M II
Otl nekterili n»pak in potreb seil«-nji ga časa.
Ena poglavitna napaka pričujočiga časa je splošno, n e z ni e r n o p o g a n j a n j c z a č a s u o imetje in v z i vanje. Lzrok tega silniga poželenja in poganjanja jc ravno to, ker se namen člo-veskiga življenja krivo ume; ker sc samo to sedanje življenju v mislili ima, in se na večno pozabi: ker se le po sladuim vživanju pričujočiga življenja hrepeni, in se pozabi na besedo od lloga izrečeno: „Y potu svojiga obraza boš jedel svoj kruli**. Kaj bo ljudi, ki tako mislijo, v njih trudu in težavah vpokojilo ? kaj jih bo zadovoljne storilo. ko hoče vsak le imeti in vzivati, nihče pa svojiga križa sprejeti in nositi noče? V tem je le keršanstvo pomagati v stanu, ktero nas uči, de to življenje le za čas skušnje, očiševauja in pokorje-nja imejmo, de se z voljnim prenašanjem križev in nadlog, v kterih se znajdemo, za dosego svoje prave domovine in večniga izvcličanja pripravljaj-mo. Le to, in to ediuo zamore nezadovoljnost v očitnim in domačini življenju odpraviti, in ljudi v trudu in nakljucbah njih težavniga stanu v resnici ponižne in v veri poterpežljivc storiti. To pa se ni vse. Keršanstvo svojim spoznovavcam pred oči postavi izgled našiga božjiga učenika. kteri ni imel. kamor bi bil svojo glavo nasl.mil. On nam kliče: -Kdor hoče moj učenec biti, naj zatajuje sam sebe, naj zadene svoj križ in hodi za menoj-. Zdaj pa vprašam: Ali more kdo v tega božjiga učenika v živo verovati, in bi tudi v potrebi miren in zado-voljin ne bil? Zatorej jih je bilo vse čase na milijone , kteri so v tej veri v radovoljnim ali prisiljenim uboštvu, brez vživanja dobrot tega življenja, zadovoljno in veselo živeli s spominam, de se njih učeniku ni nič boljši godilo. Ne deržavnavla-dija, le njih vera jim je mir in tolažbo podelila.
Ena druga napaka pričujočiga časa je nezmerno poželenje in hotenje, brez del a in trud a o b o-gateti, po kterim nekteri posamezni in združeni ljudje le skupej grabiti išejo, in zavolj tega revne in delavne ljudi pritiskajo, samostane zavidajo in tarejo, in se elo cerkvcniga premoženja polaknejo.

Tudi pri tem nobena deržavna oblast, ampak le kersan>tvo edino v resnici pomagali zamore. Keršanstvo uči. de smo v>i udje cniga telesa, in torej en ud druziga zatirati ne >nic: dc smo vsi bratje med seboj, de brat brata ob to, kar jc njegoviga. pripravljati, v njegove pravice segati, in v njegovo škodo iu krivico sebe bogatiti ne sme. Ko bi kersanstvo vse stanove prešinilo, bi ne bilo ne zati-ravcov , ne zatiranih, kterih milo zdihovanjc proti nebu za niašcvanje vpije. In kar ohropanje samostanov in cerkev dotiec. nam božja beseda, skušnja *ii zgodovina spričuje. de od tod vzeto in dobljeno premoženje nikdar ne vladijam. ne posameznim v tem prizadetim osebam ni sreče prineslo, temuč de očitno prekletstvo božje posebno na takim ropu leži. Keršanstvo po besedah svetiga evangelija uči: -Kaj bo človeku pomagalo, ako celi svet pridobi, svojo dušo pa pogubi?- Keršanstvo la-k	rrtii sveta nasproti postavi Sinu Nar-
vikšiga, kteri je v hlevcu rojen in v jasli položen bil , iu v revšiui živel.
