SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: , Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gid., sa jeden | Naročnino in oznanila (inserate) vaprejema upravniStvo in ekspedlcija v mesec 1 gld. 40 kr. X ..Katol. TIskarni", Vodnikove ulice št.12. V administraciji prejeman velia: S D .___. . , . Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld ]([ Pisi se ne vra ajo, ne ran ovana pisma ne vsprejemajo. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 2® kr. t«č na leto. Posamne Številke po 7 kr. ^tev. 199. Vrednistvo je v SemeniSkih ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemfii nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. V Ljubljani, v petek 31. avgusta 1894. "Vabilo na naročbo. SI. septembrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Pol leta 6 Četrt leta . 8 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto Pol leta 15 gld. 8 četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „ Upravništvo »Slovenca". Država in cerkev. Tako se glasi članek, katerega je objavil v 14. štev. .Delavec", list za interese slovenskega delavskega društva, ki izhaja v Ljubljani in se tiska v »Narodni tiskarni". — Članek ta je značilen zato, ker nam kaže, kakšni nazori da vladajo tudi v vrstah onih slovenskih delavcev, ki so se pridružili mejnarodni soeijalistični zvezi. »Delavec" v tem članku zlorablja besede Leona XIII. avstrijskim škofom, kakor so jih zlorabljali liberalni listi, da je namreč papež postal zaveznik ljudstvu sovražne zaveze, katera danes Avstrijo vlada ter da se je meščanstvo zvezalo s cerkvijo v škodo trpečemu človeštvu. Pravi namreč: Meščansko gospodstvo potrebuje cerkev, da se obdrži dogma zadovoljnosti z malim, katera še edino dobiček omogoči ; in cerkev zahteva pomoči od meščanske države, da si ohrani oblast nad pametjo in razumom človeštva ter zabrani zavednost. To je prav pristen dogovor, katerega sklepata država in cerkev : država jamči cerkvi za duše, in cerkev državi za trupla, in sicer vedno vseh tistih, „katerih mišljenje je držati v mejah" — kakor nazivlje papež sramežljivo siromake in neimovite sloje. . , . Ali to se ne bode posrečilo, kar sta se država in cerkev dogovorili, račun, katerega je sestavil papež, je ničev. V kratkem rečeno : mogočo«t, da se delavsko ljudstvo povrne k bogaboječnosti, in nada, da zamenja svojo voljo izpolniti mu določeno zgodovinsko misijo, z blaginjo v nebesih, je izključena za vedno . . . Kar je veda pripomogla v uničenje božanstva, v podjarmljenju narave, v razvrstitvi skladov, vse posledice, katere so protivne verskim čutom, da jih odstranijo : vse to je živo v delavstvu in se ne da več uničiti. Vse to se je zgostilo v gotovo zavednost mej proletarci, h kateri ni cerkev nikedar pripomogla; naravno je, če za tisto ni vmes prostora . . . Nasproti zavezi, katera si prizadeva za versko vzgojo pod varstvom cerkve, ima uveljaviti socijalna demokracija stavek svojega programa: „Vera je privatna reč!" Tako »Delavec", ki je s tem pokazal, da stoji po svojih nazorih popolno na ateističnem, brezbožnem stališču. Takih napadov na papeža, na cerkev in na Boga nismo še čitali v slovenskem jeziku ! Vse pove beseda: Uničenje božanstva! Kdor ima sploh le še iskrico verskega, ali recimo človeškega prepričanja, zgroziti se mora Letnik: XXII ob teh besedah. Zoper tako pisarjenje je seveda ne-vspešno vsako protidokazovanje, tu treba programa, dejanja, treba delovati in v dejanju kazati, da je tudi še sedaj na svetu mesto za Boga in cerkev, ako hočemo najti tudi mesto za srečo človeštva. Naravnost povemo: Tukaj se pripravlja smrtni udarec za verni slovenski narod in ako prevladajo ta načela, tedaj več našega naroda ne bo, izgubil se bo kot zlo- in izrabljeno orodje v vrstah brezbožne internacijonale. In taki članki se tiskajo v — »Ndrodni tiskarni", katere načelnik je dr. Ivan Tavčar! — Teža bridke žalosti in opravičene nevolje nam polni srce ob tej misli, a to ohranimo za-se, za dr. Ivana Tavčarja, načelnika »Narodne tiskarne", pa imamo iskreno besedo: V ime Boga, vime srečnega obstanka slovenskega naroda Vas prosimo: Vsaj takih spisov naj ne tiska — Narodna tiskarna ! Vsaj s takimi spisi, ki govori ob uničenju božanstva, naj se ne skruni beseda slovenska! Reka — hrvatski in ogerski con-domiiiium. Iz Zagreba, 29. avg. Ko se je v zadnjem zasedanju hrvatskega sabora razpravljalo o reški hrvatski gimnaziji, ki se mora v kratkem na zahtev mažarske vlade umaknUi na sosedni Sušak, oglasil se je tudi najnoveji uskok dr. PJiveric, da brani vlado hudih udarcev, ki so leteli na njo od opozicije radi popuščanja v tej zadevi. Glasoviti učenjak Pliverič, pravnih odnošajev med Ogersko in Hrvatsko najbolji poznavatelj, je LISTEK. Pismo s Štajerskega. Na Štajerskem, 27. vel. srpana. Gospod urednik 1 Da bi bil pesnik, v žalostinkah bi dajal duška svojim čustvom. Opeval bi nesrečo svoje domovine »vsemu svetu nepoznane, od nikogar spoštovane", opeval bi bedo človeštva in usodo vsega sveta. Ako je svet toliko napredoval, da ga neka-terniki smatrajo za vrednega, da bi ga s strelivom poslali v zrak in ž njim ljudi, ki ga tlačijo, izvestno je pripraven predmet žalnim čutstvom. Pa ne bojte se, da bi Vam dostavil kakšno jeremijado. Včasih me res prime, da bi si kje izposodil pegaza ter se na njegovem hrbtu vzdignil v nadoblačne višave Pa vedno me streznijo Levstikove besede v »Listu iz Olomuca": >Komur nekdaj ni sodila rojenica, Kaj pomaga, da priiije si mehur?