30. štev. Leto II. Izhaja tedensko. Poštnina plačana v gotovini. Uredništvo: Narodni dom, Tajništvo Narodno - socialistične stranke. Tetef. št. 77. fhserati po dogovoru. Poziv krajevnim organizacijam. Vsem našim somišljenikom! Stremimo za tem, da si »Novo Pravdo« ne samo pod vsakim pogojem obdržimo, ampak da jo razširimo in dvignemo do one popolnosti, ki jo sedanje razmere zahtevajo. »Nova Pravda« mora postati v najkrajšem času dnevnik — glavno strankino glasilo. Pričeli smo praznih rok in tako životarimo še danes. Toda to nam ne jemlje poguma. S pomočjo naših miročnikov in somišljenikov hočemo doseči ta cilj. Zato nujno prosimo: 1. Vsi oni naročniki ki imajo zaostanke na naročnini naj ta dolg takoj poravnajo in se poslužijo položnice, ki jo bodo prejeli. Dolgove moramo in hočemo iztirjati! 2. V šttk naročnik in somišljenik naj nam pridobi vsaj enega ali dva nova naročnika. Zlasti pa polagamo našim krajevnim organizacijam to nalogo na srce. 3. Pobirajo naj se ob vsaki priliki prispevki za tiskovni sklad »Nove Pravde«. 4. V vseh krajih Slovenije nuj se nabirajo oglasi za »Novo Pravdo«. — Cena oglasom pri enkratni objavi je sledeča: 4 cm dolga in 2 mm debela vrstica po 2 kroni, pri večkratni objavi primeren popust. Za vse to zbiranje določimo še poseben nabiralni teden za »Novo Pravdo«, ki traja od 14. do 21. avgusta. Somišljeniki! Storite prav vsi svojo dolžnost in nam takoj javite uspehe! S tovariškimi pozdravi! Upravništvo »Nove Pravde«. Obračun. Streli so padli — žrtev je podlegla in sedaj zahtevajo žrtve zopet novih — žrtev. V beogradski skupščini se odigrava drugi del žaloigre. Od ljudstva izvoljeni poslanci naj se izroče roki pravice; krivi ali nekrivi, kedo to ve? Poslanska imuniteta jih ne ščiti več, odrekli so jim sakrosanktnost tovariši — večina parlamenta. Imuniteta ščiti poslanca proti samovolji vlade pri izvrševanju njegovih poslanskih funkcij — ne more in ne sme ga pa ščititi, če zaloti roka pravice ljudskega zastopnika na poti zločina. Toda je li zločinstvo komunističnih poslancev dokazano(?) nima li tu zopet svojih prstov vmes nasilje vladajočih? Izročitev zahteva justica, ki ima baje polno obtežilnega materijala in dokazil v rokah! In zahtevi pravice se mora ukloniti tudi parlament kot varuh in zaščitnik postave. Ne sme torej staviti nikakih ovir, ki bi oteževale justici objektivno sodno postopanje v svrho, da se dožene resnica in krivci dovedejo zasluženi kazni. Zato pa bo tudi sveta dolžnost parlamenta, da že danes skrbi za to, da bo dal onim izročenim poslancem, ki nastopajo danes pot neznane usode in ki jih bo po dovršeni preiskavi izpustila roka pravice s čisto vestjo na svobodo — tudi polno zadoščenje! Resnične krivce naj doseže zaslužena kazen! S tem, da so izvajali nezakonita nasilja in razdirali s krvjo junakov novo ustanovljeno našo državo, so se pa sami postavili izven zakona — in ne smejo torej tožiti o krivičnosti, ki so jo vendar sami vpostavili in priznali. Ni pa to naša zadeva — obračuna naj s krivci pravica! Toda še drug obračun — na katerem smo pa tudi mi neposredno prizadeti! Zastopniki izkoriščevalcev ljudstva in glavnih povzročiteljev vsega gorja, pod katerim sc zvija naša uboga država, so padli do brezvestnih očitkov, da je naša kristalnočista stranka v zvezi s komunisti in njihovim nasiljem — in sedaj zopet pa nam očitajo, da smo glasovali za zakon o zaščiti države in za izročitev krivcev! Kje je tukaj dvoličnost in zatajitev načel? Kedo ribari v kalnem? Prinesite dejstva, imenujte osebe! Govorite sedaj Vi, ki ste edini zakrivili vso bedo, povzročili nezadovoljnost stradajočih in pahnili