Ena tretja velika napaka pričujočiga časa jc nevoljnost in v por proti vsak ter i podložil osi i. in tista prederznost. s ktero sc vse, kar obstoji, omajati in razdjati skuša. Ta duh. kteri vsaki oblasti in vsiniu dobriniu nasprotuje in povsod le sam gospodovali hoče. kteri. ko bi druziga ne imel. bi sam sebe ujedel. j«' napuh. Kdo gaje v stanu ukrotiti? Le keršanstvo edino. Tega duha premagat je začetnik keršanstva na svet prišel. Iliiliu, kteri se je po naših pervili starših na svet rodil, in se v sercu vsaciga človeka vgnjezdi. duhu napuha in nepokoršine — keršanstvo ravno svoje poglavitne čednosti, ponižnost in pokoršino nasproti postavi. Kristus ni prišel, svojo — temuč voljo svojiga Očeta spolnit: njegovi volji je bil podložili do smerti na križu: pokorin jc bil tudi svojim staršem na zemlji in vsakteri človeški oblasti. Po sv. aposteljnu Pavlu on sam tako govorii: -Hodite podložni viksi oblasti, ker je ni oblasti, razun od Boga, in ktera je. je od Hoga postavljena. Kdor se torej gosposki zoperstavi. se božji naredbi zoperstavi: kteri >e pa zoperstavijo, si sami pogubljenje nakopavajo-. r(iosposka je slu-
V četertik 3. mal. travna.
13291634
žabnica božja, tebi v prid — pa maševavka v kaznovanje tega. kteri liudo dela. Zatorej bodite podložni ne le zavolj kazni, temne tudi zavolj vesti". »Hodite pokorni kakor prosti, pa ne de bi prostost imeli v zagrinjalo hudobije, temne kakor služabniki božji**. Kdor je torej v resnici kristjan, ni razposajen iu samopašin, temne je po izgledu svojiga učciiika krotak in iz serca ponižen; tak ne iše nasprotovati in gospodovati, temne se postavam z ravnim in voljnim sercam podverže, ne le zavolj kazni, temne veliko bolj zavolj Hoga. V tim tedaj le keršanske čednosti, ponižnost in pokor-siua, pomagati zamorejo. Judje so svojo deželo pluje oblasti rešiti hotli, — svoje serce pa greha oprostiti, in z Bogam spravo storiti jim ni bilo mar; ter jih jc za njih prevzetno početje strašno maše-vanje Kozje zadelo. Tukej veljajo besede nekiga pobožniga iičcniga cerkveniga prednika : ..Ako sc bomo mi poboljšali, se bo kinal tudi vse okrog nas poboljšalo**.
Al cd sedanje napake in zlege so dalje šteti: povsod se sirujoca I a z n j i v o s t, n e z a n e s J j i v os t v spricc vanj u, krivo zavijanje postav, nepoštenost v sklepanju in spol no v a nju po-g o d b, s i I n o m n o ž c n j e i n n e d o i o č n o p o t c-govanjc pravd itd. Duha resničnosti in ljubezni v serca v sadili to je edina pomoč, brezkončno po s\ctu razširjeno sleparjeiije ustaviti. Ako se korenina tisiisi. usahne drevo. Ktera moč ali oblast pa je v stanu, duha resničnosti in ljubezni v serca v saditi? Samo keršanstvo. Kristus je za spričevanje resnice v smert šel: zato se pravi krist-jan od tiste strahljivosti in samopridnosti nikakor prevzeti nc da, dc bi resnico zatajil ali po krivim pričeval. Kristus je v svoji cerkvi za zakon ali postavo izrekel: rVaše govorjenje bodi: je. je! ne, ne! kar jc več, je od liudiga*4. Tako zanesljiva iu zvesta bi tedaj resničnost kristjana biti morala, de bi clo nobene prisege treba ne bilo. Le sanmljub-než se laze, ker se v svoji pravi podobi pokazati ne sme ali ne upa. Kristjan pa — činiu bi skrival. kar v svoji ljubezni misli in hoče? Ondi pa, kjer je resnična kcršanska blagovoljno*!. tmligolj-liviga sklepanja in kriviga razlaganja pogodb in nepoštenosti v peeanju z ljudmi biti ne more. Tudi pravde bi se med pravimi kristjani ne napravijale, ker je keršanstvo tistiga terdovratniga duha premagalo. iz kteriga se tožbe izhajajo. V keršan-stvu bi razpertije ali clo ne vstale, ali pa bi sc z mirno pogodbo lepo poravnale. Vera. ktera uči: ..Ako se hoče kdo s tabo toževati in ti suknjo vzeti, pusti mu raji še plajš- - je vsimu kregu in razponi. in kar se iz njega izvira, nasproti. Bavno to velja od kriviga zavijanja postav, in od vsake druge gnljlije in prekanijivosti. Keršanstvo uči: ..Dajte vsaciniu. kar ste dolžni: davk. komurdavk -- eol. komur eol — strah, komur strah — čast, komur čast gre:'* in ..Dajte cesarju, kar je cesarjeviga**. Kdor je torej v resnici kristjan, vse svoje dolžnosti do cerkve in deržave zv esto in vestno dopolni. In kako dobro in hlagovito bi za celo deržavo bilo, ko bi vsi ljudje po keršanski vestnosti ravnali, sc ne da dopovedati!