« Zato pa Vam hočem v čisto navadni prozi objaviti, kar mi polni srce. Prvo prav težko p jgrešam v Vašem listu nedeljskih pisem. Škoda jih je, ker so bila prav zanimiva, da se jih je človek iz srca radoval. Kaj pa počenja sedaj Vaš ponedeljski pisrao-pisec? Menda mirno spava poletno spanje, da se ob začetku zime zopet čilih močij zbudi. Toda gospod urednik, dregnite ga včasih, pa prav nežno, pod rebra morda pa še Vam zapiše katero. Drugo, kar mi polni srce z žalostjo, so stvari n& Štajerskem. 0 ti divna, zelena Štajerska! »Ti krasna si, krasnejše ni, kar jih obseva zarja dneva". Bila si nekdaj naš ponos in naše upanje, ko so ti Slovenci gospodovali ter se razprostirali celo preko tvojih mej, a sedaj si naša bol in naše bojišče. Za to so Slovenci curkoma prelivali svojo kri, za to se borijo z vsemi močmi duha in volje, da bi si obranili tisti košček vrtne zemlje, ki jim je še ostal. Naši nasprotniki pa so toliko oholi in predrzni, ter trdijo, da Štajerska ni bila nikdar slovenska, temveč so Slovenci le pritepljenci in usiljenci. Še bolj pa je obžalovali, da v tej nacijonalni borbi uporabljamo vse svoje boljše moči in nam za drugo preostaja primeroma le malo časa in malo sil. Vi na Kranjskem pridno ustanovljate katoliška društva, politiška, delavska in socijalna. Veliko znamenitost krščanske socijalistike ste do dobra uvideli ter ji pripravljate plodovita tla. Na Štajerskem se pa v tem smislu do sedaj še ni storilo mnogo. Zatorej še o dnevu opozarjamo vse katoličane — menim seveda katoličane ne samo po krstnem listu, temveč prave katoličane po mišljenju in delovanju —, ut videant. Zakaj izvestno se bode socijalno gibanje zaneslo tudi med nas, ako ne bodemo sami aktivno posegli vmes, godilo se bo brez nas in zoper nas. Ne pravim sicer, da naj odjenjamo od nacionalnega boja, zakaj s tem bi sami sebi izkopavali grob. Obžalujem pa, da ta borba požre vse naše moči. Skoraj za vsako svojih naravnih pravic se moramo boriti dolgo in vstrajno, za vsako prošnjico in vlo-gico slovenski rešeno, za vsako črkico v slovenskih napisih in pečatih se moramo potegovati na vse kriplje, za vsako slovensko šolico moramo tekati od Poncija do Pilata ter moledovati od oblastva do oblastva od najnižje stopinje do najvišje. In kolikokrat zaman? To je pravičnost modernega konstitucijona-lizma. Da so naši ljubeznivi sosedje ob severu vedno pripravljeni, dati nam našo pravico in še več, spri-čuje do dobra stvar glede slovenskih vsporednic v Celju. Ko se je ta stvar sprožila, zagnala so nemška glasila skorej vse barv (izvzemši seveda konservativne liste, če prav so se tudi med njimi nekateri obnesli slabo) brezupen krik in vik ter dokazovala vse možne možnosti in nemožnosti. Modra koalicija pa je sodila drugače. Mislila si je tako: Celjske slovenske vzporednice so zdaj poglavitna terjatev slovenskih poslancev, od katere odvisi njihovo razmerje do koalicije. Ako jim ne izpolnimo te jihove najljubše želje, gredo i ostali slovenski poslanci v opozicijo, in potem bi koalicija imela proti sebi ves češki in ves slovenski narod. S tem pa bi izgubila svojo popularnost. Tako se je vladi posrečilo, pridobiti nemške liberalce, katerim je koalicija vendar ljubša nego slovenske vsporednice, ki bi bile sicer izvestno kakor toliko naših pravic izginile v požrešni, nikdar polni liberalni malhi. In potem ko je vlada nam ugodno razsodila, toliko ugovorov, protestov in utokov ob vseh štirih vetrovih?! Pretilo se je z najstrožjo opozicijo vseh nacijonalcev. Nato je vlada res začela omahovati. Merodajni krogi so se začeli ozirati na ugovore nekaterih pretiranih šovinistov, ki celjske slovenske vsporednice smatrajo kot velik napad na nemški zna- dokazoval v svojem govoru, da premeščenje hrvatske gimnazije ne zmanjšuje niti najmauje pravnih zahtev, ki jih ima Hrvatska na Reko, kajti to mesto z okolico je skupna posest Hrvatske in Ogerske. Po na-godbi, po onem glasovitem paragrafu 66, ki je bil na pravi prvotui spis prilepljen, imajo se zadeve reške reševati sporazumno bi obeh oblastih, pa je tako v istini po zakonu neki condominium osnovan. Krivi so seveda, da se je ta zadeva tako sklenila, v prvem redu tedanji hrvatski poslanci, ki so v tej zadevi Mažarom popustili, kajti iz zgodovine so se mogli učiti, kaj pomeni popuščati v takih stvareh svojemu sosedu. Žalostno je tudi, da se niso pri reviziji nagodbe 1. 1873 poslanci tedanje narodne stranke uprli temu paragrafu ter odločno zahtevali, da ima na Reki vladati pravo le hrvatska vlada; samo na ta način bi se bilo v okom prišlo vsem kasnejim neprilikam, ki so nastopile vsled ta-kozvanega condominiuma. Mažari se od tega časa niso nič več ozirali na hrvatsko vlado, ki je bila glede Reke vedno mlačna iu popustljiva, pa so slednjič oni popolnoma zavladali v tem pomorskem mestu. Najprej so zahtevali Mažari, da se umakne z Reke sodbeni stol, in da se preda sodstvo popolnoma od ogerske vlade odvisnemu sodu; potem se je morala umakniti politična oblast, namreč župauija; a da se tudi ime samostalne reške županije utopi v morju pozabljivosti, stopila se je z modruško v eno modruško reško županijo. Slednjič se bo morala umakniti tudi hrvatska gimnazija z Reke, da se tako zbriše zadnji sled vseh avtonomnih oblastij