državo na rob prepada! — Kaj pa ste počenjali dve leti v začasnem Narodnem predstavništvu? Kedo pa si je basal žepe z milijoni in izvoznicami? — Kaj vam je bila takrat ustava? Hekuba! — Izvoznice in žep — vse! Kedo je odvračal delavstvo od naših narodnih vrst, kedo ga je podil v naročje rdeče internacijonale? Kedo je tlačil naše zavedno delavstvo v Mariboru, ko so ga napadli od Vas protežirani nemčurski komunisti? Ste ii pozabili, da ste glasovali za komunistične kandidate samo, — da onemogočite našega narodnega? Kedo pa je bil kriv, da dviga danes od Vas zaščiteno nemškutarstvo glavo drzneje nego kedaj poprej? nemškutarstvo In germanizacija? Doslednejša nego proslula avstrijska. Importirali ste nam na stotine nepotrebnih kolonistov iz Rajha, ker to dobro dene Vašim žepom! Hočete li dokazov? In Vaši mladinski advokati! Preplavili so deželo z židi in fingiranimi nacijonalizacijami, izročili doslej deviško Slovenijo Posamezna številka stane K 1*50. Upravništvo: Ljubljana, Gradišče 7, le\o. Telefon št. 77. Mita: Mesečno G bron. Glasilo NSS v Jugoslaviji. čifutskemu velekapitalu — plačilo: perišče delnic in kopa mastnih pravnih zastopstev! In če prime roka pravice za vrat nemčurskega zabavljača, sovražnika Jugoslavije? — eh, mladinski advokat zagovarja siromaka! Kaj hočete, novac, — kaj državotvornost! Hočete li še kaj več? Lahko Vam še postrežemo; kajti, mera Vaših hudobij je polna! Ne mislimo sc dosti več pečati z Vami; škoda časa, ki ga rabimo za koristnejše delo. To pa je bilo treba pribiti radi poštene javnosti in da se do dobra spoznamo in tudi čvrsto ločimo! Vi pa se zadovoljite z madežem ljudskih krvosesov in s pečatom denun-cijanstva in narodnega izdajstva. In to je sedaj zadeva ljudstva in naša — obračunale pa bodo z Vami volitve! Jugoslavija. Oddahnila se je vlada, ko je spravila zakon o zaščiti države kratkim potom pod streho, komuniste pa v luknjo. Sedaj razmišljajo mogotci, kako bi si med seboj razdelili komunistično dedščino. Zato nameravajo mesto izpraznjenih 58 komunističnih poslanccv, razpisati nove volitve. Da bo stvar lepše šla, hočejo kandidirati skupen blok radikalov, liberalcev, muslimanov in samostojnežev. Čedna družba: odločevalo bo pač ljudstvo. Mogotcem gredo pa še druge zadeve po glavi. Zakon o zaščiti države imajo, ne vedo pa še dobro, kaj z njim početi. Začeli so se ozirati na okrog in že so opazili novega sovražnika. Kaj ko bi skusili svojo moč nad narodnimi socijalisti? 1 zakaj pa ne? Saj se je tudi slavnoznani junak don Kišot pretepal z mlini na veter. — Pa bo gospodo glava bolela. f Silne preglavice dela državnim krmilarjem Radič. S tem človekom še sedaj ne vedo, pri čem da so. Danes ga razglašajo kot ženija, jutri kot lopova. Končno pa bi ga menda prav tako radi kupili kot muslimane ter bi ga hvalili kot velikega patrijota. Saj bi se še celo naši liberalni kandidati ne branili komunističnih glasov; stvar je namreč takoj drugačna, če opozicijonalec s patentpatrijotom vred zabrenka skupno na liro državotvornosti Ker je parlament končal svoje delo, se odpelje ministrski predsed-, nik g. Pašič na počitnice v inozemstvo. Tudi ostali ministri odidejo na svoja letovišča, ker vročina je v resnici še vedno neznosna. Pač pa se namerava glasom uradnih vesti vrniti v Beograd prestolonaslednik regent Aleksander, ki se mudi že več tednov v inozemstvu. Slovenija. Pozdravni govor pokrajinskega namestniku g. Ivana Hribarja pri sprejemu uradništva. Pri sprejemu je pozdravil bivši predsednik deželne vlade g. dr. Baltič novega pokrajinskega namestnika, nakar je ta odgovoril bistveno sledeče: Razveselila me