fina daljejna pregreha sedanjiga časa jc meseno poželenje in razujzdano življenje v samskim in zakonskim stanu. Tudi, kar to zadene. keršanstvo edino pomagati in ozdraviti zamore. Keršanstvo nc stavi v dolžnost le čistosti v zadcrzanjii. ampak tudi čistost serca. Keršanstvo od mladenča in device liste posebne čednosti za-
hteva, brez kterih pri vsi drugotni spretnosti in vna-njih dobrotah nobene resnične ljubezni in nobene prave zakonske sreče ni. Keršanstvo zakonskim ljudem v sklenitvi Kristusovi z njegovo cerkvijo znamenito podobo pred oči postavi, in jih s tem eden dr d žiga posvečevati, eden druziga k pobožnimi! življenju in večnimu izveličanju napeljevati uči. Keršanstvo po nerazv ezljivi zakonski zavezi ljubezen in zvestobo, ktero si soprugi slovesno pred altarjem Gospodo vini obljubijo, do smerti ohraniti zapove. Ali ni torej keršanstvo, in samo keršanstvo v stanu, pri tistih, kteri se mu iz serca vdaj o. meseno sladnost in poželjivost — izvir nar več zlegov na svetu — herzdati in ukrotiti? Ali ni torej keršanstvo neskončna dobrota za posamez-niga človeka, za vsako družino in za celo deržavo? Kaj druziga — kakor samo keršanstvo — mlade duše zlasti zoper nadlego in silo sedanjiga zapeljiviga sveta čiste privarvati, in jih z zatajevanjem in premagovanjem samiga sebe, s ponižnostjo, krotkostj i, poterpežljivostjo, z močjo, serčnostjo, stanovitnost jo in terdnim upanjem — kar je vse k srečnimu zakonu potrebno — navdati zamore ?
Se ene napake pričujočiga časa tukej opomnim . ktera posebno mir in blagor cele deržave spod-kupuje: to je zmiram veči nezaupnost ljudstva do večiga dela deželske gosposke, ktera nezaupnost pa zlo tudi ml tod izhaja, ker se jih veliko vradnikov (deželskih gospodov v cesarskih službah j verskih obredov, službe božje, svetih zakramentov itd. ne vdeležuje, ali pa pri tem pohujšljivo zaderži. Ljudstvo namreč po svojim prostim umu tako modruje: Kdor v vnanjim poveri nc živi, je tudi v sercu nima: kdor v sercu vere nima, tudi nima vesti; kdor pa vesti nima, in Bogu zvest ni, naš prijatel biti ne more, ni nepodkupljiv. ni resnici in pravici zvest mož, ampak samovoljno iu samopridno ravna. Ako ljudstvo zraven tega zdaj tu, zdaj tam samo vidi, de se terdoba ali clo nezvestoba godi. de se postava zoper pravico kriv«, zavija. de se v pisarnieah marsikdaj duhovšina in vera sama očitno zaničuje iu zasra-miije, je v svojih mislih in v svoji nezaupnosti še bolj potcrjeiio. Kako vse drugači pa bi bilo. ko hi prednici in podložni v nar viškim iri nar draj-šim . kar človek ima, v spoznanju žive vere zedi-njeni bili! Toliko je očitno, ile. ko bi vsi deržavni služabniki iz keršanskiga prepričanja v cerkev hodili. lo prepričanje v svojih vradnih opravilih v nepremakljivi pravičnosti in očitni skerhi jivosti pokazali. in zlasti v spolnovanju keršanskih dolžnost lep izgled dajali, bi sc zaupanje ljudstva do njih zlo povzdignilo, in vsa njih nasprotna zadeva poboljšala. Tudi je gotovo, de vradnik ali deržavni služabnik, ako je v resnici in iz serca kristjan, in se torej za hišnika Gospodoviga spozna, za vestno izpeljevanjc svojih opravil in dolžnost veliko več in močnejših nagibov ima, kakoršnih nekristjan ali le po imenu kristjan imeti ne more: tak keršansk vradnik brez razločka stanu in osebe povsod po vsi pravici ravna . in se zlasti za zatirane revne, vdove in sirote poteguje.
