Št. 38 (1069) Leto XXJ NOVO MESTO, četrtek, A i 17. septembra M ^ 1970 DOLENJSKI UST Kaj naj dela SZDL 14. septembra je bilo v Kočevju posvetovanje predstavnikov občinskih konferenc SZDL Dolenjske; vodil ga je član izvršnega odbora republiške konference SZDL Slovenije Stane Repar. Na posvetu so razpravljali o programu dela republiške konference in občinskih konferenc, o pripravah na volilno konferenco RK SZDL Slovenije, kadrovanju, strukturi ter drugih vprašanjih v zvezi z volitvami članov RK SZDL Slovenije dn občinskih konferencah SZDL. Nadalje so razpravljali o odnosih med državo in cerkvijo in razvoju teh odnosov po podpisu protokola s Sveto stolico in vprašanjih, ki se porajajo ob tem, in njiho- VOJKO DRAGAS, letošnji republiški prvak v atletskem peteroboju za mlajše mladince, je na minulem državnem prvenstvu v Vlnkovdh prepričljivo osvojil še naslov državnega prvaka. Mladi novomeški atlet, M tir im i marljivim delom razvil v odličnega atleta, je zbral 2.607 točk in dosegel naslednje rezultate: 100 m — 11,9; daljina '— 5,89 m; disk — 31,04; kopje — 52,42; 1000 m — 2:46,5. Najboljša rezultata je dosegel v metu kopja in na 1000 m, kjer bi bil med posamezniki tudi med najboljšimi. V Trebnjem društvo živinorejcev Na pobudo veterinarske postaje je bil 8. septembra v Trebnjem ustanovni občni zbor društva živinorejcev. Udeležilo se ga je približno 30 kmetov, ki so zastopali čez 200 ustanovnih članov. V nedejo se je prvič sestal tudi upravni odbor, ki je za predsednika izvolili M. Dolenška iz Spod. Laknic, za podpredsednika Antona Kukembergerja iz Zgornjih Ponikev, za tajnika pa veterinarja Cvetka Bunca. Odbor je že sprejel nekatere odločitve glede cpn poginule živine, razen tega pa je določil, da se bodo 11. oktobra začeli po krajevnih skupnostih informativni sestanki, na katerih se bodo rejci natančneje seznanili, kako bo z zavarovanjem živine. Trebanjsko društvo je eno prvih v Sloveniji. vem reševanju. Govorili so tudi o akcijskem programu skrbi za ostarele ljudi, ki so potrebni družbene pomoči. Skrb za ostarele naj bo stalna naloga organizacij SZDL, ki naj bi se izkazovala pri obisku ostarelih ljudi, predvsem tistih, ki so na stara leta ostali sami in tudi brez zadostne materialne možnosti za normalno preživljanje. Pogovor se je dotaknil še drugih vprašanj, s katerimi se organizacije SZDL vsak dan srečujejo pri svojem delu. K. O. Ivan Abram z rekorderko Jelo (tik pred njim), ki je osvojila na nedeljski raz stavi prvo mesto. Na leto daje 4168 litrov mleka. (Foto: Jožica Teppey) DOBRO OBISKANA KMETIJSKA RAZSTAVA V KRŠKEM Priznanja kmetom, ki so zaorali ledino Korak do naprednejše živinoreje - Na nedeljski prireditvi so nagradili šest najboljših krav molznic - V Abramov hlev kar 3 nagrade V Krškem so imeli 13. septembra živahno nedeljo. Kmetijska razstava je že zgodaj dopoldne privabila veliko obiskovalcev. Sejmišče pod dijaškim domom so tokrat za spremembo napolnili z živino, ki ni bila naprodaj. Kmetje, ki so se odločili za vrejo pasemske živine in prašičev, so pripeljali na ogled naj lepše živali iz svo- jih hlevov. Med njimi so bile krave molznice, prašiči, žrebci in perutnina. Za začetek vsekakor zelo spodbu- den odziv. Za Krško velja to še toliko bolj, saj v občini ni živinorejske tradicije in do sedaj se ni nihče sistematično lotil pospeševanja vzreje plemenske živine. Kaže, da je bila nedeljska razstava odločilen mejnik (Nadaljevanje na 3. str.) V sredo, 9. septembra, se je mudil v Metliki dr. France Hočevar, podpredsednik izvršnega sveta Slovenije, v spremstvu dr. Vladimira Bračiča, člana IS, in Slavka Bohanca, republiškega sekretarja za prosveto in kulturo. Gostje so obiskali podjetje KOMET, vrtec, tovarno BETI, Belokranjski muzej in osnovno šolo. Na fotografiji: gostje v razgovoru z direktorjem tovarne BETI Petrom Vujčičem. Obširnejše poročilo na metliški strani. (Foto: Ria Bačer) Stane Kranjc obiskal Sevnico Na povabilo občinskega komiteja ZK je v ponedeljek v spremstvu sekretarja medobčinskega sveta ZK Franca Bukovinskega obiskal Sevnico Stane Kranjc, predsednik komisije za idej-nopoltiična vprašanja pri CK 23KS. Skupaj z občinskim političnim aktivom sta raspravljala o možnostih razvoja sevniške občine. Politični aktiv se je predvsem zavzemal, da mora občina dobiti ustrezno mesto v Sloveniji, zlasti kar zadeva modernizacijo cest. V razgovoru so opozorili tudi na velike obveznosti občinskega proračuna ter na pomanjkanje sposobnih strokovnjakov. Po razgovoru sta si gosta ogledala konfekcijo Lisoo in Kopitarno. Trgatev bo deset dni pozneje V vinogradih na metliškem območju so navadno trgali Portugalko že v drugi polovici septembra, letos pa se je zaradi spomladanskega slabega vremena zorenje groodja zavleklo. Portugalko bodo trgali šele zadnje dni septembra ali v začetku oktobra, medtem ko splošne trgatve ne pričakujejo pred 10. oktobrom. Zaenkrat trbje lepo kaže. ZAHTEVAJTE PROSPEKTE! I ribnical TELEFONI: 87-068 87-099 OKNA VSEH VRST VRATA— SOBNA, BALKONSKA VHODNA IN GARAŽNA PRODAJA NA KREDIT OD 17. SEPTEMBRA DO 27. SEPTEMBRA Od 17. do 20. in okrog 27. septembra nestalno s pogostnimi padavinami, v ostalem lepo vreme. Dr. V. M. Vsak ščiti svoje koristi, nihče pa skupnih! Posvet komunistov Dolenjske in Posavja na Otočcu - Rentabilnost gospodarstva se zmanjšuje - Ker sklepov in stališč ZK ne uresničujemo, slabi njena vloga in se pojavlja malodušje V torek, 8. septembra, so se na Otočcu zbrali sekretarji komitejev občinskih konferenc in medob činskih svetov Zveze komunistov Dolenjske in Posavja ter predsedniki občinskih skupščin in nekateri gospodarstvenika s tega območja. Posvetovali so se o aktualnih gospodarskih in družbeno-političnih vprašanjih, prišla sta tudi člana CK ZKS Zvone Dragan in Janez Hočevar. Uvodoma sta sekretarja obeh medobčinskih svetov ZK ugotovila, da se je dejavnost komunistov na tem območju po prvi seji konference ZKS nekoliko povečala, zlasti še po sprejemu akcijskih pro- gramov občinskih in krajevnih organizacij ZK. Hkrati pa sta omenila, da je ponekod še čutiti pomanjkanje kritičnosti do lastnega dela ter volje in pripravljenosti za večjo politično aktivnost. Take pojave opažajo predvsem • med nekaterimi vodilnimi kadri in komunisti, ki se radi umikajo političnemu delu. Prav tako (Nadaljevanje na 3. str.) Rojaki v ZR Nemčiji! Na veliki zabavno glasbeni prireditvi, kd bo v soboto, 19. septembra 1970, v Sindelfingenu pri Stuttgartu ▼ tamkajšnji Ausstelungshalle, bomo brezplačno razdelili med drugim tudi 500 DOLENJSKIH LISTOV V vsakem bo naročilnica: če domačega tednika še ne prejemate, vas vljudno vabimo, da sd ga naročite! Več kot pismo ali kartica iz domačih krajev vam bo vsak petek povedal naš list! Letna naročnina znaša 30 DM, list pa tiskamo v 2 izdajah: I- izdajo pošiljamo rojakom, ki so doma iz občin Brežice, Krško, Sevnica in Trebnje, II. izdajo pa rojakom, ki so šli na delo v tujino iz občin Črnomelj, Metlika, Kočevje in Ribnica. Rojaki iz občine Novo mesto dobivajo II. izdajo — razen tistih, ki so doma iz krajev, ki mejijo na Spodnje Posavje: tem pošiljamo I. izdajo, ker jih seveda novice od tam bolj zanimajo. Zato vas prosimo, da na zgornji del naročilnice napišete svoj točen domači naslov, v sredino naročilnice pa svoj točen sedanji naslov v tujini. Prosimo vas, da nam naročilnico čimprej pošljete — lahko kot dopisnico ali pa v pismu. Veliko prijetne zabave na sobotni prireditvi in uspehov pri delu vam vo66i DOLENJSKI LIST iz Novega mesta tedenski mozaik Samoprispevki Ugrabitve diplomatov in letal so postale moderne. Tisti, ki nimajo političnih ciljev pa ugrabljajo tudi nepolitične osebe — navadno otroke bogatašev. Tako je nedavno ameriški gangster Ronald Lee Miller ugrabil otroka nekega milijonarja in dobil zanj 250 tisoč dolarjev odkupnine. V zgodovini ugrabitev je to tre. tja najvišja odkupnina, ki je bila kdaj izplačana. Na olimpiadi ugrabiteljev bi Miller dobil bronasto medaljo. ... V Mehiki je gostoval znani sovjetski plesni ansambel Mojsejeva. Med gostovanjem sta se dva člana odločila, da te ne bosta vrnila v ZSSR in sta zaprosila za politični azil. Obema