je vest, da sem bil v svojih poznih letih poklican na to važno mesto in bom tako mogel v zadnjih letih svojega življenja delovati v dobrobit slovenskega dela našega naroda, kakor tudi sodelovati pri konsolidaciji naše mlade države. Kot nepristranski šef Vas iskreno pozdravljam! Vidim pred seboj le mlade gospode in zagotavljam vas, da bodete imeli pri meni vsi dovolj zaslombe in lahko vam bom vsem skrbni oče.. » Ustavo imamo in hočem, da se ta spoštuje. Nedopustno je rovariti proti-njej, ker le na njenem temelju je mogoče uspešno in pozitivno delo, ki naj ustvari našo državo na znotraj in na zunaj moderno in krepko. 2e se oglašajo glasovi za revizijo ustave. Priznavam, da ima vsak državljan pravico delovati na njeno spremembo. A to mora biti le' ustavnim potom. Le zakon in pravo morejo biti merilo dela v tem smislu. Zato pa je poklican edino parlament, da spremeni oziroma dopolni sedanjo ustavo. Vsaka stranka je upravičena, da po svojih zastopnikih pri tem delu sor deluje. Gospodje kolegi! Na Vas kot upravni uradniki se obračam v prvi vrsti. Od Vas zavisi procvit naše države. Pomnite, da pod režimom bivše Avstrije Vas ne bi bilo v tej dvorani. Orožje naših bratov Srbov, dobro-voljcev in pomoč naših zaveznikov so nas rešili. Njim gre zahvala, da odločujete sedaj Vi v isti palači, v kateri so prej vladali ljudje tuji nam po jeziku in krvi in sovražni našemu narodu. Zavedajte se g. kolegi, da smo v demokratični državi. Ne smejo Vam več biti za vzgled staroavstrijske uradniške metode. Vaše delo mora biti res narodno in res demokratično. Zato hočem, da se tega dobro zavedate in imate vedno pred očmi svoj narod. Točnost v uradu bodi prva točka Vašega uradovanja. Predpisane so Vam uradne ure in v tem času bodite na razpolago strankam, s katerimi morate biti uljudni. Osebne simpatije ne smejo biti merilo Vašega postopanja, ampak pravica. Pri takem načinu uradovanja bo narod zadobil zaupanje do Vas, do celokupne uprave in do naše edinstvene države. Naj se pri koncu še spomnim onega, kateri je v toliki meri pripomogel do oslobojenja našega naroda. Naš sivolasi kralj Peter, človek naše krvi, je z največjo požrtvovalnostjo daroval svoje delo odrešenju celokupnega našega naroda. Naš mladi prestolonaslednik Aleksander je že na bojišču , dokazal, da pojmuje dušo svojega naroda pa tudi po vojnem času čutil je vedno narodno in demokratično. Zato zakličem'obema v tem trenutku krepki »Živijo«. ❖ Službeno potovanje kraljevega namestnika g. Ivana Hribarja po Sloveniji se vrši od 4. t. m. do pri-lično srede meseca. Obiskal bo vse važnejše kraje cele naše ožje domovine. Zaprisego ' voditeljev in načelnikov uradov je izvršil dne 2. t. m. v navzočnosti kraljevega namestnika kanonik Sušnik. V Ljubljani, sobota 6. avgusta 1921. Prvoboritelju primorskih Slovencev in diplomatskemu zastopniku naše države na konferencah v Parizu in Rimu je odrekel bivši poverjenik Ribnikar pravico do stanovanja, češ, da nima v Ljubljani ničesar iskati, ker do ljubljanskih stanovanj imajo pravico v prvi vrsti osebe, ki morajo bivati tukaj iz državnih interesov. * Ljubljanski magistrat je dal na lastne stroške prezidati in inštalirati stanovanje iz 5 sob itd. in dobe to stanovanje — mestni uslužbenci? — Kaj še! Dobi ga nemški general v. p. Kleinschrott za 3 osebe v 5 sobah. — Ali iz državnih interesov? Gospodje, čemu pa niste poslali na rimsko konferenco Kleinschrotta? Hinavščina. Do tal se danes zopet klanjajo in hlinijo g. kraljevemu namestniku Hribarju oni ljudje, ki so ga svoječasno iztisnili iz strankinih organizacij, sramotno zapustili, ko ga je Avstrija kruto preganjala — in ki so končno po prevratu preprečili izvolitev g. Hribarja predsednikom Narodne vlade z najodurnejšimi sredstvi. ❖ Dveletnico osvoboditve Prekmurja priredijo naši vrli Prekmurci v dneh 13. do 15. avgusta v vseh Rusija trpi strahovit glad. Zasluga boljševiškega gospodarstva, ki je še slabše nego bivše caristično pa je, da je spravilo isto Rusijo na rob propada, milijone ljudi pa v smrt Popolnoma uničena posestva za časa volitev v Istri. 