosti odpravljajo? Kako pa je mogoče, da je pri nas nastal komunizem in da je postal državna nevarnost, ko pa še nikdar ni bil v Jugoslaviji sovjetski predstavitelj ? Ko-niuuizem nastaja iz čisto drugih vzrokov m ne vsled prisotnosti kakega sovjetskega diplomata v Jugoslaviji. Neurejene razmere so rodile jugoslovenski komunizem in čim bolje se razmere urejujejo, tem bolj tudi pada komunizem. To je moral videti tudi Slovenski Narod«, če ni prespal prav vse dogodke od preobrata dalje. Drugi argument »Slov. Naroda« je ta, da bi morali potem zagrešiti ta barbarizem in izgnati vse ruske emigrante ter Rh izročiti sovjetom, da bi jim ti posedali glave. Argument je tako neresen, se bojimo, da razžalimo svoje bral-°®» če bi nanj odgovarjali. Saj ve vendar ves svet, da ni bil izgnan iz Italije in Francije niti en ruski emigrant, ko so stopile te države v diplomatske odnošaje s sovjetsko Rusijo. .Tretji argument >Slov. Naroda- pa je hjegova prav posebna specialiteta, ker je namreč vseskozi neresničen. »Slovenski Narod« se namreč povzpne do trditve, da ni dosedaj še niti ena velesila obnovila diplomatskih odnošajev z Rusijo. Ignorantska trditev, ki sme tekmovati za svetovni rekord. Zakaj že najbolj povprečen bralec političnih časopisov ve, da je Italija že davno v diplomatskih °dnošajih s sovjetsko Rusijo in da je 'ste storila tudi Francija. In menda je slišal kdaj celo »Slov. Nared«, da je sovjetski poslanik v Parizu sodrug Kra-sin, francoski veleposlanik v Moskvi pa no|U,ftiKt Herbette. In tudi Anglija je v skrbeJ''v'1!1’ stikih z 1!us‘j°» za kar .ie Bakovski sovjetski zastopnik matskih - in £0tuJJl N.e™«ia v diP’«- - . '° 7-elo intimnih — od- no&uih. sovjetei® RllslJ(1 velesile, ki ne bi bila, če ne že v oficiel-nih, pa vsaj v poloficietaih stikih s sovjetski veleposlanik v Parizu sodr. Kra-države so že sledile priirieru velesil in Vsaj čičerinov obisk v Varšavi bi smel "dpreti »Slov. Narodu« oči, da je za nas s«mc škoda, če so Italijani v boljših odnošajih z Rusijo ko mi! Nobenega resnega argumenta torej da ne bi vpostavili diplomatske od-n°Šaje s sovjetsko Rusijo. Vse polno nad V9e veljavnih argumentov pa je, da sto-r'mo to čim preje. Ker Rusija vstaja iz ruševin in postaja vedno bolj odločilen Razprava o prosvetnem zakonu v radikalnem klubu. LJUBA JOVANOVIČ ZAHTEVA, DA SE BRIGA UČITELJ V PRVI VRSTI ZA ŠOLO IN NE ZA POLITIKO. Beogi^id, 29. okt. V radikalnem klubu se je včeraj popoldne nadaljevala diskusija o prosvetni politiki. Ranko Trifunovič je govoril o prosvetni politiki. Petar Ivaniševič pa pledira za čim večje število nižjih gimnazij, ker dajejo one splošno izobrazbo in služijo v izpopolnitev poduka v osnovnih šolah. Posebno pozornost je treba posvetiti učiteljiščem, ker ni dobrih šol brez dobrih učiteljev. Dalje je Ivaniševič priporočal, da se na filozofski fakulteti osnuje pedagoški oddelek. Treba je povišati štipendije slušateljem filozofske fakultete (ki jih na i ljubljanski univerzi sploh ni. Op. ur.) I Predvsem je treba skrbeti za šolstvo v i Bosni in Hercegovini ter južni Srbiji. Ljuba Jovanovič je mnenja, da se morajo učitelji bolj brigati za šolo, kakor za politiko. Učitelj mora biti kulturni in nacionalni voditelj vasi. Širiti mora le prosveto med narodom, kakor je bilo to v predvojni Srbiji. Žalostno je, da se na- haja med učitelji toliko komunistov. Učitelji morajo biti trdna opora države. Sramota je, da je nared mnogo večji nacionalist, kakor so mladi učitelji. Pravi, da se morajo gimnazije z majhnim številom učencev zapreti in otvoriti strokovne šole. V Bosni naj se organizirajo občine, ki naj sezidajo šole. V vsaki vasi mera biti šola. Dokler se to ne zgodi, naj se ne ukinejo učiteljišča. Vse šole, razen vojnih, železniških in finančnih, naj pripadejo prosvetnemu ministrstvu. Minister Vukičevič poroča, da je v južni' Srbiji praznih samo 18 učiteljskih mest. Po natančnih podatkih se je prijavilo na beograjski univerzi k izpitu: na filozofski fakulteti 322 slušateljev, na pravni 1080, na tehnični 750, na medicinski 1559 in poljedelski 346. V južni Srbiji je bilo ukinjenih 24 oddelkov, ki so šteli skupaj 29 učencev. j Seja je bila nato končana in se danes nadaljuje. Ljuba Davidovič v avdijenci pri kralju. Beograd, 29. oktobra. Včeraj je bil sprejet v avdijenco šef demokr. stranke g. Ljuba Davidovič. V mid eno uro trajajočem razgovoru je Davidovič obvestil kralja o razmerah v južni Srbiji. V opo-zicijcnalnih, zlasti v demokratskih vrstah pripisujejo tej konferenci silno važnost, ker mislijo, da za časa te avdijence ni bilo govora le c razmerah v južni Sr-j biji, marveč tudi o splošnem političnem položaju. Med Davidovičevimi pristaši vlada prepričanje, da je situacija dozorela tako daleč, da se sedanja RR koali- Okoli rekonstrukcije vlade in odnošajev v radikalnem klubu. Beograd, 29. okt. V političnih krogih se računa, da se bodo v radikalnem klubu ponovno bavili z rekonstrukcijo vlade. Iz Pašičeve okolice se čuje, da je on vedno bolj pripravljen za izvedbo rekonstrukcije in da bodo ob tej priliki vstopili v vlado oni, ki so po svojem položaju v klubu močnejši in katerim bodo morali mlajši člani sedanje vlade prepustiti svoja mesta. Predvsem se poudarja, da bo g. Pašič skušal pridobiti Ljubo Jovanoviča za vstop v vlado. Jovanovič dobi v tem slučaju eno od važnejših ministrstev. Ne- Seja ministrskega sveta. ZAKON O OBČI UPRAVI. - ŠTEVILO MINISTRSTEV SE REDUCIRA. Beograd, 29. oktobra. Včeraj od 18. do 20.30 se je vršila seja ministrskega sveta. Razpravljali so o načrtu zakona o centralni upravi, ki ga je izdelal g. Pašič. Načrt predvideva 14 ministrstev od dosedanjih 18. Diskusija o tem vprašanju se bo še nadaljevala. Razpravljali so tudi o zakonu o obrtnih kreditih. Trgovinski minister je pooblaščen, da v roku 8 dni predloži skupščini načrt tega zakona. Sklenili so dalje, da se po invalidskem zakonu predloži skupščini v ratifikacijo trgovinska pogodba z Avstrije. Zvišani so krediti poštnemu ministrstvu za zgradbo poštnega poslopja v Zagrebu v hesku 2 milijona 500.000 dinarjev. Odobrena sta kredita 88.000 Din za razstavo turizma v Grcenoblu in 8000 dinarjev za bolnico v Nišu. Dalje je odobren kredit za tobak za reprezentacijo. Ti izdatki so se reducirali cd 12 na 6 milijonov dinarjev letno. Neva naredba stopi v veljavo 1. novembra. cija razširi z njihovim vstopom v vlado. ; Dalje poudarjajo isti krogi, da je značilno to, da je krona sprejela in zaslišala šefa najjačje opozicicnalne skupine in sicer v vprašanjih, v katerih se direktno obtožuje sedanja vlada radi glavnih hib v najvažnejšem delu naše države. Radikali temu tolmačenju avdijence