sta pri pobegu od skupine pomagali dve mladi in čedni domači dekleti. Ljubezen in politika. ... Britaiu ski časopis »The Sunday Timesu je poročal, da nekateri samostani v Evropi, ki jim primanjkuje redovnic, kupujejo mlade Indijke po 250 do 300 funtov in tako zapolnjujejo svoje vrste. Doslej so evropski samostani kupili okrog 500 mladih Indijk. V Vatikanu so to pisanje ocenili kot pretirano, hkrati pa priznali, da je v njem »nekaj resničen. ... Ob začetku novega šolskega leta so v Južni Ameriki objavili podatke, da primanj. kuje okrog pol milijona os novnih šol, kar pomeni, da 20 milijonov otrok ne bo moglo hoditi v šole. Odstotek nepismenosti je v Južni Ameriki zelo visok in dosega v nekaterih državah tudi 80 odstotkov. ... Uradna češkoslovaška agencija CTK vsak dan poroča, da sovjetski vojaki na češkoslovaškem pomagajo pri žetvi in mnogih drugih delih. Poudarja, da jih obli• kuje »delovna disctUina, skromnost in želja, da opravijo vsako, še tako težko nalogo«. Pa naj še kdo reče, da okupacija češkoslovaške leta 1968 ni bila koristna. k.. Za osnovne šole je denar, za kmetijske ni zanimanja - Dedni zakon ni naklonjen kmetom -Mladi gospodarji bi si morali posestvo kupiti Skoraj ne mine leto, da ne bi v vsej občini ali posameznih vaseh glasovali o samoprispevku za asfaltiranje ceste, gradnjo vodovoda, na Dolenjskem pa predvsem za gradnjo poslopij za osnovne šole. Iz tega bi sklepali, da kmetje še vedno iztisnejo nekaj denarja, ki naj bi koristil njim in njihovim otrokom. V popolnem nasprotju s tem pa je slab obisk v kmetijskih šolah. V zadnjem času je že pomembna novica, če kmetijska šola lahko sporoči, da le še ne bodo ukinili, ker ie IZREKI Če bi se ljudje pol manj pogovarjali, bi se pol manj prepirali. Ni vsak bahač tudi pretepač, je pa vsak pretepač tudi bahač. Bodočnost je že med nami. Če te potrebujejo, te res spoštujejo, če se te bojijo, se le prilizujejo. Hrup je vselej škodljiv. Brez kapelj ni morja. Zaostal človek teško razume, da udari po sebi, ko udari po človeku. HENRIK ZBIL RUŠEVINE — To kar vidimo na sliki je vse, kar je ostalo do velikega švicarskega potniškega letala, ki so ga ugrabili pripadniki fronte za osvoboditev Palestine in ga nato v Jordaniji uničili. Hkrati so uničili še ameriško in britansko potniško letalo. _ Kmetijske šole ustrezajo le kmečkim otrokom na večjih kmetijah, če nimajo bratov in sester. ■ Sedanji dedni zakon ni naklonjen kmetom. Fant, ki ima več bratov in sester, mora po smrti svojih staršev kmetijo tako vekoč kupiti, če želi ostati na njej. To vedo tudi starši. Izročijo mu lahko le polovico kmetije — druga polovica gre za nujne dedne deleže, če jih drugi otroci zahtevajo. Zato niti preveč ne prepričujejo enega izmed njih, da bi ostal doma. če poizkušajo, pa navadno ne uspejo. ■ Za samoprispevke se torej najde denar, čeprav si ga pritrgajo od ust. Tudi za strokovno izobraževanje v kmetijski šoli bi si ga odtrgali, če bi kateri izmed otrok hotel v to šolo in bi potem ostal na kmetiji. Največja ovira pri tem je sedanji dedni zakon. Stvari se tako hitro spreminjalo, da jih naša zakonodaja ne dohaja. JOŽE PETEK tedenski zunanjepolitični pregled zbrala dovolj učencev, da še lahko deluje! ■ Strokovnjaki računajo, da bo čez 20 let v Sloveniji še 40.000 do 50.000 kmetij. To bo polovico manj, kot jih je zdaj. Če naj bi na takih, zvečanih kmetijah gospodarili kmetje z vsaj osnovno kmetijsko izobrazbo, ki jo nudijo šole za kmetovalce, bd se moralo vsako leto vpisati v kmetijske šole najmanj 1000 kmečkih fantov. Računamo, da bi vsak gospodaril povprečno po 40 let če naj bi se strokovno usposabljale tudi kmečke gospo dinje, pa bi se moralo število obiskovalcev kmetijskih in gospodinjskih šol podvojiti. Upoštevali so potrebe, ki jih bomo imeli čez 20 let, ne sedanje, ki so še veliko večje V kmetijskih šolah pa_ ni niti polovica toliko učencev. ■ Poizkusimo ugotoviti, zakaj! Odgovori so zelo neugodni. V kmetijske šole pridejo kmečki otroci predvsem iz krajev, kjer njihovo šolanje štipendiralo kmetijske orsraniza-ciie. Zato se ne voišejo v šole naibližii. amnak pogosto relo oddaljeni kmečki mladinci. Ali se kmetu ne izplača poslati v kmetijsko šolo „svojega sina ali hčer? N3-kateri kmetje menijo, da je cesta, vodovod in drugo. za kar plačujejo samo prispevek. pomembnejše od strokovnega znanja njegovega otroka. Raie prispevajo denar za osnovno šolo kot za kmetijsko, da bi jo otrok končal z boljšim usnehom in se izučil za kak poklic. | tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled \ ■ SINDIKATI O GOSPODARSKIH GIBANJIH — Prejšnji teden je predsedstvo centralnega sveta Zveze jugoslovanskih sindikatov obravnavalo gospodarska gibanja. Na seji so omenili, da se je jugoslovanska industrijska proizvodnja v prvih letošnjih sedmih mesecih povečala za 9,2 odstotka, produktivnost za 6 odstotkov, zaposlenost za 4 odstotke. Opozorili pa so, da je to »dinamični razvoj v nestabilnih razmerah«. Količina denarja v obtoku se je povečala za 16, izvoz za 15, uvoz pa kar za 27 odstotkov. Osebni dohodki so se sicer nominalno povečali za 20 odstotkov, vendar dejansko (če računamo povečanje življenjskih stroškov) za manj kot produktivnost, v mnogih delovnih organizacijah pa so ostali celo pri lanskih zaslužkih, kljub naraščajočim cenam. Gospodarsko nestabilnost zlasti povzročata večja investicijska in proračunska potrošnja. Investioije so se v prvih letošnjih sedmih mesecih povečale v primerjavi z lanskim letom kar za 39 odstotkov, proračunska potrošnja pa je večja za 26 odstotkov. Spričo vsega tega se sindikati za- „ vzemajo za to, da bi v federaciji, republikah in občinah sestavih poseben program gospodarske stabilizacije in ga dejansko začeli uresničevati. ■ ZASLUŽENO PRIZNANJE M. MARINKU — Prejšnji ponedeljek je v vili Fodrožnik v Ljubljani član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Edvard Kardelj izročil Mihi Marinku ob njegovi 70. letnici red jugoslovanske zvezde z lento, s katerim je Marinka odlikoval predsednik Tiito za njego/e neprecenljive zasluge. Prejšnji Četrtek je občinska skupščina Hrastnik proglasila Miho Marinka za svojega častnega občana. Osrednji delavski svet Zasavskih premogovnikov pa Je imenoval Miho Marinka za častnega člana delovne skupnosti- ■ JUBILEJ FRANCETA BEV KA — Priljubljeni slovenski pisatelj France Bevk je pred dnevi praznoval 80-letnico rojstva. Ob tej priliki ga je občinstca skupščina Nova gorica slovesno proglasila za svojega častnega občana. žal pa pisatelj preživlja ta svoj jubilej v bolniški postelji. ■ ZAGREBŠKI VELESEJEM — Prejšnji četrtek je predsednik zveznega izvršnega sveča Mitja Ribičič kot osebni odposlanec predsednika Tita slovesno odprl 80. zagrebški velesejem. Na 230.000 kvadratnih metrih velesejemske površine razstavlja 6275 razstavljavcev iz 50 držav. Privlačna posebnost Zahteva po stabilizaciji na velesejmu je tudi kamen s Lune, ki ga je prinesla na Zemljo posadka vesoljske ladje »Apollo 11«. Velesejem bo odprt do 20. septembra. ■ POTRES V DALMACIJI — Prejšnji teden je precej hud potres prizadejal Knin, D miš in še nekatere dalmatinske kraje. Smrtmh žrtev k sreči ni bilo, pač pa se je nekaj ljudi ranilo. Gmotna škoda je precejšna, saj je veliko ljudi ostalo brez strehe, dokaj prizadetih pa je tudi 27 šol. ■ SPOMENIK A. HOHKRAUTU — Na Cvetežu pri Vačah (v bližini Litije) je v nedeljo odkril predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher spomenik narodnemu heroju in revolucionar j u Alojzu Hohkrauitu iz Trbovelj. Na kraju, kjer je 31. maja 1942 leta padel ta znani zasavski revolucionar, je bilo ob tej priložnosti zborovanje, ki se ga je udeležilo kakih 6000 ljudi. ■ ZASAVSKI PREMOG DRAŽJI — Zasavski premogovniki so 10. tega meseca podražili vse vrste svojega premoga za 15 odstotkov. S podražitvijo se je strinjal zvezni zavod za cene. Zasavske rudnike je k temu prisililo nenehno naraščanje cen reprodukcijskega materiala. Tudi zaslužki rudarjev so skromni, zato mnogi delavci odhajajo drugam. ■ ZAKON O DOBREM VEDENJU — V Skopju se zavzemajo za to, da bi mesto sprejelo poseben kodeks norm, ki bi določal, kako naj se