1. v Mačkovljah pri Kopru: hiša Andreja Šturman od Antona, Matija Smotlak p. Matija, Petra Tul pok. Petra in občinska hiša.) (Pri napadu na to vas so bili fašisti od ljudstva odbiti, toda vrnili so se v spremstvu vojakov in zapalili imenovane hiše.) 2. V vasi Cezari pri Kopru 7 hiš sledečih posestnikov: Vatovac Jo- sipa pok. Jakoba, Bordon Antona pok. Ivan in brata Ivana, Vatovac Jos. pok. Andreja Valenčič pok. Valentina, Vatovac Lovra p. Ivana, Vatovac Andreja pok. Andreja in Antona Sosič pok. Martina. 3. V vaseh na oprtaljskem Krasu, okraj Motovnu 3 hiše in sicer: P. V, Sedem let je preteklo baš te dni! V stari Avstriji je razbesnela vojna furija, počeli so se pogromi, poboji, justifikacije in postavilo se je naše ljudi izven zakona. Kedo je mislil takrat od danes na jutri? In zacvetelo je denuncijanstvo Šusteršičevih kreatur; brat je izdajal brata, mati sina. Judežev pečat bo vtisnila zgodovina na čelo teh Efijaltov! In kedo si je drznil misliti takrat, da se utegne isto ponoviti čez sedem let? Čez sedem let pa vse prav pride; tudi — »p. v.« Da doživeli smo ga mi ta p. v. mi Narodni socijalisti, najmlajša stranka z naj čistejšim praporom, na katerem bleste gesla: »Za narodno jedinstvo — za sociialno pravičnost.« Eh brate, čemu pa taka gesla! Ne veš li, da si zadel z njimi v srce velekapitalističnega brezdomovinca, izkoriščevalca bednih in zatiranih? In zatorej anathema! večjih krajih njihove deželice. Hočejo manifestirati ne le za ohranitev dosedanje meje, temveč tudi za pri-klopitev 20.000 neodrešenih prekmurskih Slovencev, ki ječe še vedno pod madžarsko strahovlado. Dolžnost Slovencev iz ostalih slovenskih pokrajin pa je, da prireditve prekmurskih bratov v najobilnejšem številu posetijo. >;« Kocenova slavnost se bo praznovala dne 7. t. m. na Ponikvi, kjer se odkrije spominska plošča svetovno-znanemu učenjaku, ki je ponesel čast našega imena v širni svet. Zlasti učiteljstvo in dijaštvo naj se te stoletnice v obilnem številu udeležita. * Aljažov jubilej. Dne 25. julija je obhajal g. Jakob Aljaž, župnik na Dovjem svoj zlatomašni jubilej. Na polju glasbe kakor tudi na polju tu-ristike si je pridobil ta kulturni delavec nevenljivih zaslug in mislimo, da mu k redkemu jubileju ne moremo bolje čestitati, nego da želimo našemu narodu še prav veliko njemu enakih mož. * Etbin Kristan, voditelj soc. dem. stranke in narodni predstavnik se namerava glasom časopisnih vesti baje povrniti v Ameriko. radi lakote. Ljudstvo se buni, milijoni kmetov korakajo proti Moskvi — Trocky pa pripravlja baje nove vojne pohode. Ivanu Kmet pok. Ivana »vrta-čar,« Šorgo Josipa, pok. Antona, Mateja Vesnaver p. Ivana »Fabrič« iz Škofij. Nadalje so popolnoma uničili hišo Antona Tončiča Cekin-Zrenj, in mu iztočil 25 htl vina. 4. V vasi Pajar in Heraki 3 hiše: Lukovič Gašperja, Herak Antona, Kate udove Radovič. To so storili fašisti iz Poreča. Isti fašisti so zapalili hišo Andri-jaščič Josipa pok. Josipa iz Črnega Kala pri Kopru. 