s j strani demokratov ne pripisujejo velike I važnosti. V političnih krogih se smatra, da bedo še nekateri politiki pozvani v 1 dvor, še predno odpotuje Nj. Vel. kralj i/. Beograda. I ugoden položaj Ljube Živkoviča bo lik-| vidiran na ta način, da bo slednji vstopil j v kabinet. Vprašanje Andre Staniča in j Ante Radojeviča bo rešeno na ta način, komunistične inteligence v državni službi, mestoma celo na važnih in odgovornosti pol- > nih mestih s primerno visoko plačo; privai- ’ na kupčija je zopet zakonito dovoljena, čeprav je nesigurna in težavna; in tuji kapitalisti, ki so dovolili kratkodobne kredite za kupčijo ruski vladi za import v Rusijo, lahko sedaj z gotovostjo računajo na to, da bodo svoj denar v določenem času dobili povrnjen. Menjajoče se smernice vseh teh ko* ristnih principov, takorekoč onemogočajo jasno sliko o točnosti poročil o Sovjetski Rusiji. Ravno tako dobro je resnično ko na- ■ jiačno, kar je tudi podlaga, kajti dobre in sovražne kritike — pisane oboje v dobri veri pokažejo popolnoma različne slike o eni in isti stvari. Daljna težava za oceno veljavnosti gospodarskega sistema so težite materijelne raz-mere prvih let, ki so vsak gospodarski si- . stem postavile r.a poizkušnjo. Materijelnim izgubam velike vojne so sledile državljanske , vojne, brezpravnosti nasproti ostalemu svetu in'slabe žetve. Slabe žetve je zakrivilo slabo gospodarstvo in pa tudi nesreča. Pi°* rokujeva vam, da bo tekom desetih let ziv-ljenski niveau v Rusiji višji, kot je bil pred vojno, v ostali Evropi pa bo niveau nižji, kot je bil pred vojno.« Če pogledamo na naravno blagostanje Rusije, na nezmožnost starega režima, in' če motrimo dalje probleme zapadne Evrope in našo navidezno nespretnost jo motriti, lahko mirno rečemo, da sta sodruga prerokovala pravilno. Politične vesti. = Iz pisarne Mestnega odbora Narodne radikalne stranke v Ljubljani smo prejeli: L Na seji Mestnega odbora NRS v Ljubljani 27. t. m. je poročal delegat d/. Ažman o političnem položaju v Beogradu. Vsi odločilni čini-telji so odločno za politiko sporazuma, kateri je pritegniti tudi Slovence. Misel narodnega sporazuma je zmagovita, kar more biti Mestnemu odboru NRS v Ljubljani v tem večje zadoščenje, ker je bil Mestni odbor od vsega početka, kot za notranjo konsolidacijo države potrebno, zagovarjal politiko bratskega sporazuma ter obsojal politiko nasilja in protizakonitosti. Predsednik vlade Nikola P. Pa-šič, ki pošilja pozdrave vsem somišljenikom, je v svojem razgovoru z delegatom izrecno naglasil, da se mora vsaka krivica, pa naj je bila storjena komurkoli, popraviti. — 2. Z ozirom na ta razglas poživlja podpisani Mestni odbor ponovno, da vsi, ki so vsled protipravnega ali protizakonitega postopanja ob-lartev pretrpeli kako krivico, prijavijo svojo pritožbo tajništvu Mestnega odbora NRS v Ljubljani, Narodni dom. — Za Mestni odbor NRS v Ljubljani. Predsednik: Dr. Ravnihar. Tajnik: Petrič. komunisti in neodvisni absolutno večino. Ker pa je izključeno, da bi moglo priti do soglasja med komunisti in socialnimi demokrati, zato ni misliti, da bi se ustanovil rdeči blok. Od meščanskih strank so najbolj napredovali demokrati, dočim so desničarske stranke v splošnem nazadovale, zlasti ljudska stranka, ki je ohranila komaj eno tretjino svojih mandatov. - Na Badenskem je bil rezultat volitev bolj razveseljiv. Stranke weimarske koalicije, so si zopet priborile dvetretjinsko večine. — Splošen znak volitev je, da so volilci vsled velikega števila strank izgubili zanimanje in da ostajajo zlasti meščanski volilci v vedno večjem številu doma. Izredno ugodna prilika za nakup čevljem Od danes naprej se prodajajo različni čevlji za moške in ženske, zlasti pa se prodaja velika zaloga otroških čeveljčkov OKAZIJSKE KRSTE tovarn in trgovin PEter KOzina pod lastno c e 11 o samo v trgovini na BREGU, nasproti Sv. Jakoba mostu, dokler ta zaloga traja. — Minister Ninčič o grško-bolgarskem kontliktu. V skupščini je odgovoril včeraj zunanji minister Ninčic na interpelacijo demokratskega poslanca Angjelinoviča glede grško-boigarskega konflikta. Izvajanja dr. Ninčiča so naredila v vsej skupščini najboljši vtis, ker so bila miroljubna, toda tudi odločna. Dr. Ninčic je najprej opisal potek in nastanek grško-bolgarskega konflikta. Ker so bila poročila silno protislovna, je naša država sklenila, da zavzame položaj nevtralnega opazovalca. Zato tudi niso bili odrejeni prav nobeni posebni koraki niti proti Bolgarski in niti proti Grški. Tudi ni Jugoslavija zahtevala, da zapuste grške čete bolgarsko ozemlje, ker bi taka zahteva mogla pomeniti vojno. Sicer pa je ves konflikt pred Zvezo narodov in počakati je treba, kako stališče bo zavzel Svet Zveze narodov. Tako dolgo ostanemo mi le nepristranski opazovalci. Poudariti pa je treba, da je zelo težko ostati samo opazovalec. V sosedni državi obstoja organizacija, ki pozna samo en cilj, kako bi na naše ozemlje vrgla čete, ki ubijajo naše prebivalstvo. Ce smo ostali kljub vsem tem zlo&inom miroljubni, potem tegn ni smatrati kot slabost, temveč le kot stremljenje, da se ohrani na Balkanu mir. Odločno pa zahtevamo, da bodo tudi naši balkanski sosedje navdahnjeni z enakim niiroljuh-jem ko mi in da bodo tudi oni skrbeli za vzpostavitev res prijateljskih odnošajev med balkanskimi državami. Končno je naglasil minister Ninčič, da ni res, da bi moral biti Balkan večno torišče bojev in vojn, temveč da mora tudi Balkanu zasijati lepša bodočnost. Treba samo, da medsebojno gojimo duh pomirljivosti, za kar so nam dale velesile v Locariiu tako lep zgled. — Posl. An-gjelinovič je nato poudaril, da se v bistvu strinja z izjavo zunanjega ministra, da pa mora ostro obsoditi protislovansko politiko grške vlade. Enako pa ni mogoče, da bi prišlo do lepših odnošajev z Bolgarsko, dokler obstojajo tam macedonske organizacije, ki I imajo edini namen, da more in ropajo v Jugoslaviji. Vseeno pa upa tudi posl. An-gjelinovič, da pride do zbližanja med balkanskimi narodi. , - Nemške volitve. V nedeljo so se vršile v Nemčiji važne volitve. Berlin je dobil svoj občinski svet. Radenska pa svoj deželni zbor. Udeležba je bila pri obeh volitvah slaba in ie dosegla komaj <«> odstotkov. Berlin je volil rdeče in so dobili socialni demokrati, Prosveta. SHiRJD UNDSET. Literarno Noblovo nagrado za leto 1925 je prejela gospa Sigrid Undset, Norvežanka, za svojo trilogijo romanov "Kristin Lavrans-datter . Leta 1920 je izšel prvi del tega dela Kron:- , leta 1921 mu je sledil drugi del Gospodinja«, leta 1922 pa _ je trilogijo zaključil tretji roman, ki nosi simboličen naslov »Križ«. »Kristin Lavransdatter« je življenski