meščani vedejo na ulicah in drugih javnih mestih. ■ AVTOMOBILSKA TOVARNA V ZAGREBU — Predstavniki »Crvene zastave« iz Kragujevca in Gospodarske zbornice SR Hrvatske so pred dnevi podpisali sporazum o gradnji nove jugoslovanske avtomobilske tovarne v Zagrebu. Iz te tovarne naj bi prišli prvi avtomobili že v začetku leta 1973, če lahko verjamemo napovedim. Skraja bo tovarna z 2400 zaposlenimi izdelala letno 50 tisoč avtomobilov nove znamke, ki naj bi imeli 1100 do 1200 ccm, štiri vrata in pogon na prednja kolesa. Kaj več o tem Še vedno skrivnostnem »jugoavtu« za zdaj še ni moč zv ©doti ■ Z ALKOHOLOM NA ČETRTEM MESTU — Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije je Jugoslavija po porabi alkoholnih pijač na četrtem mestu v Evropi. To nam povzroča hude preglavice-Tako je bilo zadnja leta v Vojvodini 60 odstotkov umorov in 14 odstotkov posilstev storjenih pod vplivom alkohola, beograjsko gospodarstvo pa je samo v dveh letih izgubilo 16 milijard dinarjev zaradi odsotnosti alkoholikov z dela. V glavnem mestu Zambije Lusaki se je končala tretja konferenca neuvrščenih dr* žav, ki se je je udeleževalo 54 polnopravnih delegacij in 9 opazovalcev. Konferenca je sprejela dve temeljni listini, eno o mednarodnih vprašanjih in eno o gospodarskem sodelovanju med neuvrščenimi, ter več resolucij o posameznih perečih vprašanjih. Zdaj ko je konferenca za nami in so znani njeni sklepi, lahko ugotovimo, da je uspela. Pokazala je, da se neuvrščene države močneje kot kdaj prej zavedajo pomena skupnih akcij, da so njihova stališča do osnovnih vprašanj enotna in da želijo svoje sodelovanje razvijati na čim bolj konkretnih osnovah. Iz te želje izvira ustanovitev stalnega izvršnega telesa, ki bo do naslednje konference koordiniral akcije neuvrščenih in skrbel za stalne stike in izmenjavo mnenj. Na ta način bo veliko bolj učinkovito obveščanje med neuvrščenimi in posvetovanja za skupne nastope v OZN in drugod. Neuvrščene države so se tudi dogovorile za tesnejše sodelovanje na gospodarskem področju, pri čemer se bodo v vse večji meri oslanjale na lastne sile in na medsebojno pomoč. V primerjavi s prejšnjima konferencama v Beogradu in Kairu je pozitivno zlasti to, da se neuvrščeni niso zadovoljili s splošnimi deklaracijami, ampak so se potrudili najti možnosti za čim bolj konkretne ukrepe. Nedvomno je to največji uspeh kon- ference, saj so nekateri kritiki še pred njo napovedo* vali, da neuvrščeni prav tega — se pravi konkretnih ukrepov — niso zmožni. Konferenca je te napovedi postavila na laž in dokazala, da je gibanje neuvrščenih zdaj bolj zrelo in sposobno. V torek se je v New Yor-ku začelo letošnje jubilejno zasedanje generalne skupščine OZN. Napovedujejo prihod mnogih šefov držav, tako da kaže, da bo letošnje zasedanje generalne skupščine eden največjih državniških sestankov v zgodovini. U-deležili se ga bodo tudi mnogi šefi neuvrščenih držav, ki bodo tako neposredno po konferenci v Lusaki še s tribune svetovne organizacije razložili poglede in cilje ne- TELEGRAMI BEOGRAD — V Jugoslaviji se mudi podpredsednik malezijske vlade run Abdul Razak, ki se z jugoslovanskimi voditelji pogovarja o razširitvi sodelovanja med Jugoslavijo in Malezijo. v MOSKVA — V Sovjetski zveza so izstrelili proti Mesecu avtomatsko medplanetarno postajo »Luna 16«. Zaenkrat še niso sporočili, ali bo pristala na Luni ali pa samo krožila okrog nje in zbirala podatke. TOKIO — V japonskem mestu Osaki so zaprli svetovno razstavo »Expo 70«. Trajala je Sest mesecev. ogledalo pa sd Jo Je 63 milijonov ljudi. MANILA — Silovit tajfun je prizadel tri obalna mesta na Filipinih in povzročil smrt okrog 150 ljudi in Jih več sto poškodoval. Kraji nad katerimi Je divjal tajfun so skoraj povsem uničeni. BEOGRAD — Sem Je dopotovala kitajska gospodarska delegacija, ki bo proučila možnosti za povočanje trgovine med Kitajsko in Jugoslavijo. Trgovina med državama se Je zadnje čase precej povečala. LONDON — Na mednarodni konferenci zdravnikov — specialistov za srce v Londonu so »poročili .da so doslej presadili že 170 človeških src. Od tega 22 ljudi s tujim srcem še živi. nekateri že nekaj let PRAGA — Po dolgotrajni in obsežni čistki v komunistični partiji Češkoslovaške so zdaj začeli čistko še med tistimi, ki sicer niso člani partije, zavzemajo pa važnejše položaje v upravi, gospodarstvu In na drugih področ- ^ANTTAGO — V Cilu so odkrili ln preprečili zaroto za umor novo izvoljenega prodsednika Cila Allondeja. Uspela konferenca uvrščenih in skušali pridobiti čim širšo mednarodno podporo za tiste konkretne politične sklepe, ki so jih sprejeli v Lusaki. Medtem se je hudo zapletel položaj na Srednjem vzhodu, zaradi ugrabitev letal. Palestinski komandosi so najprej v Kairu uničili ameriško letalo, te dni pa so zažgali še ostala tri letala, ki so jih zadrževali v Jordaniji. To so storili zato, ker britanska in švicarska vlada nočeta izpustiti komandosov, ki so zaprti v Britaniji in Švici zaradi ugrabljanja letal. Večino potnikov, ki so jih več dni zadrževali v puščavi so izpustili, zaenkrat pa kot talce držijo še 40 potnikov, večinoma izraelskih državljanov. O njihovi nadaljnji usodi še ni nič znanega. Zaradi tega se je del ameriškega ladjevja v Sredozemlju začel primikati arabskim obalam, ob jordanski meji pa se zbirajo izraelske čete. Razen tega so Izraelci na okupiranem ozemlju zaprli 450 Arabcev in jih zadržali kot protitalce za ugrabljene potnike iz letal. Položaj je napet in nekateri menijo, da ni izključena intervencija proti Jordaniji, oziroma Palestincem, ki imajo na njenem ozemlju oporišča. Take nevarnosti se zavedajo tudi nekatere palestinske organizacije, ki obsojajo ugrabitve in uničenje letal ln celo Irak, ki je najbolj spodbujal Palestince, zdaj zahteva, naj izpustijo potnike. Naj se stvar razplete tako ali tako, dejstvo je, da se krog nasilja vse bolj širi. Palestinci so si s temi ugrabitvami napravili kaj slabo uslugo, saj jih obsoja praktično ves svet, razen tega pa so zanetili požar, v katerem se utegnejo tudi sami hudo opeči. DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov! 2 Vsak ščiti svoje koristi, nihče pa skupnih! (Nadaljevanje s 1. strani) v nekaterih delovnih organizacijah, ki nimajo ekonomskih težav, vse preveč zanemarjajo politično delo. Na posvetovanju so menili, da vse to vpliva tudi na počasnejše sprejemanje novih članov in spreminjanje strok-, ture v ZK. Živahna razprava o aktualnih vprašanjih gospodarstva je nanizala vrsto problemov, s katerimi se srečujejo delovne organizacije na tem območju. Stopnja gospodarske rasti je letos na Dolenjskem sicer ze- lo ugodna,v saj se je v Prvem polletju celotni dohodek povečal kar za 42 odst., v industriji pa celo za 53 odst. Vendar ob tem ugotavljajo, da se ekonomičnost in rentabilnost gospodarstva zmanjšujeta, naraščajo pa nematerialni proizvodni stroški. Gospodarstveniiki so v razpravi opozorili na številne težave, ki se vlečejo iz leta v leto in zaostrujejo gospodarski položaj posameznih gospodarskih organizacij. Sem sodijo kronično pomanjkanje obratnih sredstev in kritična meja likvidnosti, vprašanje delitve in usmerjanje dohodka, naraščanje socialnega razlikovanja, prevelik vpliv bank in večjih trgovskih hiš na določanje lokacij za nove objekte in razširjeno reprodukcijo, na integracijske procese ter vprašanja zunanjetrgovinskega sistema in podobno. Dr. Brilej v CELULOZI Tovarno celuloze in papirja v Krškem je 13. septembra obiskal podpredsednik slovenske skupščine dr. Jože Brilej. Spremljal ga je predsednik občinske skupščine Krško Jože Radej. V večurnem pogovoru s predstavniki podjetja, samoupravnih organov in delovnih organizacij je bila načeta vrsta perečih zadev o proizvodnji papirja. Gost se je zanimal za težave tovarne in precej časa so razpravljali o razvojnem Programu podjetja, o cenah Jelkov in težavah pri naba- vi lesa na domačem trgu. Po razgovoru si je dr. Jože Bri-‘ej ogledal proizvodne obrate. NOVO V ZADNJIH DNEH Gre tudi za nekatera sistemska vprašanja, do katerih je ZK sicer že zavzela svoja stališča, le uresničiti bi jih bilo treba. Do tega pa ne pride, ker med različnimi interesi