v tem mestu. A vedeti je treba, da je ves ta postopek nepostaven, kajti po § 66 nagodbe morale bi se bile vse te zadeve rešiti le v sporazumku s hrvatsko vlado, ki seveda ne bi bila smela dopustiti, da se kaj takega zgodi, ko bi ta vlada bila imela kaj domoljubja, a ker to poslednje svojstvo ni naše vlade nobenkrat dičilo, moralo se je zgoditi, da je z Reke popolnoma iztisnjena. Je li po tem takem še obstoji, gospod Pliveric, coudominium med hrvatsko in mažarsko vlado? Po našem mnenju že zdavnej ne, kajti fa-ktični gospodarji so na Reki brez dvojbe Mažari in sicer z dovoljenjem hrvatske vlade. Vsi dokazi tedaj, katere navaja profesor Pliveric za coudominium, so brezpredmetni, ker Mažari gospodarijo na Reki brez vsakega obzira na hrvatsko vlado. Vladni list pravi, da je bil ban z razlaganjem poslanca Pliveriča posebno zadovoljen, češ da on o odnošaju Reke med Ogersko in Hrvatsko sodi popolnoma trezno. Nočemo oporekati, da teoretično profesor Pliveric ta odnošaj prav učeno razpravlja, ali to nam vse nič ne pomaga, a najmanje to, če je ban s takim razlaganjem zadovoljen, a faktično pa Reko prepušča v pravi posesti mažarski. Z deli je treba pokazati, da coudominium velja tudi za Hrvate iu ne samo za Mažare, potem bomo vsaj deloma mogli verjeti profesorju Pliverieu in hrvatski čaj nemškega Celja, in hoteč vso stvar zavleči ad indeterminatum so začeli obljubljati samostojno slovensko nižjo gimnazijo tam nekje v Ljutomeru. In tako zdaj do cela ue vemo, kaj in kdaj dobimo. Kakor vidite, bijemo štajerski Slovenci vroč boj. Vendar je število umetnih želodožrcev še vedno veliko. Pohrustali bi radi ves želod, zato ker jihovi očetje uiso bili tako srečni, da bi bili želodožrci. Dokler ima Velika Germauija take prvoboritelje, ima vedno upanja, da še bo velika. Pa tudi dobro bodrilo imamo na Štajerskem, posebno tisti, ki bivamo ob Sotli. Sotla je velikokrat imenovana, mnogo opevana in opisana reka, ki loči Slovence od Hrvatov in obratno. To lepo lastnost pa ima Sotla, da ni neprekoračljiva. Njeno dobro svojstvo si Hrvatje izkoriščajo ter ob nedeljah in praznikih pridno prihajajo preko nje. Tam, kjer je znamenje Bacchovega doma, ustavljajo svoje korake in v svetišču starega Boga se vesele sedeč ob Gambri-novem soku in žlahtui kapljici. Praktični so taki izleti vsekakor, ker je kousumni davek na pivo in sorodne tekočine pri nas veliko manji nego na Ogerskem in so tedaj rečene tekočine v Cislejtaniji bolj po ceni nego pod blaženim žezlom vlade sv. Štefana. Ko je potem pivo in vino rešilo okove duhil, raste navdušenost in na vse grlo pojejo ti izletniki „Još Hrvatska", „Liepa naša domovina", „U boj" in vskli-kajo : živio braču Slovienci! Prisotne Slovence pa pritiskajo na svoja vroča srca in je navdušujejo, naj se tako krepko in odločno borijo za svoje pravice zoper vse nemškutarje in sovražnike svoje narodnosti, vladi, da jim je ležeče, da nastopijo na Reki zopet pravni oduoSaji. Kadar bode Hrvatska vlada vršila na Rdki zopet svojo avtonomno vlast, namreč v političnem, sodbenem, bogoštovnem in šolskem delokrogu, potem se bode moglo govoriti o nekem con-dominiumu, a takrat bo morala tudi Reka pošiljati na hrvatski sabor svoja dva poslanca, katera bi morala po postavi in nagodbi sedeti v hrvatskem za-konodavnem zboru, kjer jih do zdaj vkljub vsem pozivom ni bilo še nobenkrat videti. Reka je tedaj sama toliko jaka, da kljubuje hrvatski vladi, a kako že ne podpirana od Mažarov. Kje je tukaj condi-minium po razlaganju profesorja Pliverica ? (Koneo sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 31. avgusta. Gospodske zbornice dosmrtnih članov se je zadnji čas pomanjšalo za jednajst, ker so pomrli. Zaradi tega se poslednji čas govori, da bode v kratkem imenovanih več novih članov. Političnega povoda pa za tako imenovanje ni nobenega. Vlada ima v gospodski zbornici najzanesljivejšo večino. Dopolnilna volitev na Gorenjem Štajerskem. Boj mej nemškimi liberalci in nacijonalci je na Štajerskem vedno hujši. Liberalci so raztrosili mej prebivalstvom govorico, da nemškonarodui kandidat Walz ni katolik. „Reichspost1<, ki zagovarja nemškonaroduo kandidaturo, pa odgovarja, daje bil Walz v Lundenburgu 1840. leta rojen in krščen kot katolik. Za nas Slovence je pač vse jedno, kdo je voljen, ali nemški nacijonalec ali liberalec. Oba sta nam nasprotna. Vsekako je pa dobro za nas, če se Nemci prepirajo mej seboj, ker bode poprej konec njih slave. Plener v Galiciji. Nenavadno slovesno so v Levovu vsprejeli finančnega ministra Plenerja in njegovo soprogo, ki sta prišla ogledat levovsko razstavo. Iz vsega se vidi, da Poijaki smatrajo Plenerja za nekakega vodjo ministerstva, kateremu daje knez Windi8chgriitz svoje ime. Potrjuje se torej mnenje tistih, ki so imenovali novo ministerstvo Plenerjevo, imenovano Windischgriitzovo. Plener se pa tudi ponaša, kakor da je on odločilna oseba. Grota Bade-nija je posebno natančno izpraševal o razmerah ga-liških kmetov. Poljski kmetski shod v Levovu se je pokazal jako demokratičnega. Izrekel se je za direktne volitve v kmetskih občinah in pa zato, da se volilna pravica raztegne tudi na delavce in ženske. Po našem mnenju poslednje pač ni potrebno, kajti ženska pač ni poklicana za politiko. Posebno se je pa na tem shodu naglašalo, da naj kmetje volijo le kmete v postavodajne zastope, ki poznajo najbolje