roman Norvežanke v prvi polovici šestnajstega stoletja. Okrog glavne osebe svojega romana je grupirala pisateljica celo vrsto ljudi, ki so psihološko mogoče prefino izdelani. A ta psihologija je dedščina, katero jo podedovala pisateljica — rojena leta 1882 — od ustanoviteljev norveške moderne: Ibsena., Jonas-Lie-a, Bjornsena in Arne Gar-borg-a in tudi od Knuta Iiamsuna. Topot je bila Noblova literarna nagrada prvič podeljena ženski (Curie je prejela nagrado za fiziko). V ožji izberi kandidatov so bili tudi Olaf Dun, Thomas Hardy in Thomas Mann, ki bi tudi nagrado najbrže dobil, če ne bi sodniki po treznem razmisleku prišli do prepričanja, da dela Thomas Manna niso mogoča kot dober prevod v tuje jezike. Tako je bila nagrada prisojena zeni, eni izmed mnogih, ki so na potu. Kaledoiskop. IZ RUMUNIJE V Temesvaru je bil napovedan obisk kraljev. V njegovem spremstvu bi imel priti tudi ministrski predsednik Bratianu. Ta vest je silno razburila delavstvo in strokovna komisija je poslala prefektu pismo, v katerem pravi, da naj se g. Bratianu ne drzne priti v Temesvar. Strokovna komisija zahteva od g. Bratianu-a zadoščenje za mučenje delavskih voditeljev in za krvavo preganjanje delavcev, ki traja še vedno. Delavci zahtevajo zadoščenje za mučenje delavca Josipa Soosa, ki so mu s kleščami iztrgali nohte. In še cela vrsta sličnih grozodejstev je bilo naštetih v pismu strokovne komisije. Uspeh pisma je bil popoln in gospod Bra- ti rimi Je izjavil, da ni Temesvar (Tošiojen njegovega obiska. Po pravici povedano, je Temesvar temu pritrdil. NOTRANJE MINISTRSTVO NAD VSE. Neki tuji diplomat v Beogradu je dve leti prosil zunanje ministrstvo za intervencijo, da se prepove v kavarni, nad katero je stanoval, godba vsaj po polnoči, da bi mogel mirno spati. Pa stalno se mu je odgovorilo, da je to nemogoče, in godba je dve leti neprestano jemala diplomatu spanje, t Zgodilo se pa je, da se je v bližino kavarne naselil višji uradnik iz notranjega ministrstva ali policije, kakor pravijo v Beogradu. Že drugi dan nato je prenehala godba, toda ne šele o polnoči, temveč že ob devetih zvečer in v svoji marljivosti je sla policija Se korak dalje in gostje po deveti uri ne smejo v kavarno več pri glavnih vratih, temveč skozi klet iz druge strani. BREZ NASLOVA. V proračunu poljedelskega ministrstva je vnesena jipleg drugih vsot za nabavo živine iz tujine v svrho osveženja naše živine tucli vsota 400.000 dinarjev za nabavo oslov iz Italije. Ali nimamo morda teh že zadosti doma? (12) Inž. M. Klodič: Železniška zveza Slove* • rtije s Sušakom. (Pro»e: Kočevje — Staritrg—Lukovdol—(Vrbovško)— Srpskc Moravice, Crnuinelj—Vinica—Lukovdol in Sevnica St. Janž.) Vzhodni del češkoslovaške države gravitira po stari poti preko Budimpešte in Zagreba na Susak. Mnovo boljša je situacija srednjega dela Ceskoslovaske, t j glede bivše Moravske. Pot h Brna v Trst je samo za 9% krajša kakor na Sušak, in nova zveza na Susak je celo krajša kakor obstoječa čez Bratislavo—Zagreb na Sušak. o koji sc jo vedno govorilo kakor o bodoči prometni zili Češkoslovaške na morje in ki je imela Moriti znani 'ori dur, o katerem se je svojčas toliko govorilo, ^ova zve. ima še prednost, da ne gre čez madžarski teritorij, skupaj i zvezo čez Madžarsko pa pojačeva možnost razvitka slovaškega prometa na Sušak, prometa, ki izvira v bratr.K slovanski deželi in ki bo našel izhod v svet zopet na j! slovanski zemlji, naj pojde na poti skozi Avstrijo ali Madžarsko. Kakor že rečeno, izkoriščanje teh prometnih možnosti je vprašanje pametne tarifarne politike, upostavlja-nje dobrih jadranskih tarifov, umno izrabljajoč konkurenco med Italijo, Avstrijo in Madžarsko, v ozki zvezi z brati Cehi. Tudi poljski kraji okrog Krakova spadajo še v interesno storo Kvarnem. Avstrijska Štajerska z Gradcem seveda ima tudi le neznatno dalje na Sušak, kakor v Trst, in kar velja za Moravsko, velja tudi za Nižjeavstrijsko in Dunaj. ■ Od poti Praga—Trst čez Jesenice leži le 5% na naših tleh; to se pravi, ako hočejo Italijani in Avstrijci ogniti se naši zemlji, recimo čez Trbiž—Videm, ali po bodoči predelski železnici, se mi te nakane ne moremo ubraniti, ker je naš del železnice Jesenice—Boh. Bistrica tako neznaten, da v tarifami politiki nima vpliva, tudi ako bi hoteli na njem zastonj voziti. Vse drugače je v relaciji Moravska—Sušak. hi leži 1. ... moremo taniarno vse dru- 16% proge na naših tleli, tu še moremo »»'•i*1}1’1 giče gibati kakor Italijani, ki imajo od razdalje Brno ^ Irst le 18% v svojih rokah: in ravno to. cia vodi Km želez-niče iz »špilja na Sušak po naših tleh, je razlog, da konkurenca tudi v relaciji s Prago vsaj brezui a ni. Včasih se čuje mnenje, da tranzit za nas ni lako važen. Vse je važno, kar more dvigniti gospodarstvo! Tranzitno blag« dviguje lastni pomorski promet, to vpliva na pomorsko industrijo, ta zopet na industrijo na suhem; trgovina, prometne institucije dobijo novega razmaha, luka in luško mesto se razvijeta, skratka, blagostanje prizadetih krajev se v dobro države in državljanov* dviguje. Lep primer za vse to je Genova, ki bi brez tranzita iz Švice in Nemčije gotovo ne procvitala v toliki meri. kakor je. Ali pa vzemimo Pori Said in Suez, ki živita in rasteta le ob tranzitu skozi Sueški prekop, menda ne v škodo Egiptovske države. Ali ni s Trstom ravno tako.? Seveda je treba za tak razvoj leta in leta. Tudi železnic se ne gradi od danes do jutri, ampak skušnja uči da je potreba mnogoletnega truda, da. dela cele generacije, da se slednjič doseže uspeh. Ali začeti se enkiat mora. 6. Pomen nove železnice v vojaškem oziru. Slovenija je obmejna pokrajina; komaj stopimo iz Ljubljane, smo že na meji. Zamislimo si potrebo koncentracije vojske proti zapadu. Recimo, da počnemo nam vsiljene operacije in črte ob ali vsaj blizu državne meje. Hranilca hrbet se znatno pojači. če ima za seboj približno paralelno s fronto dobro železnico, ki jo vojaki označujejo z imenom rokadna železnica. Takšna približno 35 km od meje oddaljena rokadna železnica pelje iz Rateč preko Jesenic in Ljubljane v Kočevje. Potem začenja zopet na reški progi in ima sedaj svoje podaljšanje v liSki progi. Ta | rokadna železnica je neizmerne operativne važnosti. Po »jej | so bodo previfcala pojačenja iz obrambenih središč na I ogrožene točke med Triglavom in morjem. Vojaški interesi zahtevajo: 1. da ima nova proga veliko kapaciteto, 2. da je zastraženje in osiguranje proge lahko. Varjanta čez Brod na Kupi je preblizu meje ter jer na pobočju pod Brod Moravice preveč izpostavljena, rn-znavamo. da je cela ostala železnica z Ljubljano vred meji ravno tako blizu: Toda mi danes ne moremo premestiti na drugo mesto niti Ljubljane, niti ostale železnice, «cpr nihče ne dvomi, da bi bilo bolje, če bi peljala proga Ratce« Jesenice—Ljubljana skozi in skozi na levem brep;u i *. a . Oe pa gradimo novo železnico, potem jo že rajši odmaun bolj od meje. Nikdo ne more jamčiti, da sovražnik enkrat ne duje ter da njegova ofenziva, recimo, ne obtiči v novini*. stiijankah, morda ravno tik Broda na KuI>l'/■ 1'.T dcvrhom ki ga tvori Kupa v gorovju, ležečem med Debelim (er (1256 m) severno Čabra in Kuželj Brodom na tj na gorovju samem, ki je za nas prvi obrambni ^ n,n11 meji. Potem je vsa železnica čez Brod na Huj up0rab izgubljena, dočim je proga čez Vrbovško se' Jih inpadtio Ijiva. Da. ako je prodrl sovražnik na Pr,'” p so Utre j dovršili 4 razrede osnov-B70‘>n “ razi'ede meščanske šole, dočim jih je (|ru“.rePetiralo najmanj po en razred. Vsak dm v.,otr°k Je bil torej repetent! 