znotraj federacije v sedanji praksi pogosto vsak ščiti svoje koristi, nihče pa skupnih. To je po mnenju udeležencev posvetovanja eden glavnih vzrokov, da se odmikamo od začrtane poti in od nalog reforme. Ker sklepov in stališč ZK v praksi ne uresničujemo, slabi tudi njena vloga, med komunisti pa se pojavlja malodušje, ki ga v zadnjem času stopnjujejo še čedalje pogostnejši .pojavi raznih špekulacij ob premalo učinkovitem' pravosodju in ob prepočasnem reševanju takih pojavov. R. S. ZAHODNO TRŽIŠČE V IMV — V soboto je Novo mesto obiskalo več kot 150 prodajalcev in predstavnikov podjetij, ki prodajajo ADRIA avtomobilske prikolice v državah Evropske gospodarske skupnosti. V poslovnem razgovoru s predstavniki tovarne (na sliki) so povedali, kako bi se prodaja novomeških prikolic pri njih lahko še povečala. (Foto: M. Moškon) Priznanja kmetom, ki so zaorali ledino (Nadaljevanje s l. strani) v tem pogledu. Začetna prizadevanja ' veliko obetajo. Kmetje kažejo pripravljenost za sodelovanje, na drugi strani pa občinski sklad za pospeševanje kmetijstva in pospeševalna služba pri domačem AGROKOMBINATU zagotavljata načrtno delo za napredek te panoge. Zgledi vlečejo in prve izkušnje niso nikogar razočarale. Dokaz za to so nagrade, ki so jih na nedeljski kmetijski prireditvi prejeli razstavijalci živine in kmetijskih pridelkov. Na razstavi je predsednik ocenjevalne komisije dr. Jože Perčelj iz Kmetijskega inštituta Slovenije razglasil nagrade za prvih šest najboljših mlekaric. Prvo mesto je komisija dodelila kravi Jeli iz Abramovega hleva v Dobravi pri Prekopi. V enem mlečnem obdobju daje ta rekorderka po 4168 litrov mleka. Tudd drugo in tretjo nagrado sta osvojili kravi Ivana Abrama. Četrto nagrado je dobil za rastavljeno kravo Milan Račič iz Viher, peto in šesto pa Martin Bogolin iz Mrtvic. Na-gradidi so tudd tri naj lepše telice. Krave zmagovalke so nato okinčane z venci vodili njihovi gospodarji na obhOd mimo tribune, da so si jih obiskovalci razstave lahko natančneje ogledali. Nedeljsko prireditev so izkoristili za podelitev priznanj m nagrad najboljšim poljedelcem in sadjarjem. Nagradile so jih tovarne umetnih gnojil in zaščitnih sredstev. Priznanja je bil deležen vsak, kdor je pripeljal na razstavo kaj živega, tudi rejci prašičev in perutnine. Pozornosti so bili vredni tudi drugi razstavni prostori. Kmetje so se veliko ustavljali pri strojnih pripomočkih, pri maketi sodobno urejenih gospodarskih poslopij, pri Zaščitnih sredstvih in semenih. Marsikaj zanimivega je bilo tudi za druge obiskovalce. Člani hortikulturnega društva so prikazali lep izbor lončnic in rezanega cvetja, sadjarji in vinogradniki pa vabljive pri-delke iz svojih nasadov. JOŽICA TEFPEY Komunisti zares ali na papirju? V prvem polletju so v štirih občinah izgubili 58 članov, sprejeli pa so jih 70: 63 delavcev, 2 kmeta in 5 uslužbencev - To je premalo V štirih dolenjskih občinah — no-vomeški, metliški, trebanjski in črnomaljski se je število komunistov zmanjšalo za 58 v prvem polletju tega leta, medtem ko so v tem času na novo sprejeli v organizacijo 70 članov. V šestih mesecih-so namreč črtali iz evidence 23, 12 jih je izstopilo, 23 pa so jah izključili. številke so najvišje v Novem mestu, kjer so 16 komunistov črtali, 11 so jih izključili, 5 pa jih je izstopalo. V črnomaljski občini so jih črtaliN 7, izključili 4, iatopilo pa jih je 5, v metliški občini so izključili 2, v trebanjski sta izstopila 2, izključili pa so jih 6. V tem času so v štirih občinah sprejeli v ZK 70 članov: v novomeški občini 29, v metliški . 28 jn v črnomaljski 13. Med njimi je 63 delavcev, dva kmeta in 5 uslužbencev. V skupini/novo sprejetih komunistov prevladujejo kvalificirani delavci, učen- Precej neverjetno se sliši, ^ je Dolenjska skoraj edi-118 v Sloveniji, kjer so neka-ter‘i gostinski objekti še kar naprej skoraj stoodstotno zasedeni. Gre kajpak za Šmarješke in Caiteške Toplice,-kjer prav nič ne kaže na k°nec sezone, proti pričako-Vanju pa imajo veliko gostov tudi na Otočcu. V odprtih bazenih je zadaje dni spet več kopalcev, Saj je termalna voda dovolj topla, septembrsko sonce pa Prijetno. Medtem ko taka turistična sezona še traja, pa 80 tisti turisti, ki se pri nas ustavljajo s šotori, vse bolj redki. Na novomeškem kampu zadnje dni ni bilo videti nikogar — kar pa je Prišlo kot naročeno za slo-venske gasilce-tekstilce, ki so lrneli na zletnem stadionu Sv°je prvenstvo, na prostoru ^ kamtpiraje pa okrepčevalnico. Zal je bilo nia zani-n^ivi prireditvi več nastopajočih kot gledalcev, kar pa 8asilske prizadevnosti in bor- enosti v nastopu ni motilo. a veselje domačinov so se gasilci Novoteksa dobro odrezali. Tekmovanja kmetovalcev V metliški občini bodo letos spet pripravili tek-movanje kmetovalcev: sekcija za kmetijstvo pri občinski konferenci Socialistične zveze se že pripravlja na organizacijo. Najboljši vinogradniki bodo spet lahko pokazali, kaj so pridelali letos: kako je obrodilo grozdje, kdo ima najboljšo metliško Črnino. Ko bodo ta tekmovanja bolj znana tudi kupcem, bo to gotovo hkrati tudi najboljša reklama za prodajo mn. V krški občini imajo že več let tekmovanje kmetov: tisti, ki pridela največ žita na hektar, dobi nagrado — gnojila, semena, zaščitna sredstva. Zraven tega pa tudi priznanje. da je dober kmetovalec, da zna gospodariti. In to tudi nekaj pomeni. Takih tekmovanj je na Dolenjskem gotovo prema- lo. Metliška in krška tekmovanja bi bila lahko dober zgled, da bi kaj po- dobnega organizirali tudi v drugih občinah. Tekmovanje bi tudi lahko razširili, saj bi svojo sposobnost in znanje lahko preizkušali tudi sadjarji, pri delovalci krompirja in drugih kultur, ki uspevajo na Dolenjskem■ Morda bi ne bilo pretežko organizirati taka tekmovanja za vso Dolenjsko. Razen moralnega priznanja tistim, ki bi se pri tem najbolj izkazali, bi bi- lo to obenem še priznanje za nekaj drugega: Za tiste, ki najhitreje sledijo napredku, ki so prvi obnovili svoje vinograde, ki so se prvi odločili za nove sorte, za nova semena. Tekmovanje kmetovalcev bi tako postalo lahko reklama za novosti, ki sicer iz leta v leto bolj prodirajo tudi k nam, ki pa še naletijo na odpor, na bojazen. Znano pa je, da dobri zgledi vlečejo. Vsaj poskusiti bi kazalo! J. SPLICHAL Ci v gospodarstvu, tehniki in nekvalificirani delavci. Vsi ti ukrepi naj bi očistili Zvezo komunistov nedelavnih članov. Žal pa kaže da načrt, po katerem naj bi ZK letos povečali s petino novih članov, ne bo uresničen. V novomeški občani sodijo, da veliko mladih, družbenopolitično sicer aktivnih ljudi, ne želi vstopiti v organizacijo. Kot vzrok za svoje odločitve navajajo, da se lahko uveljavijo v družbi tudi, če niso člani ZK. Sicer pa so za boljše delo v vseh občinah sklenili ustanoviti nekaj novih partijskih organizacij, ustanavljajo pa tudj aktive komunistov tam, kjer jih doslej še ni bilo. Vrsta ukrepov za preosnovo-ZK daje zato upanje, da bodo v organizaciji res tisti, ki se bodo izkazali tudi z delom, in ne bodo komunisti le na papirju. Prav zato skušajo obč. f* • • v v Sejmišča Prašički imajo stalno ceno Na novomeškem sejmu je bilo v ponedeljek, 14. septembra, naprodaj 534 prašičkov, prodanih pa je bilo 434. Kupci, ki so pri/li na sejem večinoma iz sosednjih občin, so plačevali za pujske od 130 do 420 din, kolikor je znašala cena že na prejšnjih sejmih. Brežice: skoraj vse prodano V soboto, 12. septembra, je bilo na brežiškem sejmišču naprodaj 791 prašičkov, prodanih pa je bdlo 634. vodstva ZK v pogovorih s posamezniki odkriti prave vzroke za politično mlačnost in nedelavnost nekaterih komunistov, čeprav bi jih sicer iz formalnih razlogov — ker ne plačujejo redno članarine in ne prihajajo na sestanke — lahko enostavno črtali. V trebanjski in črnomaljski občini imajo to problem večidel rešen, v novomeški in metliški občini pa bo bržkone trajalo še nekaj časa, preden ga bodo spravili z dnevnega reda. Res pa Je, da ti ukrepi vzbujajo upanje, da bo poslej ZK to, kar bi morala biti, in da za lene in nedelavne v njej ne bo prostora! V J. S. Gorjanska dirka avtomobilistov, ki je letos tudi v koledarju gorskih dirk za naše