potrebe kmetskega stanu. Kmetski poslanci se bodo že znali pomagati v deželnem in državnem zboru. Hoteli so izvoliti tudi poseben volilni odbor, kateri naj bi skrbel za agitacijo pri volitvah. Vladni za- kakor se bojda oni borijo (!) zoper vse sovrage in mažarone. Škoda je le, da nimajo vsi štajerski Slovenci tako krepkega bodrila kakor Slovenci ob Sotli. Veste, gospod urednik, da je v Translejtaniji še bolj žalostno kakor pri nas, zato pa tudi bolj komično? Ogri se bojda viteški narod. Viteški so bili tedaj, ko so prilomastili v Em>po, v divjih tolpah drvili od kraja do kraja, pustošili in ropali, ljudi pa ubijali. To viteštvo, seveda po omiki ublaženo, so si ohranili do današnjega dne. O tem pričajo podložna ljudstva, Slovaki, Rumuni in tudi Hrvati. Sedaj uprav pa imajo svojo junaško dobo, kakor Grki za časa Herakleja, Piritoa, Teseja. Kakor nekdaj v Heladi vstajajo sedaj med Mažari mogočni junaki, ki pobijajo velike zmaje ter rešujejo zaklete kraljičine. Ti debeloglavi zmaji so klerikalna preširnost in vlado-hlepnost, mračnjaštvo in nazadnjaštvo, srednjeveški predsodki o jedinstvu, svetosti in nerazdružljivosti sv. zakona i. t. d. Ia lepe zaklete kraljičine, ki vzdihujejo v trdi oblasti teh nestvorov, sede na žakljih polnih samega srebra in zlata, ki je z osebo kraljičino veliko plačilo srečnega rešilca. Grki so imeli nekdaj svoje polubogove, tudi Mažari je imajo, in ti so — židje. V Translejtaniji se ti izvoljenci častijo in poveličujejo, pri nas pa jih na vse moči otresamo. Radi bi se jih odkrižali. A s kakim vspehom ? Človek bi skorej z Brunnerjem moral izdihniti: »Das grosste bleibt von allen Kreuzen, VVenn man das Kreuz nicht haben vvill«. stopnik se je temu ustavljal, zato se je stvar pre pustila predsedstvu kmetskega shoda. Shod se je izrekel, naj se graščine tudi uvrsti v občine. Vlada naj pa gleda, da se bode strogo izvrševal nedeljski počitek. Iz razprav t«ga shoda se je videlo, da se gališko prebivalstvo nikakor prav ne vjema s svojimi državnozborskimi zastopniki. Ministri v GaUeiji. Cela vrsta ministrov pojde ogledat gališko razstavo, dočim se lani za češko še zmenili niso. dasi je gotovo bila zanimivejša. To potovanje ministrov v Galicijo ima gotovo svoje politične namene, da Poljake držijo v koaliciji, kajti brez njih se razdere sedanja sistema. Pruski učni minister se je pri neki priložnosti v državnem zboru izjavil, da marsikateremu župniku ne more izročiti krajnega nadzorstva šole, ker razmere tega ne dopuščajo. Te besede niso bile posebno jasne. Vedelo se ni, kake razmere je mislil učni minister. Te dni se je stvar nekaj pojasnila. Minister je nameraval nekemu župniku izročiti šolsko nadzorstvo. Obrnil se je pa poprej do župana v zaupnem uradnem pismu, naj mu natančno poroča, kakšnega političnega mišljenja je gospod župnik in posebno opiše, kako je župnik postopal ob času kulturnega boja. Dotičnemu županu je bilo težko delati župniku spričevalo. Kulturni boj torej še sedaj v Nemčiji ni povsem končan. Mislili smo, da je vlada vendar že pozabila, kaj se tedaj godilo, ko so nastopile drugačne razmere. Vsekako pa nam to kaže, da pruska vlada ni katolikom v resnici prijazna. Italijanska vlada se je premislila in ne bode pošiljala anarhizma sumljivih oseb na otoku v Rudečem morju. Kazenske kolonije v taki daljavi bi preveč stale in tega ne zmorejo ital. finance. Pošiljala bode torej anarhiste na bližnje manjše itali-jauske otoke. Tako bode nastalo v obližju Italije pravo gnezdo anarhistov, ki utegnejo še le prav nevarne postati za javni red. V take kolonije bode pregnano gotovo tudi več oseb, ki še niso anarhističnega mišljenja, ali se ga bodo ondu navzele. Naposled bodo torej baš te naselbine pripomogle mnogo k razširjenju anarhizma. Teh naselbin ne bode moč tako nadzorovati, da bi pregnanci ne mogli pobegniti in tako se utegne uprav na takih otokih skleniti marsikak atentat, ki se bode pozneje izvršil. Izpraznjeno vladarsko mesto. Minoli teden je umrl jeden vladarjev, tako imenovanih ca-pitani regenti v San Marinu, komendator Peter Tonnini v 70. letu. On je večkrat opravljal vladar -stvo v tej mali državici. Po svojem poslu je bil slikar. Oba sanmarinska vladarja se volita vselej na jedno leto. Belgija. Nedavno je bil shod katoliških Fla-mancev, katerega se je udeležilo blizu 200 poslancev, mnogo duhovnikov in drugih rojakov. Shod je sklenil, da se imajo Flamanci potegovati, da se njih jezik vpelje v parlamentu in da se bodo vsi zakoni izdajali v obeh deželnih jezikih. Nadalje se bodo poganjali za flamausko vseučilišče v Gentu in za iz-ključivo flamanski pouk v ljudskih iu obrtnih šolah. Pokrajine naj se razdele po narodnostih. Zahteve Flamaucev so vsekako pravične, ali se jim upira zlasti liberalna stranka. Dnevne novice. V Ljubljani, 31. avgusta. (Podpora dijakom na novoustanovljeni kranjski gimnaziji.) V Kranju sestavil se je začasni odbor, ki je prevzel nalog, skrbeti za dijaška stanovanja in, dokler se ne ustanovi nameravana „di-jaška kuhinja", pri meščanih iskati podpore za hrano pridnim in ubožnim dijakom. Z zadoščenjem ta odbor priznava, da so se prebivalci kranjskega mesta, kolikor se jih je moglo naprositi v malih dneh, odkar je došlo oficijelno naznanilo glede ustanovitve kranjske gimnazije s hvalevredno požrtvovalnostjo odzvali njegovim prošnjam in tako je sedaj že za precejšno