< Dalje sledi, i
Lepo ^Htlerx»nje vojšiikov v pred-ltiiiftkiiii pniitn.
\a Dunaju je živel mlad mož. Janez po imenu. ki je znal dobro na guilaro igrati, s čemur
si jc marsikteri lep krajcar perslužil. pa kakor vesel vinsk bratec ga je ravno tako urno zapravil, kakor perpravil. V eni sami reči se je pa vender le pametno in modro nosil, namreč per že-nitvi, ter si prav pridne in pobožne ženke poiskal. Koje guitara iz navade prišla, sc jc citor lotil. Po gostivnicali okoli jc brcnkal in tako več let svojo družino preživil. Marsiklero umazano je zraven zapel, je norčeval z diihovskim stanam in sv. rečmi in je v porednih pesmih hvalil novo raz-ujzdano svobodo, enakost in bratinslvo, kakor je ravno veter po Dunajskih ulicah vlekel.
\ predlanjskiiu Dunajskim puntu v oktobru se je tudi naš Janez puntarjem prrdružil in ravno v tiste vrata z vso močjo strelati pomagal, nad ktc-riini je čudovita podoba Matere božje nanialana bila, kakor se je v rZgodnji Danici- že bralo. Ko drujji dan na večer ves zmartran domu pride in svoji ženi grozovitne pergodhe poprejšniga dne z babanjem perpoveduje, jc ta od strahu"in groze ko zid obledela. Silil jo je, mu povedati, zakaj de je toliko žalostna: in začela mu je s serčno in ginljivo besedo kazati, kako hudobno in nehvaležno je ravnal zoper Hoga iu dobriga cesarja.
Pamet sc Janezu z vedri, grozi sc mu pred njegovo lastno hudobijo, žal mu je. kar je storil ter spozna, de sc le z begam utrli zaniore, dc ga njegovi zlobni tovarši več k piintnnju silili ne boju. Še ni pol ure preteklo, je hila cela družina že na potu : oče je nesel nar mlajši hčer, mati pa nar mlajšiga fantika v naročju: starejši hčerka je nesla eitre, starejši fantek pa v culici nekoliko nar potrebnišiga perila. Skcrbna mati tudi malo goldinarjev pozabila ni, ki jih jc šc prihranjene imela.
/e zavolj otrok deleč iti nista mogla: v nar bližnji vasi pred mestam sta ostala. Tode v dveh dneh so tudi tu puntarji zmagali; lepe visoke drevesa za cesto so sekali iu z njimi po ul'c-?!i pre-graje delali, cesarskim vojšakam v bran. Spet je mogel naš Janez bežali, ile bi vnovič persiljen lic bil, zoper cesarja meč potegniti.
Per slovesu sta si z ženo dnarje med seboj razdelila, pa kaj dc je v usmili dneh že dnarje v zmanjkalo in pcrsiljena jc bila, zidano ruto, ki jo je o binkoštili za tri sreberne goldinarje kupila, zda i za sama dva hleba dali. — Pa tudi kruha je kmalo zmanjkalo iu celo noč je britko k Hogu zdibovala, de bi njo iu njene otroke saj smert lakote obvaroval. Ivo jc v jutro vstala, zagleda, dc so vse pregraje z lilic zginile; in tiho iiiTniruo je povsod bilo, zakaj puntarji so jo pred hrabro cesarsko armado žc v znotranje mesto potegnili. Mimo in v lepim redu so cesarski vojšaki po ulicah marširali in povelje j«? prišlo, na večer vse okna obilno razsvetliti, de bi jih puntarji kje v temi morebiti nc napadli.