državno prvenstvo, se bliža z naglimi koraki. Nobenega dvoma ni več, da se je že s svojo prvo lansko izvedbo uveljavila v domačem avto-moto športu, zato lahko upravičeno pričakujemo še novih uspehov. Kajpak dirka ni zgolj športno tekmovanje, ki bo prihodnjo soboto in nedeljo trajalo po nekaj ur. Vsaka taka prireditev postane velik mehanizem, v katerem pa morajo vsa kolesca delati brezhibno, da obiskovalci o dirki odnesejo dober vtis. Mimo zgolj športnega nastopa je torej taka prireditev tudi odlična propaganda našega turizma, gospodarstva (z reklamami ob progi), gostinstva in sploh naše prizadevnosti. Računajo, da bo ob lepem vremenu ob cesti čez Gorjance več kot 20.000 gledalcev spremljalo drzne avtomobiliste. Reka turistov se bo potem razlila po Beli krajini in novomeškem koncu. Ta reka pa bo hotela biti podrobno seznanjena z možnostmi za izlete, o tem, kje bo poceni m dobro jedla, o tem, kaj si velja ogledati, in še o marsičem drugem, kratka: dirka je hkrati lepa priložnost, da se turistično uveljavimo, šport in turnem gresta vse bolj z roko v roki in najlepši dokaz za to bo tudi gorjanska dirka. TLato skrb za dobro počutje gostov in izvedbo NAGRADE GORJANCEV 70 ne velja le športnim organizatorjem, ampak vsem. , 21-227 Posvet dveh svetov Danes popoldne bo v Kostanjevici posvet dveh medobčinskih svetov Zveze komunistov: za Posavje in Dolenjsko. Komunisti imajo na dnevnem redu razpravo o predlogu resolucije ZKJ o kmetijstvu, sekretarja občinskih komitejv in člane aktiva komunistov, ki delajo pri medobčinskem svetu za agrarno politiko. Kmetijski nasveti Polytanol proti voluharju Kljub mnogim načinom zatiranja, ki jih poznamo, je voluhar še vedno huda nadloga sadjarjev, vrtnarjev in poljedelcev. Ta prebrisana žival, ki jo prepoznamo po značilnih rovih (zaprtih, vendar ne s krtino, tako kot so zaprti rovi krta), dela neprecenljivo škodo predvsem v mladih nasadih, kjer spodžiira korenine in s tem uničuje mlado rast. I 2e vse mogoče so poizkusili, vendar so bili doslej uspehi le delni, uničevanje voluharja pa je terjalo tudi veliko dela in stroškov. Vabe in pasti so najstarejši način, ki pa se posebno na večjih površinah vse manj uporablja. Znani strupi so: antakolin, tomorin, raoumin in cymag, ki v zemlji v dotiku z vlago razvija hudo strupeno cianovoddkovo kislino, kar v rovih ubija škodljivce. Znana pripravka sta tudi endrin in toksafen, ki zahtevata posebno previdnost, saj sta hudo strupena in ju uporabljamo na površini zemlje. Na našem trgu se je letos pojavil nov izdelek — polytanol, pripravek zahodnonemške tvrdke Vttlfel, ki po oceni strokovnjakov daje veliko upanja, da bo boj proti voluharju vendarle posital bolj učinkovit. Polytanol, ki ga prodajajo v, enokilogramskih pločevinastih dozah, je v obliki kroglic temnorjave barve. Vsebuje kalcijev fosfid, ki daje zemlji strupeni fosforovodik. Ta je težji od zraka in prodira v voluharjeve rove. I Polytanol polagamo v voluharjeve rove v času od zgodnje spomladi do pozne jeseni, ob lepem vremenu in ne v premokro zemljo. Porabimo pol kilograma za en ar zemljišča. Uspeh je zanesljiv, posebno če natanko upoštevamo navodila. Polytanol je hud strup in ga moramo zato varovati v posebnem prostoru. Dodamo naj še. da so gomoljčnice in korečnice, ki rastejo na zemlji, kjer smo uporabljali polytanol, kmalu užitne. To je posebno važno za uporabo v vrtnarstvu. Inž. M. L. POGOVOR O VPRAŠANJU, KI NAS ŠE VEDNO VSE ZELO ZANIMA KDAJ STANOVANJA PO PAMETNI CENI? Iz novih solidarnostnih skladov pri občinah naj bi skrbeli za stanovanjske subvencije, za premije varčevalcem ter za delno kreditiranje gradnje najemnih stanovanj, predvsem'občanom z nižjimi dohodki —Gradbeništvo brez industrializirane graditve ne bo kos svojim bodočim nalogam - Komu stanovanjske premije? Med aktualnim pogovori, ki jih vsak večer oddaja Radio Ljubljana, je pred kratkim na vprašanja Lojzeta štradjota, novinarja RTV Ljubljana, odgovarjal Franc Rupret, direktor Gradbene-' ga centra Slovenije Beseda je tekla o najbolj zanimivih vprašanjih stanovanjskega gospodarstva, ki dobiva prav ta čas v naši družbi posebno razsežnost, saj nam stanovanj čedalje bolj primanjkuje. Ker »stanovanjska kriza« še ne bo tako kmalu rešena, objavljamo razgovor s tovarišem Rupretom tudi za vse naše naročnike in bralce. VPRAŠANJE: Prva javna tribuna v Ljubljani o stanovanjskem gospodar stvu in kasnejše razprav; so pokazale zapletenost tega vprašanja, s katerim so občani, pa tudi organi družbeno-političnib orga nizacij premalo st znanj • ni. Običajno se ra rav? o stanovanjskem gospodarstvu omejijo na vedno večje naraščanje cen t ta-novanjem, na potrebo po gradnji cenejših stanovanj ta ljudi s nižjimi osebnimi dobsdld, na tak) Imenovane črne gradnje in še na špekulacije z gradben mi zemljišči. Vse premalo pa je določenih razprav o tem, kako bi Sedanje razmere postopoma Izboljšali. Kot direktor Gradbenega centra Slovenije poznate probleme stanovanjskega gospo darstva v vsej obsežnosti, poznate pa tudi probl m * st> novanjske gradnje v drugih državah. Sdtfelovali ste v pripravah str« kov-n jakov za ta vprašan‘a, v pripravah izhodišč bodočega sistema za izboljšanje strm ivanjskih raz mer v prihodnjem 1 lu. Ali lahko na kratko povzamete ta izhodišča oz. opišete njihove poglavitne značilnosti? ODGOVOR: — Izhodišča so zasnovana na resoluciji zvezne supščine o nadaljnem razvoju stanovanjskega ln komunalnega gospodarstva it,-1964 z namenom, da bi odpravili ugotovljene pomanjkljivosti v njenem izvajanju. Izhodišča ugotavljajo predvsem, da je potrebno — glede na velik stanovanjski pri. manjklaj — bistveno povečati obseg stanovanjske gradnje, tako, da bi ta primanjkljaj postopno odpravili. če bi hotela do 1985 izenačiti število stanovanj s številom gospodinjstev, bi* mora’i po naših ocenah graditi preko 15.500 stanovanj na leto, oziroma za več kot 60 % povečati dosedanji obseg gradenj. Zaradi tega je razumljivo, da predvidevajo izhodišča potrebo po kar največji mobi. lizaciji sredstev za stanovanjsko gradnjo, tako iz samega stanovanjskega gospodarstva, se pravi povečane stanarine, iz sredstev interesentov, sredstev gospodarstva in bančnih kreditov. Glede na to je treba namen. dejavnikom v stanovanjskem gospodarstvu? . ODGOVOR: — Izhodišča pravilno močno poudarjajo vlogo občin v stanovanjski politiki in v stanovanjskem gospodarstvu z namenom, da bi se le-te dejansko docela aktivirale in prevzele tudi skrb ter odgovornost za uspešen razvoj tega področja. Ta aktivnost občin mora priti do izraza v zemljiški politiki, v programiranju graditve, koordinacije dela, „urejanju lokalnih prepisov itd. Predvsem bi morale občine v bodoče zagotoviti ugodne splošne pogoje za racionalno gradnjo. Občine pa naj bi v bodoče prevzele tudi povsem dolo* čene socialne naloge. Zaradi tega je predvideno, da bodo pri občinah osnovani solidarnostni skladi, in sicer iz dela sredstev namenskega prispevka. Iz teh skladov bi izplačali subvencije, premije varčevalcem ter jielno kreditirali gradnjo najemnih stanoval^, predvsem za občane z nižjimi, osebnimi dohodki. Drug odločilen deiavnik za odpravo stanovanjske stiske je gradbeništvo. Izhodišča zaradi tega poudarjajo potrebo za kompleksno racionalizacijo graditve in razvoj vis"ko produkt:vnih tehnologij. To pa seveda pogojuje razvoj specializacije in trajnih ob- lik kompleksne kooperacije ter sodelovanje proizvodnih in neproizvodnih dejavnikov na najširši podlagi. Industrializacija graditve je hkrati tudi pogoj za znižanje ali ski prispevek za stanovanja obdržati tudi v bodoče s tem, da bo n:egova višina diferencirana po občinah. Določena bo na osnovi dogovora in skupno sprejetega srednjeročnega programa razvoja stanovanjskega gospodarstva In stanovanjske graditve. Novo kvaliteto v našem stanovanjskem gospodarstvu nakazujejo izhodišča v opredelitvi bistveno drugačnega sistema družbene pomcči Dosedanja pavšalna pomoč se ukinja. V bodoče bo družbeno pomoč, /ki bo obsegala subvencije pri stanarini in pri odplačevanju kredtov, premije varčevalcem in druge oblike, lahko dob!.val le tisti, ki objektivno, glede na svoje dohodke in