število dijakov preskrbljena opoludanska in tudi večerna hrana, katero bodo dijaki dobivali v posameznih hišah ali pa v začasno ustanovljeni skupni obednici. Stariši, ki nameravajo svoje dečke dati v kranjsko gimnazijo in žele ali glede stanovanja ali glede podpore v hrani kacih podatkov, naj se zaupno obrnejo na gimnazijsko vodstvo, kateremu so se in se bodo še izročili vsi dotični podatki. Tisti, ki hočejo prositi podpore, prineso naj s seboj ubožno spričevalo. (Odškodnina za Nemce.) Včeraj objavili smo brzojavno sporočilo, da je za šolskega nadzornika na Štajerskem imenovan dosedanji začasni vodja ljubljanskega učiteljišča, g. Linhart. Graška »Tages-post" dostavlja tej novici to-le opombo: „Novi šolski nadzornik je izvrsten veščak pristno nemškega mišljenja, zato pozdravljamo z veseljem to imenovanje.* „Grazer Volksblatt" pa temu pristavlja: »Vidi se, da je tu govor o nemško-liberalnem strankarju, ki nam bo težko namestoval nadzornika dr. Jarza, moža strogo nepristranskega." Tem besedam pa mi pripomnimo: Predno je vstopila v življenje slovenska gimnazija v Celju, za katero so Nemci zahtevali odškodnino, izpolnila se je Nemcem želja. Zopet nov dokaz da imajo Nemci pri nas za usluge na razpolago železnico, Slovenci pa — polžal (t Franc Božič.) Iz Železnikov 30. avg.: Danes popoldne ob 3. uri je umrl g. Franc Božič, kapelan v Železnikih po dolgi bolezni, večkrat previden s sv. zakramenti. Rajni je bil rojen 6. dec. 1870 in je bil še le prvo leto v duh. pastirstvu. Blagi, Vneti pokojnik priporoča se prijateljem in znancem v molitev. — Pogreb bo v soboto ob 10. uri dopoldne. (Za bolnico v Št. Petru na Krasu) odločeno za slučaj kolere, ki se ima popraviti, podaril je deželui odbor 200 gld. (Začasna brzojavna postaja.) Vsled koncentracije vojakov pri Blokah in Sodražici odprla se je v Grahovem pri Cerknici v političnem okraju logaškem začasna brzojavna postaja, ki bode poslovala do 8. septembra t. 1. (Iz Kamnika.) Te dni izpostavil je tukajšnji podobar g. Fr. Tončič dva kipa, predstavljajoča lurško Mater božjo in Bernardko. Delo je lepo izdelano, ter kaže veliko nadarjenost našega domačega umetnika. Kipa naročena sta za farno cerkev v Komendi. (Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji.) Mestno župnijo sv. Lovrenca v Brežicah je dobil č. g. Jožef K o č e v a r , župuik v Tribunjah. Častiti g. Franc S i m o n č i č , korvikarij pri stolni cerkvi, postal je II. mestni kapelan v Mariboru. C. gospod Anton Cestnik, kapelan v Rušah, pride za kor-vikarija k stolni cerkvi v Mariboru in novomašuik č. g. Alojzij S i j a n e c , za kapelana v Ruše. (Zanimiva pravda.) S Štajerskega: Due 29. julija t. 1. je obhajala skupina nemškega šul-ferajna Vojnik-Vitauje neko slavnost v Vitanju, katere se je udeleževal tudi vrednik „Marburger Z*i-tung"-e, Hans Kordon. Ta mož se je pa kaj čudno vedel: pri veselici je imel nekov zmešan govor, da so se ga sramovali somišljeniki. Ko je pa odhajal iz Vitanja, čuje v gostilni gospe Vodušek slovenske fante slovenski govoriti in slovenske pesmi prepevati. Kot velik nemški junak stopi med nje Hans Kordon ter začne jednega grabiti za vrat, rekoč, naj molči. Priskočili so svojemu napadanemu tovarišu ua pomoč njegovi tovariši ter odpodili neznanega nemškega viteza. Toda nemški vitez-klatež dobi novo korajžo ter skoči z odprtim nožem na sloveuske fante. Brez dvoma bi se bil vnel hud pretep, morda še kaj bolj groznega, da niso priskočili lastui somišljeniki nemškega junaka ter ga niso oteli opravičeni jezi slovenskih mladeničev. To stvar je priobčila v Mariboru izhajajoča „Siidst. Post". Kakor smo zvedeli, je vrednik „Marburgarce" zahtevat od vrednika »Siidst. Post", naj celi dopis prekliče kot lažnjiv, sicer mora vitez Hans Kordon tožiti. »Sfidst. P." ne more reči, kar je belo, da je bilo črno in ne more preklicati. Prav radovedni smo torej na to pravdo. Celi vitanjski trg je govoril o napadu nemškega kulturonosca, prič je dovolj, ki bodo, če nemški klatež res hoče tožiti, potrdile, da jih je napadel z nožem, čuditi se moremo le temu, da ni gosposka, kateri je stvar brez dvoma popolnoma znana, pričela nobene preiskave. (Desetletnica posojilnice v Konjicah.) Dne 26. avgusta je obhajala posojilnica v Konjicah lepo slovesnost v spomin svojega desetletnega obstanka. Vršili so se primerni govori, svirala šmarska godba, nastopili so celjski tamburaši, pel je ljublianski kvartet »Ilirija" in celjski čitalnični pevski zbor. Vse se je izvršilo v lepem redu. K svečanosti je došlo mnogo gostov od blizu in daleč, navzočih je bilo veliko sosednih županov in kmetov, duhovnikov in učiteljev. Vladalo je kaj lepo soglasje med raznimi slojevi slovenskega naroda. (Za vsprejem v dijaško semenišče v Mariboru) je prosilo 72 gimnazijcev. Od teh so ti-le vsprejeti: Debeljak Jož. iz Slov. Gradca, Dolinšek Jan. iz Ptuja, Arnuš Ozvald od sv. Lenarta pri Veliki ne- delji, Fišinger Jož. od sv. Lovrenca v Puščavi, Jager Avg. od sv. Jakoba v Slov. gor., Jehart A. od sv. Lovrenca v Puščavi, Lah Jan. iz Ljutomera, Letonja Fr. iz Ptuja, Koderman Karol iz Fran-kolovega, Kitak Jan. iz Rogatca, Koprivšek Val. iz Vranskega, Kociper Rud. iz Ormoža, P.