5. V Buzetu so zapalili hlev in opustošili hišo Frana Flego fašisti-begunci iz Dalmacije. Annunzio zopet straši. Priti hoče baje zopet na Reko in preprečiti izročitev baroške luke Jugoslovanom. Zadelo nas je prokletstvo mladinskih oboževalcev zlatega teleta, ljudi ki so pozabili na narodov blagor in ki so v svoji prepotenci razbili celo zadnje ostanke častitljive njihove stare stranke. Oligarhi so sedli na visok sodnji stol in proglasili brez razprave nad stranko Narodnih socijalistov preki sod. Obznano za voditelje — p. v. za ostale pristaše. Da lep je ta p. v. in kedo bi ga ne bil vesel? Saj vemo, da so tu še avstrijski policaji in še bolj avstrijski njihovi gospodarji. Torej bo šlo gospodje, — kar poskusimo — prakse je dovolj! Toda kje sta pa obtoženec, — in kje eksekutor? Eksekutor — obenem sodnik — alias sedem tiranov, čepi v mišji luknji, snuje zle načrte ter išče plačane duše, ki bi eksekucijo tudi v resnici izvršila. Pium desideriutn! In obtoženec? — vedrega čela si je zavihal rokave nad komolcem, zahvalil Boga za krepke mišice in zdajci bo — pogazil denuncijanstvo, — p. v. efijalstvo in vseh sedmero tiranov. In konec bo zopet zloglasnega p. v. — natačno čez sedem let. Svetovni Madžari so vedno enaki. Kljub trianonskemu miru se še vedno obotavljajo Avstriji izročiti odkazane ji obmejne kraje. Na tihem se temeljito oborožujejo in pri tem trdovratno snujejo povratek Habsburgovcev. Nekoliko madžarske trmoglavosti bi tudi nam v zadevah zunanje politike ne škodovalo. Madžarska nesramnost. Madžari pripravljali vpad v Prekmurje. Prijeti madžarski vohuni. Dne 19. m. m. so postavili Madžari na mostu med Kotoribo in Mura-Kereszturom zasede, kjer so čakali z oddelkom konjenice, oddelkom pehote in dvema strojnicama, da bi prijeli zaupnika zagrebške komande mesta Hajdukovima in Godlerja, ki. sta poizvedovala in zasledovala madžarske vohune v Medjimurju in Prekmurju, kjer so Madžari pripravljali vpad za poslovanja ententne komisije za razmejitev z Avstrijo. Zaupnikoma se je tudi posrečilo prijeti vse te vohune, od katerih so nekateri bili že po dve leti v madžarski službi. Madžari so raditega razpisali za prijetje nekaterih naših organov nagrado 50.000 kron. Eden izmed madžarskih agitatorjev, po imenu Kukac, je pre- KOSTA VOJANOVIC: Narodnost in mednarodnost. »Naprej« od 23. jul. je ponatisnil iz »Proletarca« nekaj aforizmov na naslov narodnih socijalistov. V apodik-tičnih trditvah pa je toliko logičnih nasprotstev in napačnih izvajanj, da globlje 'mislečega človeka naravnost silijo k razmišljanju in odgovoru. Clankar je očito hotel dokazati upravičenost mednarodnega sociializma, a je najbrž nevede prinesel dokaz logično eksistenco nacijonalizma in so cijalizma. Kako napačno pojmovanje o narodnosti vlada celo med našimi politiki, je razvidno od zadnjega stavka: »Ako ne sovražim človeka zaradi njegovih las ali zaradi njegovega nosu, zakaj naj ga sovražim zaradi jezika?« Jezik in narodnost, da bi bila identična! To je vulgarno pojmovanje na rodnosti, ki je žal razširjeno med širokimi sloji in tudi med polizobražen-stvom. Odtod potem izvirajo vse napačne trditve in iz njih nezmiselna izvajanja. Jezik, govorica, je le zunanji znak tega ali onega naroda, ki še nikakor ne ustvarja narodnosti. Narodnost je rezultanta mnogih komponent. Vzemimo umetnost, ki je del in sicer prevažen del narodnosti. Ali si more kdo le misliti narodnost starega Grka brez njegovih upodabljajočih umetnikov, njegov :ga Homerja, So-fokleja ali celo Demostena, Abstrahirajte vse to, in grška narodnost izgine kakor sneg v pomladanskem solnem Le odmislite, si vsa klasična dela Rimljanov, njihovo državotvorno silo, ki daje še danes podlago naše m 11 dr-žavnopravnemu naziranju. Ne mislite več o nacionalnih igrah in njihovem verskem kultu — koliko pa še