Od veselja je ženi seree igralo: ali kaj de je misel na lačne otroke naglo veselje zadušila! Zgodej, še preden seje mračiti začelo, je otroke k pokoju spravila, sama pa je še po hiši pospravljala. Na enkrat sc slišijo po stopnicah glasne stopinje možaka, vrata sc odprejo, in prestrašena žena zagleda vojšaka, vsiga oboroženiga. ki Jo s serditim in gorečim ohrazam popraša. zakaj de okna niso razsvetljene. S solzami mu žena potoži, de nima ne koščeka sveče, še kruha ne, za čvetero svojih lačnih otrok.
Vojšak odgovori: \aše povelje sc mora dopolnili : svojimu stotniku boin povedal, naj potem
z vami stori, kar hoče; na to se obemc in gre. Uboga žena je zdaj v groznim strahu, že je v mislih vidila, kako jo vojšaki popadejo, od otrok odtergajo, v ječo veržejo, otroke pa lakote umreti pustijo. — Cez pol ure priropoče vojšak spet nazaj in na gibkih plajša se mu vidi, de nekaj pod njim nese. Zda j ga razgerne in položi na mizo dva funta sveč, nekoliko funtov mesa in štiri hlebe, ter reče: rZena! mi imamo tudi otroke doma in vemo, kako lakota boli: vzemite ta mali dar. saj pride iz dobriga serca; pa nikar ne pozabite po povelji okna razsvetliti4*.
Kako razveseljena je bila uboga žena. koliko radostjo jc goreče sveče na okna postavila, in kako skerbno je čula. dc ji niso pred juternim nirakam ugasnile ! Drugi dan pride en oficir in jo vpraša, zakaj de je snoči tako pozno svoje okna razsvetlila? Ko mu je vse dopovedala. kar seje zgodilo, jc rekel: ..Tako bi bil vsak pravi a vst rijanski vojšak slo ril. Tode s tem dara ni vam pa veliko le ni pomagano: tukej imate nekoliko srehernih tolarjev; jaz jih težko nosim, in kdo ve, če bi jih kedaj boljši oherniti zamogel-. - liobcu zapoje in preden sc je žena sc zahvaliti utegnila, je hil hrabri vojšak že iz hiše.
Ali smo že per piintarjih in prekucnežih tudi kdaj od kteriga tako lepiga in velikodušniga dja-nja kaj brali? - Ti vsi nosijo ljubezen in usmiljenje do ubogih Ic na jeziku, v sercu pa so polni sebičnosti, in skerbijo v imenu ubogih le \*ak za svojo niavlio. - ..Po njih delili jih bote spoznali-. Mat. 7, 10.	K .
\ektere vosi hi.
Kar do zdaj pri nas ni bilo. ne začne z c semtertje veselo kazati. V marsikterih reeeli se je že kaj prenaredilo, po čimur smo dolgo časa hrepeneli: na eni iu drugi strani se cerkveno življenje bolj vcselozbuduic in razcvita; vender naj nam nikar nihče ne zameri, ce še kake vošila tukej naznanimo.
1. /a podučenje mladosti v keršanski veri imamo katekizem za šole na kmetih, in ta jc tmli kakor veljaven spoznan ; vonder še zmirej sc posluži eden tega, drugi druziga katekizma, kteri se v besedi in v zver-stcnji naukov od šolskiga razločijo. Tako mladost večkrat zdaj po tej zdaj po tej viži svete nauke razlagati sliši, iu ko odrase, nc ve jih ne s to. ne z drugo besedo. \aj bi pri novih natisih vonder vse keršanske nauke na podlago šolskima prenaredili — iu pa naj bi se šolskimu ncktcrc prašanja, ki so gotovo Ic po spre-glcdanji izpušene. pridjati hotlc, uoklcr morebiti nc dobimo noviga katekizma za vse avutrijauskc škofije.