145(1 jih je rsilo s 14. letom samo 4 osnovnošolske ■'ziede. I’o nazadovanje ititeligence je po-zrocila svetovna vojna in orvi novoini čas — Spremembe v sodni službi. Posta vi je i Pis. oficijal Božidar Kril, pri okrajne) '."dišču v Ljutomeru, za višjega pisarniški 'azrede. 'To nazadovanji .. . ojna in prvi povojni čas ■> svojimi mnogovrstnimi nravnostnimi, zdravstvenimi in gospodarskimi nedostatki. sni 'ajneni . Ljutomeru, za višjega pisarniške-bficijala istotam; žandarmerijski nared- 'U Josip Makuc, za kanclista pri okrajnem sodišču v Ljutomeru; pis. oficijal Ivan itumar v Mariboru, za višjega pis. oficijala Pri okrajnem sodišču v Murski Soboti; žandarmerijski narednik Jakob M. Selak, za kanclista pri okrajnem sodišču v Šmarju. — Premeščeni so: Pisarniški oficijal Fran Ferenčak iz Kozjega, lcanclist' Matija Meznarič iz Ormoža ter kanclist Josip Drevenšek iz Šoštanja, vsi k okrožnemu sodišču v Maribor; Božidar Langerholc, kanclist v Kamniku, k okrajnemu sodišču v Laškem in Fran Oblak, kanclist v Šmarju, k okrajnemu sodišču v Šoštanj. — Novemu italijanskemu generalnemu votr‘d*1 v Ljubljani markizu Ludoviku Ga-Kouzui Podelila naša vlada eksekvatur. — V^v?tli ^ožboval doslej v Bernu. Mariboru j°.*[',la sta: Gimnazijski profesor v Ivan Kesner. oV> ^mavc m učitelj v Lokvah — Legar v Bečkerckn V Velikem Bečke-reku je izbruhnil legar, ki je zavzel razmeroma velike dimenzije. Po mnenju zdravnikov je legar povzročila slaba voda in pokvarjeno mleko. — Eksplozija granate. Te dni je našel neki kovač v Gjevgjeliji na polju granato. Nesel jo je domov. V sobi sta bila poleg kovačeve žene in otrok dva njegova prijatelja, s katerih pomočjo je položil granato na mizo. Ko so hoteli oditi, je granata eksplodirala. Od vseh treh^ mož so našli pozneje samo nekaj las, od hiše so ostali samo trije zidovi. Zena in otroci so težko ranjeni. Zakaj je granata eksplodirala, se ni dalo ugotoviti. • 25 ameriških milijonarjev poginilo T)aily News« poročajo iz Memphisa: Luksuzni jGak »Sunnvland«, tako imenovan, ker prevaža letoviščarje iz Kansas City v deželo solnca, Floridoj je padel v neko reko. Ko je vozil z največjo brzino, se je zaletel v neko oviro, ter skočil s tira in zavozil v ograjo mostu. Ograja se je podrla in ves vlak s spalnimi in jedilnimi vozovi vred je padel v reko. Pri tem je poginilo 25 oseb, skoro samih ameriških milijonarjev, veleindustrijcev, iinansijejev in njihovih rodbinskih članov. — Silni vihar, ki je divjal te dni ob atlantski obali Zedinjenih držav je zahteval 21 človeških žrtev ter povzročil veliko škodo na poslopjih in ladijah. Samo v državi Alabama je bilo ljj oseb ubitih, še več pa lažje ali težje poškodovanih. Od 23 letal ameriške vojne mornarice je bilo ob priliki parade zračnega brodovja 7 popolnoma razbitih. — Vlak skočil s tira. Iz Bukarešte poročajo, da je skočil te dni pri postaji Ploiesii orieni-ekspres št. 32 s tira. Med potniki je nastala velika panika. Človeških žrtev ni bilo. — Stanovanjska beda v Parizu zahtevala 7 človeških žrtev. Predvčerajšnjim se je zrušila nenadoma v pariškem okraju, takozvani yCite Doree: fasada in streha neke stare štirinadstropne hiše, v kateri so stanovale same siromašne delavske družine. Pri tem je bilo 7 oseb ubitih. Hiša bi bila imela biti radi slabega stavbenega stanja demolirana, toda stanovalci se radi stanovanjske bede nikakor niso hoteli izseliti. Katastrofo so povzročili nnjbrže neprestani nalivi zadnjih dni. — Di a človeka na skednju živa zgorela. Kmet Panta Petrovič v Ripanju je prenočeval te dni s svojim sinom Pavlom Petrovičem in hlapcem Milutinom Rančičem na skednju. Ker je bi Ib zelo mrzlo, je zakurila trojica, predno ie zaspala, ogenj. Vsled močnega viharja je izbruhnil požar. Prihodnje jutro so našli sosedje sina in hlapca zogljenela, kmeta pa težko opečenega na pogorišču. — Mencio Karniciu, morilko Paniče so poslali v soboto na Bolgarsko, ker se je njeno zdravstveno stanje tako poslabšalo, da bi ne prenesla prisojene ji osemletne ječe. — Proces zoper prizrenskega muftija. Pri zadnji obravnavi je izpovedal neki državni uradnik, ki noče biti imenovan v javnosti, zoper muftija senzacionalne stvari. Mufti si ,;e prilaščal že več lot kot upravitelj posestev verske občine velike svote ter delal z denarjempibtidržavuo propagando: agitiral je s svojimi pomočniki za odcepitev južne Srbije od naše države ter za priključitev k Albaniji. Tudi 15.000 dinarjev, ki jih je izplačal poglavarju kačakov za umor inžerijerjev, je poneveril. Botom kačakov je spravil s poti že več ljudi, ki so bili muslimanom zoprni. Mufti je bil šef protidržavnega kosovskega komiteja. Državni pravdnih je predlagal za vse obtožence obsodbo po zakonu o zaščiti države. Zastopnik privatnih udeležencev je naslikal muftija kot za državo nevaren element, ki je roval že več let zoper državo ter se ne ustraši pri tem nobenih sredstev in čigar zadnji zločin ;je bil umor inženjerjev. Zagovorniki so trdili, da so bila prvotna priznanja obtožencev od policije izsiljena, obremenjujoče izpovedbe prič pa da izvirajo iz verskega sovraštva do muslimanov. Sodba bo izrečena še ta teden. — Ohridskega srezkega poglavarja in njegova dva spremljevalca odvedli roparji. Te dni je bil izvršen na cesti Debar-Ohrid mi-steriozen napad. Ohridski srezki poglavar Milan Blažič, predsednik duhovnega sodišča prota Drago Miloševič in njegov šofer, ki so se peljali v avtomobilu iz Debarja v Ohrid, so jzginili brez sledu, dočim je bil najden oioznik, ki jih je spremljal, na cesti poleg praznega avtomobila ubit. Očividno so izvršili napad albanski roparji, ki so odvedli svoječasno tudi srezkega poglavarja Munjiča, katerega so izpustili šele, ko so dobili visoko odkupnino. Zdi se, da je bil napad nameravan pravzaprav na ohridskega škofa drja. Nikolaja Velimiroviča, katerega pa zgolj po naključju ni bilo poleg. Glede cilja, ki ga zasledujejo roparji, sta razširjeni dve mnenji. Eni, in teh je večina, menijo, da hočejo roparji izsiliti visoko odkupnino, drugi pa so mnenja, da je napad v kavzalni zvezi s procesom zoper muftija — morilca, češ, da hočejo roparji vplivati na justico, da muftija pardonira. Za roparji so poslani močni oddelki žandarmerije, naša vlada je izposlovala j; Največji uspeh, ki gfl , . grandijoznega filmske J, Umbljana dosedaj doživela, je brez dvoma velikanski uspeh veleumotvora, krone vseh dosedaj izdelanih filmov, veličast-venega filma Mov=i „QUo VADIŠ «£, -52ŽS ffiSt r* n . , , , Slavnih vlogah najlepši in najboljši igralci sveta. 