šek Jož. z Slivnice, Sanda Karol iz Rogatca, Šegula Fr. od sv. Marjete niže Ptuja, Šumer Jurij iz Trbovelj, Spindler Al. od Male nedelje, Šlebinger Jan. od sv. Ane na Krembergu, Tiller Viktor iz Brežic in Vargazon Ernst iz Središča. (Iz pred porotnega sodišča). Znana tatica 49 let stara Frančiška Kovačič, ki je 8. julija kradla ljudem pri birmi v Litiji denar iz žepov, dobila je 5 let hude ječe/ — Anton Krajec zaradi posilstva 5 let ječe. — Martin Jerina, Tomaževčev iz Bistre je zaradi uboja obsojen na 5 let. — Anton Jerič z Razdrtega zaradi posilstva na 18 mesecev. _ Janez Novak in Jernej Vidmar iz Ubelskega sta bila oproščena. (Tatvina.) Iz Š turi j na Vipavskem: V noči od 29. do 30. avgusta, ko je ravno bolj močna burja brila, vlomil je tat v župnišče v Sturji na Vipavskem. Prišel je čez zid na vrt, snel vrata v kuhinjo in potem po pritličnih prostorih iskal, kaj bi bilo za njega. Zavezal je v rjuho več prtenine in v shrambi za jestvine odbral nekaj rečij, malo obleke in okuvala mu je tudi ugajalo, ali naj bo, da ga je preveč težilo, ni mogel nesti čez zid ali je bil kako drugače zadržan, pustil je večino nabranih stvarij ob zidu na vrtu. Časa imel pa je prej še vse jedno zadosti, da je odbral nove čevlje, si te na dvorišču obul, a svoje kot corpus delicti v zameno pustil. Največ škode je napravil v župniški pisarni. Vedel je natanko, kje so različne blagajnice, iz njih pobral do 290 gld., drugih rečij se ni dotaknil. V raznih predalih — župuik je tudi blagajnik ubožnega in šolskega zavoda — pomel je debeli denar, a bakreni drobiž je milostno pustil. Po vsem soditi moral je biti tat še bolj mlad, v tatvini še ne posebno prebrisan, a znani so mu bili dobro vsi prostori žup-nišča. (Preklic in zamena bankovcev po 1 gld. a. v.) Na podstavi zakona z dne 9. julija 1894, s katerim se ministerstvo kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, pooblašča, skleniti z ministerstvom dežel ogerske krone dogovor zastran zamene državnih not v skupnem znesku 200 milijonov gld. avstrijske vrednote, ukazuje se po domembi s kraljevim ogerskim finančnim ministerstvom in v sporazumu s c. in kr. državnim finančnim ministerstvom preklic in zamena državnih not po jeden goldinar avstrijske vrednote, izdanih s firmo c. in kr. državne osrednje blagajnice in z datumom z dne 1. julija 1888. leta, po nastopnih določilih: 1. Izdaja državnih not po jeden goldinar se z dnem 24. julija ustavi. C. kr. državne blagajnice in c. kr. državni uradi in pa c. in kr. vkupni uradi na smejo, po-čenši s 24. julijem, izdajati vnovič tistih državnih not po 1 gld. avstrijske vrednote, ki se nahajajo v njih zalogah ali ki jim dohajajo. 2. Veljajoča obča dolžnost, sprejemati te državne note po 1 gld. a. v. namesto plačila, neha z 31. dnem decembra 1895. leta. Te državne note je torej v zasebnem prometu po imenski vrednosti, oziroma po plačilni vrednosti jemati v plačilo samo še do 31. dne dec. 1895. 1. 3. C. kr. državne blagajnice iu c. kr. drž. uradi in pa c. in kr. vkupue blagajnice in c. in kr. vkupni uradi so vendar dolžni, te državne note po 1 gld. avstrijske vrednote do 30. junija 1896. leta vspreje-mati kot plačilo, pri c. kr. blagajnicah pak, poslu-jočih kot menjevalnih blagajnicah, in pa pri c. in kr. državni osrednji blagajnici na Dunaju tudi v zameno za druga zakonita plačilna sredstva, toda izvzemši državne note. 4. Počenši s 1. dnem julija 1896. leta do 31. dne decembra 1899. leta je te državne note po 1 gld. avstrijske vrednote vspreje-mati samo še pri c. kr. blagajnicah, poslujočih kot menjevalnih blagajnicah, in pa pri c. in kr. državni osrednji blagajnici na Dunaju v zameno za druga zakonita plačilna sredstva, toda izvzemši drž. note. 5 Po 31. dnevu decembra meseca 1899. leta se te državne note po jeden goldinar avstrijske vrednote ne zamenjujejo več in s pretekom tega dne neha vsaka dolžnost države, te državne note zameniti. (Cirkus Henry) pripelje se jutri dopoludne v Ljubljano s posebnim vlakom in prične zvečer s svojimi predstavami. (Razpisani službi). Deželnega sodišča svetnika mesto pri nadsodišču v Gradcu. Prošnje do 15ega septembra predsedništvu. — Služba diurnista v okr. gUvarstu v Krškem. Nastop službe 15. sept. oziroma 1. okt. — Prošnja okr. glavarstvu v Kr&kem. (Razpisana ustanova.) Pri ljubljanskem magistratu je razpisana Primož Auerjeva ustanova za letnih 52 gld 50 kr. Pravico do ustanove imajo ubogi otroci ljubljanskih meščanov, vzlasti sorodniki in otroci izdelovalcev barok. Prošnje na mestni magistrat ljubljanski je vložiti do 20 sept. t. I. Društva. (Kot podporni udje »Slovenskega katoliškega delavskega društva) so pristopili naslednji gospodje : Kržič Anton, profesor v Ljubljani, Dolenc Jakob, župnik na Igu, Jamnik Anton, župuik v Sorici. (Podružnica sv. Cirila in Metoda v Kamniku.) Vabilo k veselici, katero priredita moška in ženska podružnica v Kamniku v nedeljo dne 2. septembra t. 1. v prostorih »Ndrodne čitalnice". — Vspored: 1. Kocijančič: »Njega ni", moški zbor z bariton-solo, poje si. pevsko društvo »Lira". 2. Krilan: »Stara mati", deklamuje gdč. Kristina Janežičeva. 3. »Slovensko dekle", udarja ženski tamburaški zbor. 4. Dr. B. Ipavec: „Slovo od lastovke", mešan zbor, poje si. pevsko društvo »Lira". 5. K. M. Weber: Ouvertura k »Carostrelcu", igrata na klavirju gdč. Bogomila Samec in gosp. Maks Samec. 6. K. F. Enslein: »Im Myrtenheim", polka mazurka za 3 citre, igrajo gdč. Kenda in Novak ter g. Pavel Gorjup. 7. A. Nedved: »Pogled v nedolžno oko", poje g. Avgust Stefančič, na klavirju spremlja g. P. Gorjup. 