V novim ljubljanskim ritualu se najdejo mnoge postave ponovljene, ki so bile popred nekako pozabljene: od cerimonij pri pokopih, od obhajanja zakona kar nar bolj mogoče o zjutrejnih urah, od kropljenja vode ob nedeljah, od papeževiga žegna v smertni uri in druge. Eni se po teh postavah derže, drugi nc; in ljudstvo časih tiste. ki sc postav derže, za svojoglavne ima. Nekteri še teh pobožnost ljudem nc privošijo , ktere §o po sedanjih ccrkvcnih postavah dovoljene, drugi večkrat posebne posebnosti silijo: zopet se nad takim ravnanjem ljudstvo spodtikuje. Naj bi pač nc Ic duša postave edina bila, ampak tudi telo. to je spolnovaiije. Kavno to bi rekli tudi od molitev pri očitni službi božji; božje čednosti sc molijo tukej tako, tam tako; in še molitvine bukve si niso z besedo katekizma vselej enake.
— —
Tu iiirna praviga prida; 1 udi tukej naj bo več edinosti.
\aj nihče te besede pisatelju nc zameri, desiravno ima vsak — —.	II.
C^ll. Laiulate pueri Doiiiiiium.
Vi ma-iiiki uožji . hvalite Gospoda ,
IIvalite Gospoda od roda do roda! Vsi hlapci Gospoda Gospoduje line Naj molijo, hvaljo. častijo, glase!
l eseno, zvisvano in spevano bodi
Gospodovo sveto Ime med narodi;
To danes, to jutri, to božji ves čas Na jutru, večeru, na jugu. per nas.
Od soleniga /.hoda do njega zahoda
Vse ljudstva častite, hvalite Gospoda; Jeziki vsi pesem .Mu pojte eno. Daritev darujte le eno samo !
t /.viseti Gospod je nad ljuske slovesa.
Njegova vseslava presega nebesa:
Kdo meril se ž Njim bo človeških otrok, Z Njim, ki na visokim prebiva — nas llog?
On zre na ponižne v nebeški planjavi.
Mu zre na ponižne v pozemski dobravi; Dobrotno iiezmožniga dvigne s smeli, i bozčiku v blatu roko pomoli.
Ter ga posadi med naj perve pervake ,
Med perve — med svojiga ljudstva veljake. — On neblagoslovljeno vseli u krog. Ko mater veselo, obilnih otrok.	Jeran.
Ktero obrekovanje je nar iiu jsi?
Kdor samiga sebe modriga šteje, je malokrat moder : kogar drugi ljudje modriga štejejo, je pogosto nar hujši obrckovavec. ako res ni moder. Ce trap čez koga kej reče. sc ne porajta toliko ; če začne modrijan objedati. je opravljanje in obrekovanje nar hujši; povsod sc govori in sliši: »res je. ta in ta je rekel". Modri možje se morajo nar bolj varovati ogovarjanja, ker ce se oni nad bližnjim pregreše, sc hudo pregrešč.
Tata ne brata!
8 tatam in goljufani sc nikar ne meni. Ce ti piti ali jesti ponuja . nikar ne pij in nc jej od njega : ce ti denar ponuja, nikar ga jemlji; če ti blago prodaja, nikar nc kupuj, kar je on nakradel; če te v liiso klice, proč od hiše pojdi: ce ti reče: moj brati! reci: jest nisim tat.
It a zaleti po ker«aiiskiiii svetu.
Cesko. I nidan je v nemškim Gradcu ena sova utihnila . zdaj pa v Pragi druga. C. k. predsedništvo dc/.clniga vmenskiga poveljništva je 25. sušca preklicani list: „Cesko-bratrskv Vestniku. vredovan cd ne-kakiga Jožefa Ružička . za čas obsede prepovedalo. Tako doseže •■ravica puntarstvo zoper Boga in deržavo. — Kavno taka se je zgodila v Milanu časniku: rLa Feniceu. - - Hudobija iu laž le kak čas gospoduje . za to se pa tisti čas toliko hujši šopiri. Njen pogin jc pa vselej zanieljiv in sramotili. Koliko laži, obrekovanja in zapeljevanja, dc je imenovani lažnjivo — ..braterskv Vestniku trosil, to ve „Blahovcsta, kteri je bil večkrat persiljen ga vganjati; /.daj se bo nekoliko opočil. dokler se kak brat ali sestra ranjciga volkodlaka v ovčji koži nc oglasi.