1 n vseh predstavah svira pomnoženi orkester pod vodstvom gosp. prof. E. Feršniga. Proslave o . 4., /„6., 9 Mladini vstop ni dovoljen.' Preskrbite si pravočasno vstopnice. - Blagajna je odprta od 10.-K1. in od KS. ure naprej. Elitni KINO MATICA vodilni kino v Ljubljani. (Tel. 124) od albanske dovoljenje, da smejo preganjati ! naši orožniki roparje tudi na albanskem i ozemlju. Žandarmerijskim četam poveljuje > general Tomič. — Družbo ponarejevalcev potnih listov so izsledili v Beogradu. Falzilikatorji so izdaja- li potne liste osebam, ki jih iz kakršnegakoli | vzroka niso mogli dobiti od oblasti, pred-1 vsem zločincem in ' dezerterjem. Govori se, ■ da je imela tolpa tudi v drugih mestih drža-; ve številne zveze. V Beogradu je bilo v zvezi z afero aretiranih več oseb. Podrobnosti so še tajne. — Divji zapad v Slavoniji. Pred par dne- vi so udrli trije do zob oboroženi roparji v • železniško postajo Karanac v Slavoniji. Z i revolverji v rokah so prisilili postajenačel-, nika, da jim je odprl blagajno, ki so jo iz-! praznili, nakar so izginili v temno noč. V blagajni je bilo 1800 Din uradnega denarja. Tudi uradnika samega so oropali. Odvzeli so mu 70 Din in dragocenosti. Dasi je bilo orožništvo takoj obveščeno, roparjev doslej še ni moglo izslediti. — Fingirau rop otroka. Strojni ključar Vekoslav Kučera v Osijeku je živel več let V divjem zakonu s Štefanijo Večer. Rodila se jima je hčerka, ki je stara danes tri leta. Pozneje sta se Kučera in Večer razstala. Ker se nista mogla zediniti, kdo bo obdržal hčerke, je prišlo do tožbe in sodišče je prisodilo hčerko materi, dočim je živela doslej pri očetu. Tej sodbi se pa Kučera ni hotel podvreči. Zato so mu imeli hčerko odvzeli s silo. Predno se je pa to zgodilo, je prijavil policiji, da mu je bila hčerka ugrabljena. Toda policija je ugotovila, da to ni res, temveč, da Kučera deklico skriva, zato je bil aretiran. Deklice doslej še niso našli. — Zloraba hipnoze. Te dni je bil aretiran v Kandanu agent za francosko legijo tujcev Albert Zugula iz Pulverstanna v Alzaciji, ki je skušal dobiti žrtev za legijo potom hipnotiziranja. Ker se mu je pri dveh osebah poizkus ponesrečil, so mu prišle oblasti na sled. Domneva se, da je spravil na ta način več oseb v legijo lujcev. — Pustolovska zgodba iz Osijeka. Pred kratkim se je pojavil v Osijeku veleelegant-110 opravljen gospod dostojanstvenega in solidnega eksterjerja in korektnih manir, ki se je predstavljal kot Tahir beg Vardarič in Tesnije v Bosni. Pravil je, da je prodal doma vse svoje veleposestvo, samo star hrastov gozd, obsegajoč nad lOOOjuter je še pridržal. Svojih milijonov iz previdnosti ni vzel seboj, temveč jih je dal nakazati potom Muslimanske centralne banke v Sarajevu na filijalko Jugoslovanske banke v Osijeku. Predstavil in legitimiral se je bančnemu ravnatelju ter izjavil, da pridejo njegovi milijoni čez dva dni na banko, kateri jih prepušča proti primeroma nizkim obrestim. Prijazno so 11111 otvorili gospodje konto ter mu izročili čekovno knjižico. Od ravnatelja' do zadnjega sluge, vse se mu je klanjalo, kakor da nima hrbtenice. Tahir beg je to dejstvo izkoristil ter vodil v banko razne osebo, s katerimi se je tekom par dni seznanil. Razkazoval jiin je svoje -safese , onim, ki so rabili, denar je izstavljal čeke za zneske od 5 do 25 tisoč dinarjev, češ, ko pridejo njegovi milijoni, naj dvignejo denar kot brezobrestno posojilo. V pričo njih je dajal tudi bančnemu ravnatelju potrebna navodila. Ljudje so bili 'srečni, da so se seznanili s tako ženeroznim gospodom in. če se mu je /.slučajno- pripetilo, da ni imel denarja pri sebi, so si šteli v čast, da so mu lahko priskočili na pomoč. Nenadoma pa je vzela bega noč. Izkazalo se je, da je pustolovec in reven kakor cerkvena miš. Čez nekaj časa so ga prijeli v Virovitici in danes sanja o svojih milijonih za zamreženimi okni deželne sodnije v Osijeku ter čaka na plačilo. — Poskusen samomor baronice Petriclie-vich-Horvath Pred par tedni je izvršila na Dunaju poizkus samomora soproga huzarskega ritmojstra barona Franca Petricbevi-cha-Horvatha. Težko ranjena je bila prenesena v sanatorij. Glede vzroka samomorilnega poizkusa se takrat ni hotelu izjaviti. Šele sedaj se je dala intervjuvati od senzacij željnih reporterjev in eden od njih poroča o njej tako-le: Rojena sem kot preprosta meščanska hči. Od svojega dvajsetega leta sem se vzdrževala sama. Nekaj čaka sem živela v Romuniji, kjer sem uživala nesebično prijateljstvo nekega aktivnega državnika. Z njegovo pomočjo sem prišla v /Bukarešto ier otvorila tam umetnoobrtni atelje. Šlo mi je nad vse pričakovanje dobro. Člani madžarske aristokracije so bili moji stalni odjemalci in zaslužila sem precej denarja. Pa prišel je nekega dne huzarski ritmojster baron Fran Petrichevič-llorvat ter me zasnfibil. Že par dni po -poroki sva se sprla. Vrnila sem se v svoj atelje. Pozneje sem se sporazumela s svojim soprogom za ločitev. Ker pa 1 me je nezaslišano razžalil, sem tožbo na lo- i citev zakona umaknila, ker nisem hotela, da j bi bila stvar zanj kar tako enostavna. Lansko leto poleti mi je šlo v finaneielnem ozi- I =omPr6oiej S, Komunski politik, s katerim 1 HnD.n •u?--par kuPgib nli je ostal končno j „ n Približno 500 milijonov. Peljala sem i Bukarešto, da bi denar inknsirala. Tam i ’’ va se ie odpeljal na Dunaj. | 1 emu mi je pošel. Deset dni sem se trudila, i a n se resda iz prekerne situacije. Ker ni ; slo, sem sklenila umreti. Ni se mi posrečilo. 1 . e< aj želim zopet živeti. Ravno svojemu sa- ' momoru se imam zahvaliti za nov življenski cilj. Ko sem ležala v mlaki krvi v hotelski sobi, se je sklonil nad mano neznan mož — moj sosed, ki je slišal revolverski strel. Vprašal me je: Vi hočete umreti? Tako le-pa gospa hoče končati svoje življenje? Od tedaj je prihajal dan za dnem. Rus je, ki je j moral zapustiti svojo domovino iz političnih vzrokov. Ko ozdravim, ga poročim.