8. J. H. Kastender: »Božično veselje", koračnica za 3 citre, igrajo gdč. Kenda in Novak ter g. P. Gorjup. 9. Živa podoba: »Slava cesarju kot najvišjemu pokrovitelju šolstva". 10. Občni zbor ženske podružnice. 11. Loterija z mnogimi lepimi dobitki. 12. Domača zabava. — Začetek ob 7. uri zvečer. — Vstopnina 20 kr. — K mnogobrojni udeležbi vabita odbora. (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Z a t i č i u o - Š t. Vid.) Podružnica sv. Cirila in Metoda za Zatičino-Višnjogoro priredi dne 2. septembra 1894 v gostilni »Poličanskega" v Zatičini veselico, katere čisti dohodek je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Pričetek veselici ob 3. uri popoludne. Vspored obsega govor, petje in tombolo. Telegrami. Poraz Holandcev na Lomboku. Amsterdam, 31. avgusta. Ministerstvo kolonij je objavilo imena na otoku Lomboku ubitih in ranjenih častnikov. Ubitih je devet častnikov, 10 je težko in 5 lahko ranjenih, 8 pa pogrešajo. Objavilo se pa še ni, koliko je palo moštva. Ministerstvo se je brzojavno obrnilo v Batavijo, da naj naznanijo imena ubitih in ranjenih. Slovesnosti na rojstveni dan kraljice danes so se opustile. Ministri, vojaštvo in kolonijalno oblastvo se posvetujejo o položaju. Vsi so jako potrti. Amsterdam, 31. avgusta. Iz Batavije se poroča, da je stari knez, podšuntan od glavarjev, provzročil napad. Kontrolor Siefrick je odpotoval na vzhodno obrežje, da pridobi sasaskega glavarja, da napade ozemlje ho-landskih sovražnikov. Amsterdam, 30. avgusta. Ravnatelj notranjih stvarij je odpotoval na Lombok. Ladije bombardujejo Mataram, Zgubljenega stotnika so dobili in je lahko ranjen. Prebivalci v Lossaku ostali so zvesti. Položaj je po-voljen. Haag, 30. avgusta. Več častnikov indijske vojne, ki so na dopustu, se je pri vladi že oglasilo, da so jej na razpolago. Vojska na Koreji. Antwerpen, 31. avgusta. Mirovni kongres je naročil mirovni pisarni, da pri evropskih vladah stori korake, da narede konec vojski mej Kitajem in Japanom. Belgijska vlada je zopet 15.000 frankov dovolila, da se pokrijejo stroški kongresa. Kralj je brzojavno izrekel kongresu svoje simpatije. Shanghai, 3. avgusta. Kitajska pred-straža, 5000 mož broječa, je dne 13. avgusta zadela na japonske čete pri Ping-Jangu in jih pregnala. Drugi dan so šli Kitajci podkrepljeni za 4000 mož proti japonskim četam pri Chunghu, kateri so ostavili Japonci. Dne 16. t. m. je bil hud boj, v katerem so Japonci zgubili 4000 mož. Kitajci so prišli v Huang-Chow, a ondu je jelo streljati na-nje trinajst japonskih ladij, ki so bile na reki Tatung. Več sto Kitajcev je bilo pri tem ubitih. Ko je nastopila oseka, je kitajsko topništvo napalo japonske ladije ter tri močno poškodovalo. Naposled se je nazaj umaknila japonska vojna, ko so na-njo pritiskali kitajski konjiki. Dunaj, BI. avgusta. Nadvojvoda Albreht je z načelnikom generalnega štaba Beckom in spremstvom odpotoval k kornim vojaškim vajam v Landskron. Dunaj, 81. avgusta. Pri poskušnjah s streljanjem proti privezanim zrakoplavom na polju pri Dunajskem Novem mestu je včeraj zjutraj ubežal zrakoplav Hanover z nadpo-ročnikom Zdenkom Dvoržakom. Zrakoplav je baje padel na zemljo blizu bosenske meje in častnik se ni nič poškodoval. Levov, 30. avgusta. Cesar je podaril tukajšnjemu civilnemu streljišču veliko srebrno kupo v slogu Ljudevita XV. za dobitek pri streljanju. Levov, 31. avgusta. V čast finančnemu ministru Plenerju je bil mej drugim obed pri predsedniku razstave, knezu Sapiehi. Po Sa-piehovi napitnici je naglašal Plener, da ga veseli, da napreduje dežela v kulturi in blagostanju. Nenavaden vspeh razstave kaže, kaj je dežela storila poslednjih 25 let. Nadeja se, da se velika zakonodavna dela dovrši s sodelovanjem poslancev te dežele. Levov, 31. avgusta. Vsa gališka mesta in trgovske zbornice bodo zastopane po odposlanstvih pri prihodu cesarjevem v Levov. Levov, 31. avgusta. Finančni minister Plener je včeraj vsprejel razna oblastva. Budimpešta, 31. avgusta. Iz Ostrogona se danes poroča, da ni res, da bi knez primas mislil potovati v Rim. Zato ni nobenega povoda, ker mej njim in Vatikanom ni nobenega nesporazumljenja in ni ničesa v cerkvenopolitičnih vprašanjih vrediti. Poznanj, 31. avgusta. Žandarji so prijeli roparskega morilca Koglerja, katerega so že dolgo iskali. Levov, 31. avgusta. Grof Schonborn je včeraj prišel v Levov, ki je poprej obiskal na gradovih grofe Wodzickega, Andreja in Romana Potockega. Kodanj, 31. avgusta. Grški kralj je včeraj semkaj prišel. Cetinje, 31. avgusta. Turški sultan podelil je drugemu sinu črnogorskega kneza, Mirku, veliki kordon Osmanje reda. Pariz, 31. avgusta. Proti v Bruselju se nahajajočemu pisatelju Drumondu začela se je preiskava radi nekega članka v „Libre Parole" v katerem se žali sodnijski stan. Pariz, 31. avgusta. Kazimir Perier odpotoval je včeraj v Bons-sur-Maine. Peterburg, 30. avgusta. Princesinja Waleška odpotovala je včeraj s hčerama. Carska dvojica jo je spremljala na kolodvor v Peterhofu. Peterburg, 31. avgusta. Car, carica, carjevič, veliki knez Mihael Aleksandrovič, velika kneginja Olga Aleksandrovna so včeraj opoldne odpotovali iz Peterhofa v Bjeloveš. S tistim vlakom je odpotoval tudi moskovski zdravnik Saharin za nekaj dnij. G-lasgow, 31. avgusta. Včeraj je bil shod štrajkujočih rudarjev, ki je sklenil s 25417 proti 20942 glasom, da začno delati pri ponižanju plače za 6 pencev. Rio de Janeiro, 31. avgusta. Policija je našla deset bomb. Vremensko sporočilo. d rt a Cas Stanje Veter Vreme t- 2 B P s opazovanja i»kom«ra t mm toplomer. po Celziju S 2 " ** a 30 7. u. zjut. 2. n. pop. 9. a. z več. 739 3 7390 740 2 13 8 176 16-9 brezv. sl. svzh. n megla oblačno n 00-0 —* — ■ —— * — ~ — --- ~ T, T» Srednja temperatura 18-3\ za 0-9° nad normalom Umrli so: 29. avgusta. Janez Stibernik, delavčev sin, V« ure, Opekarska cesta 51, oslabelost. — Franc Virk, učenec obrtne šole, 17 let, sv. Petra cesta 13, jetika Zahvala. 