Iz Prage. sušca jc bila začasna kapela v Ka-rolinu od g. kardinala in nadškofa slavno blagoslovljena. Pri ti priložnosti je prevzvišeni vikši pastir Svarccnbcrg v češki besedi ljudstvu govoril ali pridigoval.
Iz Dunaja. Bukvar Braumullcr naznani, de bodo postne pridige, ki jih ima letaš sloviti Dr. Veilh v Pragi v Cršulinarski cerkvi, precej po veliki noči v njegovi zalogi na svitlo prišle. Perčakujc se tudi natis ..govorov o psalmihu, ki jih je on v Praški duhovsnici imel.
— I.a civilta cattolica. pubblicazioiic periodica. Oucsto interessaiitisHimo Pcriodico che diseute le piii rilevuiiti matcrie sociali e politiche sotto il puiito di v ista religioso con una rivisfa di stampa c con una Cronica couteiiiporaiica ha avuto u ti successo unico in Italia a che ha rarissimi esempj in altri paesi. I.o si publ.lica ii 1 e 3 Sabbato del mese, per eio fascicoli (a 7 e S fogli ) per I' anno. Chi volesse associarsi in Vii nua c uegli Stati Austriaci. puo rivolgersi alla D.tla: A. Sternikcl e Sintenis (qiioudam P. Ilohrmaiiti . I.ibrajo deli J. li Cortcj \Vallnerst rasse Nr. 265. al cautone della strada chiamo. Brunngassc, dirimpetto al Palazzo K-Uerhazv. II Prezzo deli' Abbonamcnto č per sci mesi fmr. 8. e per uii* anno fior. 15 Monct. di Con v.
Iz Carigrada. Na Jutrovim se zopet černi oblaki General Aupick jc tirjal. de naj se katoličanam sveti kraji nazaj dajo. po pogodbah 1673 in 1740. leta. v kterih je turška vladija obljubila, katoličanam posestvo svetih krajev v obljubljeni deželi ohraniti. Na to tirjanje je vladija odgovor dala. ki francoskimu poslancu ni všeč. Ona sicer imenovane pogodbe poterdi, pa še pristavi, de se mora tudi deržati razsodb, ki so sc v te zadevi zgodile iu ki so že pravno moč zado-bile. To se pa pravi, de vse per starim ostane.
I/, lic rn a. Sovražnik vedno iše. koga bi pnžerl-Bukvc, ki imajo zapeljivo ime rpobožne ure". fStun-den der Andacht) se v češki jezik prestavljene trosijo med ljudstvo, mu keršanskiga duha vzeti in v nejevero polagama pahniti. O tej nevarnosti je škofljstvo duhovšino opomnilo vedniga čuvanja, pa tudi pristavilo, de naj se da vsim vernim vediti. de jc te bukve zbor prepovedanih bukev 27. listopada 1820 med nejeverske, pohujšljive in zapeljive bukve vpisal.
Cerkveno slovstvo«
V Gradcu per Kienreichu je pervi tečaj pridig vis. čast. gosp. Dr. Alojza Schlor-a na svitlo prišel pod naslov am: rSa m e n k o r ii e r des kat ho lise h cn Glau bcus oder Predigten ti b e r v c rs c h i c d e n e religiose G e gen s t itiidc und Fes te. Resnična želja, katolško vero pospešiti in kake zerna resnice v dovzetne serca vsjati jc slavniga pisavca naklonila, eno versto pridig v natis dati, ki jih jc per ra/.uih priložnostih v Gospodovih praznikih, v praznikih prečastite device Marije in drugih svetnikov imel. Menim, dc bo s tem delam vsim ustreženo, kteri že iz poprej na svitlo danih spisov gosp. Dr. Schlor-a vejo po vrednosti ceniti.
Darila za east. misijonarja g.	Dr. Iguacja Knobielierja.
Od poprej . . 243 gld. 5« k r.
Iz Hin N. N.........— „	10 „
„ „ Marija Podbcvšek .... — „	20 „
En duhoven......... 2	— ,,
Gospod M. S. v Terst u..... 5 „	— „
Skupej
251 gld. 20 kr.