« — Eno milijardo za ženina. Te dni se bo obravnaval na Dunaju proces, ki ga je povzročila nenavadna ljubavna avantura. Leta 1915 se je seznanila stotnikova ydov<^S. z mladim trgovcem Filipom VVillheimom. Dama je podedovala takrat precej veliko premoženje, zato 241 etn i praktični dečko ni gle- dal na leta ter je začel 301etni ljubezni željni dami na vse pretege dvoriti. Zmešal ji je možgane. Med njima se je razvilo intimno razmerje. Seveda je obljubil \Villheim vdovici tudi zakon ter jo predstavljal povsod kot svojo nevesto. Te neveste so bili prav posebno veseli tudi trgovčevi praktični stariši ! in poroka ni bila več daleč. Toda nesreča je hotela, da je zmanjkalo cesarju Franu Josi-: pu krepkih fantov in mršavi Filip je moral k vojakom. Tam je vihtel — pero in svinč-1 nik do prevrata, nakar se je vrnil zopet do-! mov. — Razmere so se izpremenile. Vsled devalorizacije denarja je izgubila njegova nevesta večji del svojega premoženja. Š tem je bilo tudi Filipove ljubezni konec. Sicer ji je obetal še vedno zakon, toda v trenutku, ko je bilo treba končno stopiti pr^d oltar, je Filipa zmanjkalo: Zapustil je obupani nevesti samo pismo, v katerem ii sporoča, da je ne more poročiti, — ker mu tega ne dovoli njegov oče. Nesrečna nevesta je slekla poročno obleko ter hitela k advokatu. Vložila je ovadbo radi »onečaščenja pod pretvezo zakona.; Prva ovadba pa ni držala, ker je vdovica, zaslišana kot priča, preveč nerodno izpovedala. Vsled tega je nastopila gospa S. sedaj civilnopravno pot. Odškodnine ne zahteva nič manj, ko! eno milijardo avstrijskih kron." — Nenevaren poizkus samomora. V Nizzi je hotela te dni neka lSletna deklica, ki je pobegnila z liceja v Versailles-u, ko ji je pošel denar izvršiti Samomor. V ia namen je skočila zvečer v javnem parku v ribnik. Ker pa je bil ribnik globok samo 30 centimetrov, ni dosegla drugega, kakor — sedečo kopel. — Umor ženske v Budimpešti. V sredo se i je zglasil pri budimpeštanski policiji mlad mož, ki se je predstavil kot Ivan Balbai ter izjavil, da je umoril preteklo noč svojo stanodajalko ter se prijavlja radi tega prosto-i voljno blasti. Tekom zaslišanja je izpovedal, da je stanoval zadnjih 14 dni pri gospej Pauli Schmied kot podnajemnik. Pred par dnevi ga je ženska obdolžila, da ji je ukradel 200 tisoč kron ter ga pozvala, da zapusti tekom ' 8 dni stanovanje. Z ozirom na to, da njegovo življenje ni itak nič vredno, je sklenil, da se bo nad žensko maščeval. V ta namen je vstal sredi noči ter ji zabodel svoj žepni nož globoko v prsi. Ker še ni bila mrtva, temveč je začela vpiti, jo je zagrabil za vrat ter jo zadavil, nakar se je polastil njene gotovine v znesku 80.000 kron. Ker ta denar ni zado-. stoval niti za vožnjo, da bi bil pobegnil, je ■ sklenil, da se javi prostovoljno pri policiji. ; Policijske poizvedbe so ugotovile, da je govoril možakar resnico. Umorjenka je bila nezakonska hči nekega dunajskega tovarnarja in neke modistke. Bila je stara 50 let. Po smrti svojega nezakonskega očeta je bila več let za gospodinjo pri nekem zdravniku. Bila je romantično navdahnjena ter je spisala več romanov in filmskih dram. Končno se je poročila z navadnim delavcem, ki pa jo je kmalu zapustil ter se izselil v Ameriko. — Ljudožrci v Ihlavi. Predvčerajšnjim se je pričel v Ihlavi proces zoper Ivana Feito, njegova dva sinova Ivana in Josipa, zakonska Dvoraček, Josipa Kinenta in Tomo Maseka, ki so obtoženi, da so umorili in oropali brata Policky ter dva gališka begunca. Zakonca Dvorak sla razven tega obtožena oskrumbe mrtveca, ker sta trupla Polickyjevih razkosala ter meso deloma sama pojedla, deloma prodala. Priznala sla, da sta pobila ter pojedla 1. 1918 in 1919 več galiških židov-be-guneev. — Velika knjiga o naši ameriški emigraciji. Znano je. da se udeleži tudi naša država velike mednarodne razstave v Filadelfiji ter je v to svrho odobril ministrski svet kredit 10 milijonov dinarjev .— Ob priliki te razstave izide obsežna knjiga pod naslovom: »Srbi. Hrvati 111 Slovenci v Ameriki«. V knjigi so obdelani gospodarski, socialni, kulturni in nacionalnni problemi naše ameriške emigracije. Delo stane v predplačilu .150 Din, v prodaji po knjigarnah pa 200 Din. Naročila sprejemajo vse knjigarne in izdajatelji: Biblioteka »Bankarstva«, Zagreb 6, Marovska ulica 30. — Kakor poroča ameriški tisk, pričakujejo knjigo naši ameriški izseljenci z velikim interesom. Gospodarstvo. ANKETA (1 PRISTOJBINAH ZA ŽELEZNIŠKO CARINSKO ODPRAVLJANJE. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je priredila dne 20. t. 111. anketo o pristojbinah, ki jih predpisuje drugi del nove železniške tarife v 13. točki V. oddelka. Povod tej anketi so dale pritožbe interesentov radi zaračunavanja neprimerno visokih pristojbin s strani nekaterih železniških agentur. V teku posvetovanja, ki ga je vodil zbornični tajnik g. Ivan Mohorič, se je predvsem ugotovilo, da so železniške carinske pristojbine v razmerju s prevoznimi in posredniškimi stroški neprimerno visoke. Konkreten primer kaže, da je pri pošiljki blaga, katerega prevoz je stal od Postojne v Ljubljano 11(18.90 Din in ki jo je ocarinila stranka sama znašala vsota- samo železniških in carinskih pristojbin brez kolekovine itd. 402 Din. Najhuje so udarjeni uvozniki manufakturne-ga in kolonialnega blaga. Visokosti teh pristojbin je krivo v glavnem napačno tolmačenje iii uporabljanje tarifnih postavk. Anketa je prišla do zaključka, da je treba storiti na merodajnih mestih primerne korake, da se odpravi neenotna in v mnogem oziru napačna praksa pri uporabljanju tarifnih posjavk nove železniške tarife, ki se nanašajo na železniško carinsko * odpravljanje. V zvezi s tem se je stavil predlog, da se radi pospešitve razkladanja carinskih pošiljk pri ljubljanski carinarnici zviša število carinskih delavcev in končno da se izposluje pri Generalni direkciji carin, da se bo smelo enostavno blago v originalnih pošiljatvah, kjer način tovorjenja omogoča notranji pregled in žigosanje, cariniti z dovoljenjem upravnika carinarne na tiru. LJUBLJANSKA BORZA, dne 28. oktobra 1925. Vrednote: Investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 80; Loterijska državna renta za vojno škodo den. 338, bi. 339; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke den. 20, bi. 22; Ceijska posojilnica d. d., Celje den. ‘200, bi. 204; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 230; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 104; Prva hrvatska štedionica, Zagreb bi. 980; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 120, bi. 123; Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana den. 360; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 120; >Stavbna družba*: d. d., Ljubljana den. 100, bi. 110; »šešir*. tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 143, bi. 147. Blago: Hmelovke, ravne, neobeljene, od 7 m riapr., tri četrt cm glava, fco meja tranz., za komad 3 vag., den. 7.50, bi. 7.50; letve, 25/50, 4 m, fco vag. nakl. post. 1 vag., den. 425, bi. 425; pšenica domača, fco Ljubljana bi. 260; otrobi drobni, fco Postojna tranz. b/n bi. 170; otrobi srednji, fco bačka post., b/n bi. 145; otrobi debeli, pšen., ena petina mešani s koruznimi, fco štajerska postaja bi. 160; koruza nova, sušena, fco * Postojna tranz. den. 200; koruza stara, fco bačka postaja bi. 177.50; koruza stara, fco bačka postaja 2 vag., den. 177, bi. 177; koruza bačka, stara, tov. prosto Postojna bi. 233; koruza nova, 100% kase pri sklepu, fco slav. post. bi. 122.50; koruza umetno sušena, tov. pjo-9 to Postojna bi. 209; koruza nova v storžih, fco slav. post. bi. 75; koruza, nova, času primerno suha, za jan., tov. prosto Postojna bi. 136; oves stari, fco nakl. post. bi. 170; oves bosanski, fco nakl. bos. post. bi. 178; oves, fco Postojna tranz. den. 200; krompir beli, fco vag. Beltinci bi. 76.50; krompir, fco štajerska postaja bi. 80; fižol mandolon, b/n, fco Postojna tranz. den. 340; fižol prepeli-čar, fco Ljubljana den. 310; fižol ribničan, fco Ljubljana den. 300; kostanj, dom. jed. štaj., fco Ljubljana bi. 300; kostanj divji, letošnji, fco vag., nakl. postaja den. 55; laneno seme, medjimursko, netto, fco vag. Ljubljana 1 vag., den. 495, bi. 495; seno, sladko, stisnjeno, fco štaj. post. bi. 80; seno, kislo, stisnjeno, fco štaj. post. bi. 60; ježice, prvovrstne, fco nakl. post. den. 200. BORZE.. — Zagreb, 28. okt. Devize: 272.82—274.82, London izpl. 272.82—274.82, Pariz 233.5— 237.5, Newyork ček 56.054—56.654, Milan izpl. 2225—224.9, Praga 166.43—168.43, Curih 1084.8—1092.8, Dunaj 790.8—800.8, Berlin 1338.7—1348.7. — Curih, 28. okt. Beograd 9.20, Newyork 518.10, London 25.145, Pariz 21.63, Praga 15.375, Milan 20.45. Bukarešta 2.475, Varšava 85, Dunaj 73.15, Budimpešta 0.007270, Sofija 3.80. DOBAVE. Pri intendanturi Savske Divizijske oblasti v Zagrebu, Gajeva ulica 3a se zaključujejo vsak torek in petek od 11. do 12. ure direktne pogodbe za dobavo sena, slame in ovsa. Predmetni pogoji so interesentom pri omenjeni intendanturi na vpogled. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. novembra t. 1. ponudbe za dobavo 30 kg asbestnih vrvic ter za dobavo 120.000 kg cementa; do 6. novembra t. 1. ponudbe za dobavo 900 komadov lopat, za dobavo 104 komadov rašpelj, za dobavo 40 higijenskih pljuvalnikov ter za dobavo 50 komadov karbidnih svetiljk. — Predmetni pogoji so pri ekonomskem odelenju te direkcije interesentom na vpogled. — Komanda pomorskog arsenala v Tivtu sprejema do 11. novembra t. 1. ponudbe glede dobave raznega materi-jala (žima, preja, laneno platno, rinčice za šatore in pokrivače, usnje za tapeciranje, usnjeni gumbi itd.), do 12. novembra t. 1. ponudbe za dobavo raznega materijala (železne zakovice za sode," šamota v prahu, rebrasta in železna pločevina, žel. vijaki z ma- ticami itd.). — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 5. novembra t. 1. pri štabu 10. pešad. polka »Triglavskega*: vojašnica kralja Petra glede dobave živil (3656 kg makaron, 3159 kg pšeničnega zdroba, 300 kg koruznega zdroba, 1722 kg ješprenjčka, 6521 kg fižola, 8052 kg riža, 4737 kg svinjske masti, 622 kg olja, 768 1 kisa, 3510 kg sladkorja, 1770 kg konzervne kave in 152'kg čaja). — Dne 16. novembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 20.000 kg lanenega firneža. — Dne 19. novembra t. 1. pri direkciji pošt in telegrafov v Ljubljani glede dobave 35 dežnih plaščev; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave rebraste pločevine. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. To in ono. Obljuba. Sodnik prečita »močnemu Jakcu« sodbo. Jakec ne trene niti z očesom. (Obsojen je radi vloma na večletno ječo). Sodnik: »No, ali imate kaj omeniti?« (Sodnik pričakuje potrtost, kes itd.). Jakec se za sodnika niti ne zmeni, temveč se obrne proti državnemu pravdniku: »Vam imam še nekaj povedati. Niste me poslali zastonj v Maribor. Saj pridem zopet enkrat ven. Toda, dečko, pazite se. Tako gotovo kot tu stojim: Takoj drugi dan vlomim pri vas. Niti ena sama capa ne ostane v vašem stanovanju.« Sodnik ostrmi, nato pa zakriči razjarjen: Kako se drznete tu tako nesramno groziti. Obnašajte se dostojno, sicer vas discipliniram!« Jakec prav počasi in ležerno, z vzvišeno odklonilno gesto: »Kaj pa hočeš ti? Da boš vedel: Pri tebi vlomim naslednji dan!« Odvedejo ga v temnico, kjer se bo pokoril za svoje besede ob kruhu in vodi. Gosli plesnega učitelja. Zgodilo se je v inozemstvu. Plesni učitelj Skakač je dolgoval trgovcu Stiskaču 180 dinarjev. V zastavo mu je dal gosli, ki so bile, kakor je trdil, vredne 6000 dinarjev. V notranjosti gosel je bilo zapisano: »Antonius Stradivarius, Cremonensis, fa-ciebat a. d. 1724.« Ker Skakač ni plačal, je dal Stiskač gosli oceniti ter izvedel, da' so vredne med brati 20 Din s škatljo vred. Radi tega je vložil zoper Skakača kazensko ovadbo ter dal gosli na dražbo. Višji eksekutor Brič je inseriral v časopisih, da pridejo dne tega in tega pristne Stra-divarijeve gosli na dražbo. Izklicna cena je bila 15 dinarjev, prodane pa so bile gosli za 3000 Din. Kupil jih je trgovec Kramar. Stiskač je dobil veselo iznenaden od Briča 180 dinarjev. Čez kake štiri tedne je prišel Skakač k Stiskaču, kjer je izvedel na svoje nemalo začudenje, da ne dolguje ničesar več. Nato je šel k eksekutorju vprašat, za koliko so bile gosli prodane. Dobil je 500 dinarjev, glede cene pa ni mogel poizvedeti ničesar natančnega. Cez kakih 14 dni je bila obravnava o ovadbi radi goljufije. Zato je sel Skakač še enkrat k Briču ter zahteval potrdilo o višini prodajne cene. Gospa Bričeva mu je izstavila potrdilo, da so bile gosli prodane za 1500 dinarjev ter mu izročila še 500 dinarjev. Skakač je bil seveda oproščen. Te dni sta sedela Brič in njegova boljša polovica na zatožni klopi. Zagovarjala sta se radi poneverbe uradnega denarja. Zagovornik je trdil, da je pridržal Brič denar samo zato, ker se je bal, da bo zahteval kupec od njega odškodnino, kajti po prodaji je pričel vendarle dvomiti, da bi bile gosli toliko vredne. Sodišče je osvojilo to argumentacijo, — posebno še z ozirom na to, da je bil zabeležen v protokolu izkupiček pravilno s 3000 Din — ter je oba obtoženca oprostilo. Gosli so vredne sicer samo 20 Din s škatljo vred, toda za gospoda Kramarja ostanejo za vedno »drag« spomin. (119) oKiopmaku oKoii sveta. Spisat Robert Eraft. Dalje ne more govoriti, hitro se obrne, odide in se zaklene v svojo izbo. Pri zadnjih besedah je izmenoma oo led e vala in zardevala. Nujen poizkus, da bi nastopila kot roparski glavar, ki odslovi svojo družbo, ker noče upropastiti svojih drugov, je slavno propadel. Ali pa, zgodilo se je tako, kakor se je moralo zgoditi — nihče ni hotel iti — le da ni bilo gledališkega efekta. Georg zopet pežene avtomobil. »O te ženske, te ženske!