441 1 Za jako mnogobrojne in prijazne dokaze srčnega sočutja mej boleznijo in ob smrti mojega drazega, presrčno ljubljenega soproga, gospoda Ivana Brica c. kr. dež sodišča sv&tnika in sodnjega načelnika, ki so se mi skazali od vseh strani, izrekam svojo iskreno zahvalo. Ravno tako se zahvaljujem vele-dušnim darovateljem lepih vencev, in ginjena vsem, ki so pokojniku skazali poslednjo čast. Posebno hvaležno omenjam c. kr. deželno sodišče v Ljubljani, c. kr. okrajno glavarstvo, c. kr. okrajno sodišče in občinski zastop v Radovljici, slav. društva, in vse prijatelje od blizu in daleč, ki so s svojim sočutjem bili v tolažbo mojemu srcu v veliki žalosti. Poleg tega se čutim dolžno izraziti presrčno zahvalo c. kr. okrajnemu zdravniku g. dr. Jelovšku za požrtovalno zdravljenje in rodbini Wucherer-jevi za ljubezni polno dejansko pomoč. V Lescah, dn<5 31. avgusta 1894. Emilija Bric. Poslovilo. Ker mi ni bilo mogoče povsod osebno se posloviti, kličem odhajajoč na novo službo v Škofjo Loko vsem prijateljem in znancem, osobito pre-častitim sobratom prav prisrčni z Bogom! 442 m Rok Merčun, bivši katehet pri uršulinkah v Ljubljani. Zadnji *M.esec! ««60.000,10,000,5.000 * _v gotovini le z 10% odbitka. _ Levovske srečke i 1 gld. priporoča „MERCUR" menjalnična delniška družba 309 1 na Dunaju, Wollzelle 10. 418 11 Cirkus Henry. V soboto dne 1. septembra 1894 otvorilna gala-predstava. Nastop najodličnejših umetnostnih močij, jahanje in predstavljanje najboljših konj za jahanje in druge umetnijo. fana nrnutnrnm • Parket 1 gld. — I. prostor 70 kr.; II. prostor 50 kr.; VCIIO. [»I USIiUI UIIl . gaierija 25 kr. — Otroci do 10 let in vojaki do narednika plačajo: I. prostor 50 kr.; II. prostor 30 kr.; galerija 15 kr., ob nedeljah in praznikih pri večernih predstavah pa vendar polne cene. 440 1 Cirkusova blagajnica je odprta od 11. ure dopoldne do 1. ure popoldne in od polu 7. ure zvečer do konca predstave. Vstop ob 7. uri. — Začetek koncertu ob polu 8. uri. — Začetek predstavi točno ob 8. uri. aSS" Vse natančneje povedo plakati in listki. TEtt V nedeljo dne 2. septembra 2 veliki predstavi 2 gospč Štefanije lik v Lescah na Gorenjskem jedno minuto od kolodvora c. kr. državne železnice oddaljeno, obstoječe iz jedno-nadstropne hiše, gospodarskega poslopja, dvorišča in dveh vrtov, v prav dobrem stanu, prodati se ima vsled dovoljenja c. kr. okrajnega sodišča v Radovljici z dne 8. avgusta 1894, št. 4850, na javni prostovoljni dražbi v Lescah dne 13. septembra t. 1. dopoldne od 9. do 12. ure, in se bo izklicalo za 9000 gld. Hišno poslopje, v katerem je vže od nekdaj trgovina z mešanim blagom, stoječe v sredini Lesec, obče priljubljenem letovišči in v najbližji bližini Bleda, ima več stanovanj, zajedno pa tudi za kakeršno koli si bodi trgovino pripravne prostore. Dražbeni pogoji so pri podpisanemu na vpogled. A. Rudesch, 432 3-3 c. k. notar v Radovljici kot sodni komisar. I> u n a j s k a borza. Dn6 31. avgusta. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . , Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... neman! bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor) ...... Italijanski bankovci........ 98 gld. 98 , 123 „ 97 n 121 „ 96 „ 1034 370 124 60 12 9 44 5 75 kr. 65 „ 80 „ 95 „ 80 „ 15 „ 50 " 30 „ 95 „ 41 „ 89 „ 75 „ 90 „ Dne 30. avgusta. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5 % državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke . . . . Dunavsko vranavno posojilo i. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavnapisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5% . dolenjskih železnic 4% 148 gld. 50 kr. 154 „ 50 „ 196 „ - „ 96 142 127 107 67 98 223 157 128 98 40 25 25 40 60 50 75 50 Kreditne srečke, 100 gld........ 4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gl" Rudolfove srečke, 10 gld...... Salmove srečke, 40 gld....... St. Gendis srečke, 40 gld...... Waldsteinove srečke, 20 gld..... Ljubljanske srečke........ Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandovesev. železn.,1000gl.st.' Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100....... 199 gld. — 140 „ - kr. 1. 17 75 . 23 75 — 25 — . 24 50 . 170 — r. 3210 — . 488 — . 114 50 . 75 — 88 50 . 181 50 50 II g &JT Nakup ln prodaja * vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. * Zavarovanje za zgube pn žrebanjih, pri izžrebanju £ najraanj&eza dobitka,. K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „11 EBCI B« Vfollzeile it. 10 Dunaj, lariahilferstraus 74 B. SdT Pojasnila v vseh gospodarskih in llnančnih stvareh, 1 potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih 1 papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega 1 obrestovanja pri popolni varnosti K naloženih glavnic. H |