število družinskih članov, ne zpiore teh obveznosti. VPRAŠANJE: Kakšno v!o.?o pripisujejo izho ii-Sča občinam in drug:m Razprava do druge polovice oktobra! V zadnjih treh mesecih sta samo Mestna konferenca SZ1>L v Ljubljani in pogodbena skupnost OBČAN v Velenju pripravili večji javni razpravi o osnutku izhodišč o nadaljnjem razvoju 'stanovanjskega gospodarstva v Sloveniji. Zato so prejšnji teden sklenili na sestanku v Ljubljani, ki ga je v imenu republiškega izvršnega sveta vodil njegov član Boris Vadnjal, da bo javna razprava o tem pomembnem vprašanju podaljšana v drugo polovico oktobra. O izhodiščih, ki so bila pred meseci objavljena tudi v -našem tisku, naj bi člani in vodstva družbeno političnih organizacij dali čimveč koristnih pripomb, nasvetov in novih pobud. Tudi naše bralce in naročnike vabimo, da se v teb razpravah oglasijo. vsaj relativno umiritev cen stanovanjske gradnj§, kar predstavlja vsekakor enega najtežjih problemov v bodočnosti. Zaradi tega je zelo pomembno, da poudarjajo iz- hodišča tudi pomen raziskovalnega dela. Širše zasnovano in sistematično organizirano razvoj no-raziskovalno delo lahko ima izredno pomembno vlogo pri racionalizaciji proizvodnje kot v naporih za učvrstitev cen. Posebno važno je, da nakazujejo izhodišča tudi potrebo po ustanovitvi namenskih stalnih sredstev za te svrhe, kar je — glede na družben pomen tega območja — upravičeno In edino smotrno. VPRAŠANJE: Stanova njski varčevalci pr) ban kah spričo rastočih c?n stanovanj ne morejo kupiti stanovanj Sami ste omenili, da lahko pričakujejo. da jim bodo banke v prihodnje šle bolj na roko. Kaj se jim to-. rej cb?ta? ODGOVOR: — Kot sem že povedal, predvideva novi sistem družbene pomoči zelo pomembne oblike za spodbu-. janje stanovanjskega varčevanja. Razne možnosti, da bo varčevalcu, če njegovi dohodki ne presegajo določenega zneska, priznana subvencija za odplačilo kredita, so predvidene posebne premije. Te premije naj bi bile odvisne od višine rednih me-sečilih pologov ter od var-čevalčevega dohodka. Prav tako preprečujejo možnost za revalorizac'jo IZNEVERJENA PRIČAKOVANJA t Nenamensko trošenje stanovanjskega dinarja je eden izmed razlogov za zmanjšanje stanovanjske gradnje 5 Ena izmed najbolj opaznih notranjepolitičnih tem minulega' tedna je bil stanovanjski položaj. Iz sindikata so namreč alarmirali, da dobiva dosedanji potek stanovanjske reforme zelo neugodne oblike. S petletnim načrtom je bilo določeno, da bo od leta 1966 naprej zgrajenih vsako leto približno 140.000 stanovanj. Gradi se pa veliko manj, hkrati pa živi približno 700.000 družin v prostorih, ki niso primerni za stanovanje; Kje so vzroki za takšen položaj? Ali v programih ali v realizaciji? Po vsem sodeč tako v enem kakor v drugem. Leta 1965, ko je bil obdelan petletni načrt gradnje stanovanj, niso računali, da‘ se bodo cene zvišale. V poslednjih štirih letih pa so cene stanovanj naraščale z vrtoglavo naglico. Pri financiranju se je računalo na pet virov: prispevke od osebnih do- hodkov, sklade skupne potrošnje, bančne kredite, delež od stanarin in osebna sredstva občanov. Vsak izmed teh virov, razen osebnih sredstev občanov, se je izkazal kot precej nezanesljiv. STALNI PRISPEVEK OD OSEBNIH DOHODKOV znaša 4 % in zaradi nenehnega večanja osebnih dohodkov stalno naraščajo tudi ta sredstva. Obstajajo pa dokazi, da se' dobršen del' tega denarja porabi za druge namene. Kateri so ti nameni, ne more nihče natančno ugotoviti, ker so kanali za javnost nevidni. SKLADI SKUPNE POTROŠNJE se oblikujejo na podlagi sklepov o izločanju iz dohodka po zaključnih računih. Od le-ta 1966 naprej pa dajejo delovni kolektivi čedalje manj za te namene, kar .Je vsekakor posledica neugodnega položaja v skupni delitvi. BANČNI KREDITI so še leta 1968 predstavljali 60 % vseh sredstev, namenjenih stanovanjski gradnji. Toda od takrat postajajo zaradi nezainteresiranosti bank tudi ta sredstva čedalje manjša, pa tudi tista, ki so bila po reformi prenešena na banke za namensko gradnjo, so se prelila drugam. STANARINE bi morale po nekaj zaporednih zvišanjih postati zelo pomemben vir financiranja gradnje novih stanovanj. Računalo se je, da bi si z njimi zagotovili 12 % do 14 % vseh sredstev za stanovanjsko gradnjo. S stanarinami pa ni krita niti navadna reprodukcija stanovanjskega sklada. SREDSTVA OBČANOV so se izkazala kot naj-zanesljiveša postavka v tem »stanovanjskem računu«. Občani sodelujejo s svojimi sredstvi z 42 % vse mase (denarja, ki gre za stanovanjsko gradnjo, kar je le znamenje, da občani dajejo veliko predvsem za streho nad glavo in se seveda zato odrekajo marsičemu drugemu. Ti podatki pričajo, da je tudi v prihodnje zelo realno računati na zainteresiranost občanov, da pa tudi njihova sredstva niso zadostna in da se mora družba bolje organizirati, da bi odpravili sedanji stanovanjski položaj. Ta dejstva kažejo, da so vendar imeli prav tisti, ki so že pred dvemi ali tremi leti opozarjali, da se stanovanjski dinar troši nenamensko in da zaradi številnih okoliščin načrt stanovanjske gradnje do leta 1970 ne bo izpolnjen. Mar je potem prav, da kritika iz sindikata doživi usodo prejšnjih kritik, ali pa — zaradi ogromnega družbenoekonomskega pomena stanovanja za življenje občanov — je nujno iz vsega tega potegniti pouk in temeljito ukrepati. (Po »Komunistu«, 4. 9.1970) vlog varčevalcev za stanovanja, tako da bi lahko razvili tudi srednjeročno varčevanje. Večji skupni napori za racionalizacijo gradnje in umiritev cen naj bi torej omogočili uresničitev opisanega sistema družbene pomoči, hkrati pa tudi neposredno olajšati bremena bodočih kupcev stanovanj. Naj omenim, da je s tem v zvezi že sprožena akcija za organizacijo demonstracijskega gradbišča Novo Kodeljevo v Ljubljani, ki bo izrecno namenjeno izgradnji standardnih stanovanj za najem in za varčevalce. VPRAŠANJE: Dovoli e še kratko vprašanje: cb čani pogosto pravijo, da programiramo stanova j sko gospodarstvo na preveč dolgo obdobje, da pa je stanovanjska stiska stvar sedanjosti. Ali lahko stanovanjski varčevalci priča' ujejo napovedane spremembe že v kratkem? ODGOVOR: — Mislim, da lahko. Kaže, da bodo že v 1971 napovedane spremembe v precejšnji meri začele veljati. ^VPRAŠANJE: Ali nam (ah co povejte še I ak več ob 11 kav, za ka'ere v -lja, da se v žlvlj'nju » najde j >«. Kmalu za njimi so uslužbenci, l;ar je pravzaprav presere^enje. RAZVREDNOTENA MORALA Morda ogorčeno (upamo vsaj) porečete: zakaj ne napišete imen, zakaj javno ne poveste, kdo so ti ljudje? Toda mi nismo sodniki, ki sodijo. Naša naloga je: oprzriti na pojav, ki S“ v družbi razrašča kot rakaste cePce ra organizmu; zahtevat’, ga preganjajo in še prsebno: spominjati našo zavest na t) zlo. Vemo, da so ljudje, ki bodo rekli: to so majhne stvari, malenkosti. Cankar je v »Skodelici kave« zapisal: srce je pravičen sodnik, ki ne pozna malenkosti, ki ne loči malih in naglavnih grehov. Podobno je z moralo, s tem skupkom nemalokrat razvrednotenih človeških vred not. Tudi ta ne pozna malih in naglavnih grehov. Kdor danes ponu!a majhno podkupnino, bo jutri ponujal veliko če bo za to le imel možnosti. Podkupovanje ni majhna, nadležna stvar, temveč teman madež na naši zavesti in naši morali. Ne predpisi, najbrž niti doslednejše kaznovanje ne bo pregnalo tega zla, če bodo v družbi spoštovane parole kot je, »ZNAJDI SE«, če bo namen posvečal sredstva, > če bodo poneumljen tisk in druge javne vzgoje varali mlade ljudi s prepričevanjem, da je mogoče doseči »slavo in denar« le z iznajdljivostjo, reklamo in srečo, ne pa s trdim, poštenim delom in z učenjem. DBH NOVO MESTO V ASA BANKA JE DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO s podružnico v KRŠKEM j in ekspoziturama v METLIKI in TREBNJEM ZA VAS • nudimo najugodnejšo obrestno mero na hranilne vloge in devizne račune — od 6 do 7,5 odst. • dajemo "kredite za stanovanjsko izgradnjo, pospeševanje kmetijstva, obrti in turizma na podlagi namenskega varčevanja • vodimo žiro račune občanov • vodimo devizne račune občanov • opravljamo devizno-valutne posle, odkup in prodajo valut • odobravamo kratkoročne in dolgoročne kredite • opravljamo