ostane sledu o antičnih narodih. Slično bi lahko pokazali na Arabce in Mavre, sami narodi z visoko kulturno potenco, ki nam danes kot narodnost ne govorijo s svojim jezikom, ampak le s svojimi kulturnimi vrednotami. Michelangelo, Rafael in drugi so postali z umetniško silo reprezentanti svojega naroda. Vzemimo moderni svet. Kaj je Rusija brez Tolstega, Turgenjava, Dostojevskija, Gorkija ali Vereščagi-na. S svojim silnim duhom, ki je specifično ruski nacijonalni, govorijo ostalemu svetu. Nemčijo vidimo samo v njeni filozofski globini in silnem or-ganizatoričnem delu, Anglijo pa v njeni trgovsko-ekonomski veličini. Pa tudi jezik sam ni mrtva znamka za človeško misel ali besedo. Kdor je le nekoliko čul o postanku besede, ve, da je v njeni zgodovini nanizanega polno narodovega simbolizma, njegovega mišljenja in naziranja. Historično jezikoslovje je najboljša priča, da je že v otroški dobi človeštva obstajala ve- pregled. šel z oddelkom vojakov demarkacijsko črto z namenom, prijeti na našem ozemlju nekatere naše organe, s katerimi so skušali na lokav način baje stopiti v pogajanja. Pri tem pa so naleteli na našo stražo, pri kateri še je nahajal preoblečen tudi Hajdu-kovič. Madžarskega agitatorja Kukca so naši takoj ustrelili, medtem ko so ostali madžarski vojaki pobegnili preko meje. Znani vohun Schnee-\veiss, tajnik izsledoval. častnika stotnika Kiralyja, ki je na nasprotni strani čakal s konjenico, da bi v primernem trenutku priskočil na pomoč, je istotako pobegnil, ko je videl, da njegovi beže. Pri ubitem vohunu so jiašli vohunsko legitimacijo, ki mu je služila pri prehodu preko meje. Avstrija kaže svojo beračijo celemu svetu in se prav nič ne sramuje živeti od miloščine zaničevanih sovražnikov. Zato pa se tem ošabnejše obnaša v vprašanjih, kjer imajo tudi Jugoslovani svojo besedo. Koroški deželni zbor, ki ne pozna Slovencev, zadeva vlaka Špilje—Ljutomer, Radgona itd. so zadeve, glede katere se bo treba še pomeniti z našim severnim premagancem. lika diferenca, ker je vsaka skupina ljudi iz drugega vidika ustvarjala besede. Zato nacijonalizem ni umetna tvorba, ampak je že od vsega početka podana v človeški naravi, ki se potem spreminja po vplivu okolice. S tega stališča je tedaj mednarodnost nekaj absurdnega in v smislu, da bi interna-cijonalizcm mogel kedaj absorbirati narodnost, tudi nekaj utopističnega in sicer ravno zato, ker narodnost ni samo jezik, ampak produkt jezikovnih, kulturnih, verskih, ekonomskih in drugih činiteljev. Vzgoja vseh teh sil v zmislu narodovih tradicij, jermacijo-nalno delo kat eksohen, delo za dobrobit vsega! človeštva in le s tega sta: lišča je pojmiti mednarodnost. Nismo še culi o različnih narodih srednje Azije ali Afrike, če tudi govorijo svojo govorico, a niso znali razviti svojih značilno narodnih lastnsti. Mednarodnost je naravna nasprotnica enakopravnosti. Imperialistična Anglija ne širi po svojih kolonijah' nacijonalizma in vlada tam povsod mednarodnot, a je zato nevarna, ker izrablja vse moči slabejšega. Le naci-jonalna difererencijacija do popolne vzgoje vseh narodnih sil pri vseh narodih more nekoč voditi do tiste mednarodnosti, ki bo vsakemu narodu določila tisto mesto, ki mu pripada ho zmožnosti, sposobnosti in delavnost'. Do danes je zlasti socijalna demokracija nosila prapor mednarodnosti, ki se je v svetovni vojni popolnoma zlomil iz naravnega razloga, ker je nacijonalizem začrtan v človeški naravi. Socijalistična zborovanja po vseh krajih (glej Moskvo) dokazuje, da tudi najradikalnejši socijalizem teh nasprotstev nikoli ne bo izenačil. Angleški delavec bo vedno nekaj drugega, kakor