« meni Adam. Hoče še kaj več o tem govoriti, kaj je hotela Leonor od njega in od drugih, toda Georg ga prosi, naj o tem ne izgublja več besed. Po kratkem času pride Leonor zopet v sprednji del. Videti je bilo, kako se je trudila, da bi izbrisala sledove, da je jokala. »Ne govorimo več o tfem, kaj ne?« začne Georg. »Ne.« »Menim o takih zadevah, sicer bi dobrim možem počilo srce.«. »Ne.'! >0 nečem drugem bi pa vseeno rad govoril. »O čem?* ' »O bombnem atentatu.« »Zakaj ne?« «Ce bi se bil posrečil, bi se bili razleteli v kosce, ali bi bili z avtomobilom vred zdrčali v prepad. »Gotovo.« > Kakšen pcmen pa je to za one, ki hočejo imeti mcriisit? Ali ne izgleda to, kakor da hočejo postopati z nami na drugačen način, kot do sedaj?« »Da, ne gre več za to, da se polaste skrivnosti, temveč, da jo spravijo popolnoma s sveta, da lahko dalje delujejo dividende one dražbe, ki vlada vsemu svetu s svojim premogom in petrolejem.« Lecnor govori še več, prav tako, kakor da je poslušala tedaj pogovor v hotel du Nilu. Georg soglaša popolnoma z njenimi izvajanji, in končno, saj ni bilo težko tega uganiti, bombni atentat je govoril dosti jasno. »In zdaj vseeno nadaljujem to pot, zdaj že iz trme. Da, v takih rečeh imam trdo glavo.« »To je plemenita trma.« »Da, sicer bi bila bojazen, ki bi si je ne odpustila nikdar. A nočem, da bi trpeli vsled tega drugi ljudje.« »Mislim, da smo se o tem že desti pomenili. Opozoril bi vas pa na nekaj drugega.« »No?« »So dolžnosti, ki niso predpisane v nobenem katekizmu. Vzemimo slučaj, ki naj nas ga Pog obvaruje, da usmrte hudobneži vas, nas vse, da z enim udarcem uničijo avtomobil, potem bi človeštvo izgubilo blagoslov,' ki ga je vaš gospod oče gotovo .. •« »Vem, kaj menite. Ne, za to je preskrbljeno. Ko sem takrat ponudila mr. Deaconu iznajdbo ko je bil navzoč njegov sin — kako sta se obnašala kako sta se pretkano spogledovala — — takoj sem nekaj slutila, in ta slutnja se je izpremenila v gotovost, ko 'se mi je usilil Artur Deacon kot spremljevalec. Naredila sem torej svojo oporoko — to se pravi, deponirala sem pri nekem notarju zapečateno pismo, katero naj odpro tri leta po moji smrti — tri leta sem dolžna onim, ki sem jim ponudila skrivnost, če vseeno izpolnijo, kar treba — in v tem pismu je recept, kako je napraviti morrisit. To je torej poskrbljeno.; Oh, potem je že dobro!« Pa vseeno moram še enkrat začeti: vsako uro preži na nas smrt v različnih postavah, še imate čas...« >0, Leonor... mis Morris...« Le roke si stisneta, in to jima zadostuje. Potem govorita popolnoma mirno, kakor bi se menila o kupčiji, kakšne varnostne odredbe bi ukrenili v prihodnjosti, to pa pove naslednje poglavje. 35. Peklenska ura. V Captovvnu so iz predmestij brzojavno naznanili prihod avtomobila, ki je bil zadnje svetovno čudo. Vse mesto je bilo na nogah, oziroma izjema so bili le majhni otroci, starci in pohabljenci, ki se še ne ali pa že več ne morejo vzdržati na nogah. Vse proda-jalnice so zaprli, ker bi v tem času nihče ne prišel kupovat, isto sc storile tvornice in pisarne, sicer bi morale odpovedati službe delavcem in drugim • nastavljen cem, ki so kar odšli; to pa bi zopet izzvalo stavke. Iz bližnje okolice so še hitro poklicali stražnike in orožnike, da bodo vzdrževali red v tej množici, ki se je prerivala po cestah, ne vedoč, kje naj naj ra vi špalir avtomobilu. (T)alje pHh ) | Vrtnarske zadeve posreduje Goikova „Vrtnarska šola“ v Kranju. Vš ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■*■■■■■■» MALI OGLASI Cene oglasom do 20 besed Din 5'—, vsaka nadaljna beseda 50 par. Gospod » »taroitl 80 let »e iell •emanitl * (oapodično iz boljše rodbine. ženitev ni izključena. Le resne ponudbe proti na upravo li.ta pod »Značaj«. PREMOG - ČEBIN Violfova ulica 1/11. - Telefon 56. Absolventinja trgovske iole teli vstopiti kot prak-tikantinja h kakemu večjemu ljubljanskemu podjetju. Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Marljiva« Mladenič zdrav in pošten, vajen kmetije, ži vine ter vseh ostalih poljskih del išče primemo trajno službo. —; Ponudbe z navedbo plače je poslati na upravo lista pod: »Vesten«. ttie se kani? le pri tvrdki [OSIP Ljubljana BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA OB VODI najboljši Šivalni stroj u rodbinsko »II obrtno rabo. svetovno znanln znaiJJ‘aMIY.< „<3RITZ*ER" - „ADIER“ - i.PHONK Uto tam posamezne dele za stroje in Kolesa, Iole, olje, jermena, pneumatlka. Pouk o n)u na stroj brezplačenl Večletna garancija! Na veliko! ma,o! Išče se Oglejte si zalogo manufakturnega blaga za zimo v veliki izbiri in po nizkih cenah pri OBLAČIENICI LJUBLJANA, Miklošlčevacesta. KNJIGOVODJA zmožen bilance, popolnoma samostojen z znanjem nemškega jezika se sprejme takoj- pri industrijski tvrdki Natančne ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod „A. A. B. & C.“ na upravo lista. Proda se ceno 350 hi jabolčnika lanskega pridelka — Ponudbe na upravo lista pod »Jabolčnik«. ' Dame preprosta sobica s posebnim vhodom v sredini mesta. — Ponudbe na upravo lista pod: »1. november1'. Kontoristinja vešfca knjigovodstva ter samostojne slovenske in nemške korespondence išče službe v Ljubljani. — Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Dobra moč«. rt « a rt 0 S v starosti 35 let se iell v svrho razvedrila seznaniti z gospodom istih let. — Ponudbe na upravo lista pod: »Jesen*. ------- Naročite srečke efektne loterije Narodno-kul-, turnega društva Mala Nedelja. 3001 dobitkov vrednost 15.550 Din. Zre-1 banje 15. novembra t. 1. Srečka stane samo 5 Din.______________ Uookoien državni uradnik i5če kakršnekoli službe. — Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Vesten«. VINOCET g tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi j najfinejšf in najokusnejši namizni kis **■ | vinskega kisa. | -j/fr Zahtevajte pono^0 u | Tehnično in higijenič"" »iniodenieie j urejena kisarn* * Jugoslaviji. < s Pisan.: UuMa«. o«*15** "• "Wnwl‘- imnnmB „ -.Merkur« v Ljubljani Andrej Sever. Izdajatelj in odgovorni urednik ŽELEZNIKAR ALEKSANDER. — Za tiskarn