tudi vse druge bančne posle Zaupajte nam svoje denarne posle! Opravimo jih hitro, natančno in zaupno pod najugodnejšimi pogoji. Poslužite se hranilne službe, ki jo za vas opravljajo tudi vse pošte na območju banke in kmetijske organizacije: kmetijska zadruga Žužemberk, Novo mesto, Trebnje, Metlika in Agrokombinat Krško. Varčevalec, ki ima na hranilni knjižici vsaj 500 dinarjev, je nezgodno zavarovan! VANVRAL HARMONIKO PO •K - ftr. C* * '3. i ' > ' >Y &>:■ ••• ••••:•> m&m \ m Lojze Brodnik (Hrastarjev) iz Drenovca pri Leskovcu je igral že na 557 ohcetih - Željno pričakuje, da bi zaigral na 600-ti ohceti V eni največjih jugoslovanskih revij, ki ima več sto tisoč naklade, smo prebrali, da je v Sloveniji prava redkost najti muzikanta, ki bi igral na več kot 300 ohcetih. Ko boste videli te vrstice, se boste verjetno spomnili na svojega soseda, znanca ali prijatelja, ki je igral še na več zabavah ob poroki, kot jih ta tednik omenja. Posebnost med vsemi je potemtakem tudi daleč znani in upoštevani ljudski muzikant Hrastarjev Lojze z Drenovca 15 pri Loskovcu v krški občini. V 55. letih, odkar mu prsti drsijo po .knoflh', je igral že na 557 ohcetih, kar seveda ni od muh... Zdaj, ko smo ga obiskali in napisali sestavek o »zabavi-telju«, kot mu pravijo na Štajerskem, smo seveda vedno bolj radovedni, kdo bo s številom ohceti posekal popularnega Lojzeta. V dolgih letih igranja je po dolgem in počez prerajžal kranjsko in štajersko deželo ih marsikaj doživel. Oni dan, ko smo ga obiskali, je odprl bogato skrinjo spominov in nam povedal marsikaj zanimivega. 70-letni Lojze, vedno vedri in čili možak, dobro skriva svoja leta. Ni ga še napadla starostna bolezen in se spominja večine letnic, imen in krajev ter doživljajev. Beseda mu teče gladko, kot da bi hotel na kratko čimveč povedati. »Ko me prsti ne bodo več ubogali...« »Rodil sem se pred 70 leti kot nezakonski sin. Začel sem igrati s sedmimi leti. Doma smo imeli gostilno kar 72 let. Do harmonike sem prišel slučajno. K nam jo je prinesel stric Polde, ki je delal pri železnici na Semmeringu v Avstriji. Navdušil sem se, vendar doma nisem naletel na pravo razumevanje, moral sem se skrivaj učiti. Prej sem že na paši igral na orglice. S 14. letom sem že zabaval na prvi ohceti; bila je na Selih v naših hribih. Potem se je začelo moje romanje, ki sem ga prekinil samo v letih 1941—1945, ko sem bil preseljen v Nemčijo. Tudi tam nisem miroval; na »vesti« imam dve poroki v izseljenskem taborišču; seveda sem mlade tudi zabaval. Po vrnitvi domov sem nadaljeval s priljubljeno obrtjo, ki jo bom obesil na klin tedaj, ko me prsti ne bodo več ubogali. Za enkrait se nimam kaj pritožiti. Vse teče tako, kot mora, zato željno pričakujem, da bi zaigral tudi na 600-ti ohceti,« je ves zagret pripovedoval Lojze. Izkoristil sem prijetno srečanje in iz Lojzeta izvabil še marsikaj, kar se mi je zdelo zanimivo za naše bralce. Po. veda! mi je, da je igral večinoma med Savo in Krtco, velikokrat tudi pod Gorjanci vse tja do Bele krajine. Na naši strani so ga imenovali muzikant, kadar pa je igral na Štajerskem, je dobil vzdevek »veselitelj«. Igra kakih 60 skladb: sam ni nikoli komponiral, not ne pozna. Med vandranjem po svetu je zamenjal že 15 diatoničnih harmonik; zadnja, na katero md je tudi zaigral, je lepo zve-nela. Zdelo se mi je, da poje tako kot pri Slaku ali Henčku. Tepli smo se samo enkrat! »Včasih so naše ohceti trajale tudi po pet dni. Začeli smo v nedeljo — poroka je bila vedno v ponedeljek — končali smo pa v petek. Po' več dni me ni bilo doma, zato sem na zabavah marsikaj doživel. Zgodilo se je celo, da je mati enega mladih med ohcetjo od veselja umrla. Drugič spet sem moral zagovarjati ženina: spala sva namreč v istem skednju in je izkoristil še zadnjo zlato uri-oo ter jo po bližnjici stisnil k drugi ljubici... Tepli smo se samo enkrat — bilo je pred mnogimi leti — z voglarji na’Prekopi. Na vsaki ohceti je bilo veselje; če ga svatje niso znali ustvariti, sem jih pa kar sam ogrel. Domov sem s teh romanj prišel vedno trezen, nikoli me ni preveč zmešalo. Dobro sem vedel, kdaj je mera polna,« je dodal živahni Hrastar. Drenovčan Lojze Brodnik (po domače Hrastarjev) meni, da novi čas nekoliko izpodriva muzikante; ponekod pa stare navade še spoštujejo. Pri nekaterih hišah je Lojze imel tudi že po šest porok. Potemtakem res ni zamudil nobene! In bodočnost? Mlajših je malo, ki bi imeli veselje vandrati, starejših pa je vedno manj. Lojze mi je povedal imena nekaterih muzikantov in' nima strahu, da bo njegov poklic izumrl. Hrastarjev Lojze: na svidenje ob 600-ti ohceti! SLAVKO DOKL RAZMIŠLJANJA OB 28. OBLETNICI BRIGADE MATIJA GUBEC Trebelno in Trebnje - dom Gubčevcev Gubčeva brigada: svetal primer stalnega sodelovanja partizanskih veteranov z mlado generacijo - Brigada, ki z delom povezuje slavno preteklost z razgibano sedanjostjo, revolucijo z reformo Dolgo smo razmišljali o dveh odločitvah: o tem, katero občino naj odbor borcev Gubčeve brigade zaprosi za podelitev domicila, in o tem, kateri dan naj določi občinska skupščina Trebnje za svoj občinski praznik. — Nekatere brigade in odredi so zaprosili za domicil več občin, ki so jim ga podelile. Odbor Gubčeve brigade bi tudi lahko pred marsikatero občinsko skupščino razgrnil dokazila o upravičenosti za podelitev domicdla, a tega ni naredil in ne namerava narediti. Gubčevci smo že marsikje slavili in se srečavali: tako na Muhaberu pri Novem mestu ob 8. obletnici 1950, pa v'Dolenjskih Toplicah ob 10. obletnici ustanovitve prvih štirih brigad, že od vsega začetka pa smo Gubčevci čutili, da nam je in ostane najbolj pri srcu Trebelno v občini Trebnje, kjer je bila 4. septembra 1942 naša brigada ustanovljena. Zato smo Gubčevci z veseljem in ponosom pozdravili dva pomembna odloka, ki ju je sprejela leta 1966 skupščina občine Trebnje: o podelit- vi domicdla II, (otsiroma IV.) udarni brigati Matije Gubca slovenski narodnoosvobodilni in o razglasitvi obletnice dneva njene ustanovitve za občinski praznik. Z zadovoljst- in Ločani, šentlovrečani in Gaberčani sprejemali svoje nekdanje borce in jih gostili, a gubčevci so jim bili vedno zelo pri srcu. Odkod tako prisrčni in iskreni stiki? Res je, da je v Gubčevi brigadi bilo veliko domačinov. Toda vasi gubčevci — Ljub- ANČKA GOŠNIK-GODEC: kurirček vom so ti dve odločitvi pozdravili tudi občani občine Trebnje. Ko sedaj razmišljam tem, se občanom trebanjska občine in gubčevcem vedno znova poraja sklep' da smo ravnali prav, ko smo se odločili za domioil Gubčeve brigade v Trebnjem. Občani občine Trebnje so med narodo-osvobodilno vojno dajali zavetje mnogim velikim in majhnim partizanskim enotam: Gubčeva ni bila ne prva ne edina. Tudi po vojni so Trebeljani, Mokronožani, Tre-bahjoi, Dobmičani, čatežani ljančani, Gorenjci in Štajerci, Primo iskati rojstne kraje Trubarja, Stritarja in Levstika, zato bo popoldne krožna vožnja z avtobusom na Raščico in preko Kneja po pravkar dokončani novi cesti v Podsmreko. Mimogrede se bodo ustavili na Veliki Slevici in nadaljevali vožnjo preko Velikih Lašč v Retje. Vodič bo Justina Jagodič. Sreda, 23. septembra, je namenjena literarnemu večeru, ki ga bodo imeli slovenski pesniki in pisatelji. V četrtek, 24. septembra dopoldne, bodo mladi pokazali svoje znanje. Nastopili bodo domači instrumentalisti pod vodstvom Marjana Sajovica in mladi gostje iz glasbene šole Vič. Vmes bodo recitacije in igrani odlomek Pucljeve »Vesele pisarije«. V\ soboto zvečer, 26. septembra, ko bo zaključek prireditev, bo nastopil domači moški pevski zbor, ld bo pel narodne, Trubarjeve in Gallusove pesmi. Recitatorja pa nam bosta predstavila poezijo Levstika, Stritar-ja in Jožeta Brejca-Ja-vorška. L. S. 0 m na zalogi imamo ročne motorne kosilnice alpina moč: 4,5 KM prostornina: 98ccm širina grebena: 90 cm učinek 3000 mvuro cena: 4.775.- din ali 140.000.- lit in 1008.