ruski ali francoski, amerikan-ski in italijanski, ker je pač vsak otrok svojc okolice in svojih razmer. Internacijonalizem je fantom in utopija ter more danes služiti le še zavestni politični demagogiji. Na soci-jalni demokraciji je, da revidira svoj preživeli program in ga prilagodi naravnim zakonom človeške duševnosti. Nobena stranka danes ne more živeti brez načelne narodnosti. Mednarodnost ima le ta pomen, da mednarodni stiki., in zborovanja lahko ublažijo formo medsebojnega tekmovanja in življenja narodov. Na narodih samih' pa je, da vzgojijo svoje sile in si uredijo razmere v svoji notranjosti in do svojih sosedov. Dovršena .difirencija-cija je pot do pravičnega internacijo-nalizma. Narodnost je naravni postulat današnjega človeka in upravičen ter po treben še zlasti vsaki nacijonalni državi. Jugoslovani bodo toliko vredni v mednarodnem razmerju, kolikor narodnostnih vrednot bomo ustvarili. Kdor lugoslouan, ta Jugoslovansko Matice" član. Slovanski svet. Zasužnjena domovina. Podlistek. Pomenki. Denuucijantom! Sedite prijatelji krog mize, poglejte si globoko v potuhnjene oči in kdor izmed vas ne zardi do ušes, je pač do skrajnosti demoraliziran. L’etat c’est moi! — Država smo mi! — 1 kdo pa? — Državotvorni solisti na Miklošičevi cesti! Sneg mora biti črn! — Tako hočejo odslej oligarhi iz delniške tiskarne. — NSS mora biti komunistična! — iz istih razlogov. * Politična šola. Glasovati proti ustavi se še ne pravi glasovati za avtonomijo. ❖ Razgovor: JDS: Vi NSS ste s klerikalci v zvezi — sploh pa ste sami klerikalci. NSS: Mh, kako to brate? JDS: Ker jih pustite v Vašem časopisju pri miru, ker jih sploh nikdar ne napadate. NSS: Glej brate, ali bom pretepal tretjega zato, ker mi daješ ti zaušnice? JDS: Veš, avtonomisti ste pa prav gotovo! NSS: No? JDS: Ker se je potegoval Vaš Brandner za samoupravo Slovenije! NSS: Z Bogom! (hiti proč). JDS: Ste pa komunisti! — oh sedaj pa že vem! komunisti ste, komunisti, j.t. d.... >Jt Zivinozdravniku: Le čevlje sodi naj — kopitar! # Izvestnim žurnalistom: B >1 jše uvodnike nego vi piše »Bogoljub«, boljše gospodarske članke »Gostilničar«, še bolj zavratno zabadati je znal Rinaldo Rinaldini — in še bolj spretno obrekovati znajo terci-jalke. Pustite torej kšeft, za katerega 'ste nesposobni. * Kapitalizem. Kapital še ni kapitalizem. Kapitalizem je zloraba kapitala v svrho zadovoljitve lastnih požrešnih in v svrho izsesavanja izmozganega trpina. * Razoroževanje: Konec vseli vojsk? 1 kaj pak! — Kadar proti razbojnikom ne bo treba več' žandarjev — kadar se kmeta ne bosta več pravdala za ped zemlje ali staro češpljo — kadar ne bo več davil brat brata ali sin zabodel mater — tedaj prijatelj bom tudi jaz prepričan o koncu vseh vojsk. Bistvo in namen kapitalističnih družb. Živimo v težki dobi neznosnih živ-1 jenskih in političnih razmer. Da se v obrambo proti tem razmeram lažje organiziramo in povzročitelje sedanjega družabnega in gospodarskega zla do dobra spoznamo, je naša prva naloga, da spoznamo organizacijo našega najhujšega nasprotnika, njegova sredstva in njegove metode, ki se jih poslužuje pri izkoriščanju širokih delavskih pla-.sti. Zgodovina nam bilježi že dovolj pokretov, v katerih se je skušalo bedno in zatirano človeštvo otresti kapitalističnih pijavk. Zalibog pa so se takih pokretov polastili vedno elementi. ki so ljudsko bedo zlorabili — v oasu nevarnosti pa odnesli pete na varno. Zadnjič smo ugotovili, da se z nasilnimi in brezglavimi metodami, ka-koršnih se poslužuje komunizem, nikakor ne da doseči uspehov in da so e^.’„na srcclstva v boju proti kapitalističnemu nasilju trdna organizaija z jasno določenimi smernicami in smo-trenim delom. Danes pa skušamo podati čitate-Ijem vpogled v silno organizacijo in pogubonosno delovanje velekapitali-•stičnih družb, to je glavnega krivca vse današnje socijalne mizerije. Ce je že komunizem kot državi nevarno zlo vse obsodbe vreden pojav, ki ga je treba brezobzirno zatreti, bi se moralo storiti isto s tem večjo opravičenostjo z velekapitalizmom. Kajti ta je oče in povzročitelj komunizma. Naša naloga bo torej, da zavedne jugoslovanske delavne mase organiziramo v skupno bojno črto. Sovražnika se da pa z vspehom napadati le tedaj, če se do dobra spozna njegove postojanke, njegove bojne metode in tudi — njegove slabosti. V ta namen naj služijo sledeča razmotrivanja: Prav po pravici se pogosto opozarja na to, kako napačno je, če se, kar je sploh navadno, mešajo pojmi »k a r -t c 1 i, r i n g i, t r ti s t i, c o r n e r s« itd. in rabijo kot popolnoma enakovredni. V naslednjem hočemo poskusiti razlago teh organizacij v narodnogospodarskem, privatnogospodarskem in pravnem oziru, kolikor se to da napraviti v kratkem članku. Karteli so proste zveze podjetnikov, ki ostanejo sicer samostojni, v ta namen, da si monopolizirajo trg. Karteli so naravna posledica hudega konkurenčnega boja v moderni veleindustriji in rudokopstvu. Tekmovanje traja navadno tako dolgo, dokler imajo tekmovalci še dobiček; kakor hitro pa konkurenca ne nese več dobička, se popolnoma obrne in izpremeni v zvezo. »Konkurenca ubija konkurenco«, iz nje nastajajo karteli ali po domače povedano dva, ki sta prej delala eden proti drugemu, se spravita in delata skupno. Ce so vsa podjetja v enem kartelu, potem je namen dosežen in kartel gospodari neomejeno na trgu. Pri mnogih kartelih pa tega ni, ker imajo ta-kozvane »outsiders« i(zunaj stoječe). A nele trg, ampak tudi delavci postanejo odvisni od moči, ki skrbi in varuje večkrat brezobzirno le svojo lastno korist. In proti tema dvema največjima gospodarskima škodama nas varujejo deloma delavske zveze, državna kartelna postava, nekoliko tudi konzumne zveze. Ker beseda o zvezah delojemalcev ne spada sem in so zveze kupovalcev (konzumi), ki sc navadno zelo težko osnujejo, preslabe, nam je treba govoriti le o kartelni postavodaji. Avstrijska vlada se je že pečala 1. 191.1 z osnutkom kartelne postave. Dotedaj so spadali karteli pod »koalicijsko (društveno) postavo iz leta 1870«, ki take družbe načeloma dovoljuje. Karteli za zvišanje cen na škodo občinstva torej niso kaznjivi, a so pravno brez moči, ker jim država ne da pomoči, da bi uveljavili svoje zahteve. Taki karteli trajajo tuiej le tako dolgo, kakor dolgo traja dobra volja onih, ki so sklenili pogodbo. slabih časih nastenejo, če pa so tržne razmere ugodne in kartelne cene visoke, razpadejo ali na ta način, da se kako kartelirano podjetje zadovolji z manjšim dobičkom, ali pa da Izstopi i* kartela, da bi si z nižjimi cenami razširilo svoj promet. Pogodbe, ki so nasprotne dobrim šegam, na primer karteli, ki določajo najmanjšo mezdo, so bili v Avstriji tudi prepovedani. Navadno se pri kartelih določi po pogodbi cena; to je glavno bistvo vseh kartelov. Ali pa se določijo druge stvari, na primer roki plačil in roki dobave (v tekstilni industriji), ali pa velikost, oziroma omejitev produkcije (bombaževe predilnice), razdelitev prodajnih okolišev med člane kartela, nadalje tekupna prevzema naročil in njih oddaja med člane po določenem razmerju itd. V tej zadnji obliki kartela, pri kateri je pravzaprav posamezni podjetnik le še pravno samostojen, imamo prehod k fuziji (združitvi) večjega števila podjetij v eno družbo >