- din rezervni deli in servis zagotovljeni! dobava takoj! i cosmos zastopstvo tujih firm: alpina, bertolini, gibo, same, alfa romeo, m.a.n.,... Ljubljana, Celovška 32 Zagreb, Trg žrtava fašizma 1 To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! Milijarda za nesolidnost Slovenski pravniki v gospodarstvu znova opozarjajo komercialiste na nujnost, da se pri sklepanju pogodb blagovnega prometa in drugih pogodb ' dogovorijo za krajevno pristojnost sodišč v Sloveniji. Odlašanje takšnega dogovarjanja o krajevni pristojnosti sodišča, pristojnega za prodajalca, pomeni le še nadaljnje dopuščanje da je slo-venski proračun vsako leto lažji kar za nekaj milijard dinarjev jz naslova pobrane sodne takse. Splošno znano je namreč, da slovensko gospodarstvo skupaj z zagrebško in reško industrijo hočeš nočeš kreditira ostalo jugoslovansko gospodarstvo, včasih že do takšne mere, da samo komaj plava. Dejansko mora slovensko gospodarstvo skupaj z zagrebškim in reškim vsako plačrto blaga v druge kraje Jugoslavije iztožiti in izrubi-ti preko okrožnih gospodarskih sodišč, seveda če ni drugače dogovorjeno v tistih krajih, kjer so dolžniki. Tako slovensko gospodarstvo plačuje milijardne zneske za sodne tafee v korist tistih republiških proračunov, od koder so dolžniki. Res je, da morajo toženoi slovenskemu gospodarstvu povrniti te milijarde, vendar v Sloveniji plačane milijarde ostanejo v republiških proračunih dolžnikov. Tako »o nekatere republike z milijardnimi zneski nagrajene, ker imajo na svojem področju nelikvidne, nesolventne, skratka nesolidne podjetnike, nagrajuje pa jih likvidno, solventno, Skratka solidno gospodarstvo naše republike. Na Hrvaškem so vpraša- Hvaležni smo za pomoč Tov. urednik! Po dežju mora posijati sonce. Veselje se je vrnilo v Osnovno šolo Vas—Fara, kajti spet Je na široko odprla vrata vsem učencem od 1. do 8. razreda. A še v prvih dneh septembra Je bil položaj zelo kritičen. Manjkali so mnogi učitelji. Kljub trem razpisom v časopisih se ni javil nihče. Zavod za šolstvo- SRS je zato predlagal ukinitev centralne šole. Ukiniti centralno šolo v Vasi— Fari bi pomenilo zapreti pot vsem ukaželjnim in nadarjenim otrokom revne,, a lepe Kolpske doline. Pomenilo bi jih obsoditi na životarjenje na revnih hribovskih kmetijah. Ustava pa zagotavlja izobrazbo vsem državljanom Jugoslavije v enaki meri, čeprav še ne v enakih pogojih. Torej je treba storiti vse, da režimo šolo in omogočimo šolanje tudi tem 100 otrokom socialistične domovine. In akcija solidarnosti je stekla. Ravnatelj šole in predsednik zbora delovne skupnosti sta se odpravila najprej na TIS in občinsko skupščino Kočevje. Predsednik in tajnik ter predstavnik TIS so takoj začeli iskati učitelje. Podružnica Zavoda za zaposlovanje delavcev v Kočevju je zaprosila za pomoč Zavod za zaposlovanje v Ljubljani. Sklicali so sestanek nezaposlenih učiteljev, a ko so ti slišali besedo »Kočevsko«, jih je vse navdušenje za službo popolnoma minilo. Nato sta ravnatelj in predsednik zbora romala v Ljubi iano. Oglasila sta 9e na Zavodu za šolstvo — organizacijska enota Ljubljana, pod katero spada naša šola. Tovarišica direktorica in pedagoške svetovalke za kočevsko občino so razumele naš težki položaj. Pomagale so nam tako, da so po vseh šolah naše enote objavile razglas o našom stanju s prošnjo, naj se Javi, kdor bi mogel. Na žalost se tudi zdaj ni javil nihče. Ravnatelj šole Je nato obiskal vse učitelje, ki so mu Jih posamezniki in predstavniki raznih organov predlagali, a ni bilo uspeha. Nato 90 se v akcijo vključila sredstva javnega obveščanja: Dolenjski list, Delo in RTV. Uspeh ni izostal. Najprej so se ponudili učitelji iz Kočevja, da bodo poučevali na višji stopnji, nato Pa sta se 3. septembra odločila za Povratek na šolo še učitelja Fani >n Boris Ožbolt, ki sta se že z vso opremo odselila na šolo v Brusnice Pri Novem mestu. Njuna odločitev je re&la šolo- in učence Kolpske doline propada. Vrnila sta se dva odlična učitelja, ki sta se v prid svojemu domačemu kraju in otrobom odpovedala osebnemu ugodju, lažjemu delu, boljšemu stanovanju, prostemu času, Itd. S svojo odločitvijo sta dokazala, da Ju tudi mlajša generacija pripravljena na velike žrtve, kadar gre za humane cilje. Pri vrnitvi obeh tovarišev na osnovno šolo Vas—Fara pa je pri-*>o zopet do izraza prijateljsko sodelovanje slovenskih občin. TIS in občinska skupščina Novo mesto sta namreč brez oklevanja odobrila vrnitev, * čeprav tudi v njihovih šolah manjka učiteljev. Tudi ravnatelju in kolektivu osnovne šole Brusnice na Dolenjskem smo hvaležni za razumevanje in sodelovanje. Na poziv v časopisih so se nato javili še neki učitelj in učiteljica iz Novega mesta, učitelj iz Murske Sobote ter dve tovarišici iz bratske Hrvatske. Iz srca smo hvaležni vsem tistim, ki so po magali in ki so želeli pomagati. šolski zvonec na osnovni šoli Vas—Fara zopet veselo zvoni in kliče učence od blizu in daleč nabirat osnovno učenost za življenje. Brez velike solidarnosti vseh omenjenih in brez tistih petih učiteljev in ravnatelja šole, ki so trdovratno vztrajali na šoli in klicali na pomoč, čeprav so Jih nekateri vabili na šole drugam in jim jemali pogum, češ da bo šola ukinjena, pa šole v Vasi—Fari ne bi bilo več. Ponovno je torej zmagala ljudska solidarnost, zmagal je čut-odgovornosti do ljudstva, in tako Je prav. Vodstvo osnovne šol« VAS—FARA nje dogovora o krajevni pristojnosti sodišča po sedežu prodajalcev, to je praktično hrvaških sodišč, izvedli praktično kmalu -po reformi leta 1965. Zagrebški in reški go spodarstveniki, zaposleni v prodajni službi, so že pred dvema tremi l®ti s svojo ne-razdružno akcijo dosegli, da so morali njihovi partnerji iz drugih republik, razen iz Slovenije. pristati na to, da bodo toženi jn rubljeni pred hrvaškim sodiščem, če ne bodo plačali kupnine. Tako so dosegli, da so vse tisti milijarde, Id bi sicer odšle drugam, ostale v hrvaškem re, publiškem proračunu. Od Slovencev kaj takšnega ne zahtevajo kajti kljub temu da zagrebška in reška industrija v veliki meri kreditirata ostalo jugoslovansko gospodarstvo, še vedno več dolguje slovenskemu gospodarstvu, kot pa slovensko gospodarstvo zagrebškemu in reškemu industrijskemu bazenu. Kako pomembno je, da začne tudi slovenska prodajna služba nepopustljivo in ne-razdružno dogovarjati se za krajevno pristojnost slovenskih sodišč, da izdajo plačilni nalog in zarubijo kupce iz drugih krajev, če ne plačajo pravočasno kupnine, kažejo podatki, ki se v tej zvezi o-menjajo. Medtem ko je slovensko' gospodarstvo v letu 1969 plačalo v korist drugih republiških proračunov za kakšnih 11 milijard starih dinarjev sodnih taks, so od drugod plačali v korist slovenskega republiškega proračuna le nekaj več kot eno milijardo starih dinarjev sodnih taks. Razlika je tako velika, da se zanjo že izplača najti skupni jezik pri akciji in se začeti nepopustljivo dogovarjati o krajevni pristojnosti slovenskih sodišč. BORUT IRGOLIČ odvetnik v Mariboru Uslužbenke v vili Nedi v Novem Vinodolskem: Lidija, Albinca, Pavla in Anica Dimic. N Foto: B- Blenknš „Rade se vračamo domov" Konec počitnic v počitniških domovih ob morju Združeno kmetijsko gospodarstvo Kočevje ima svoj počitniški dom v Novem Vinodolskem. Vila Neda je bila najprej last RTV Ljubljana, potem jo je imelo v najemu podjetje Alpe-Adria, lani pa je prešla v. last Združenega kmetijskega gospodarstva Kočevje. Zanimalo nas je, kako je bil dom izkoriščen letos. O tem sta pripovedovali šefinja kuhinje Al-binca Jecel in receptorka ter knji-govodkinja Pavla Veršnik. »Dom je naše podjetje preuredilo to zimo,« sta dejali. »Ker je bilo precej dela, nismo bili povsem prepričani, da bo pravočasno odprt. Pobudnik vsega dela je bil sekretar podjetja. Sobe smo opremili z novim pohištvom, kupili televizor in radio, uredili tlak okrog zgradbe in drugo. Dom je bil nared 15. junija. Ker nismo imeli upravnika, sva vse vodili kar sami. Za natakarico smo dobili študentko Lidijo Furlan, za sobarico pa dijakinjo Anico Dimic. Kuharica je bila Anica Čuček.« »Ali ste imeli veliko gostov?« »V domu Je 32 ležišč. Za člane našega podjetja je bila dnevna oskrba 35 din, za druge pa 45 dinarjev. Dom je bil zaseden od Že večkrat ste pomagali Tov urednik! Vebkrcd berem v vašem listu, da se zavzemate za revne in bolne ljudi. Tudi jaz sem zvedel za tako družino. živijo v veliki bedi pl pomanjkanju, ob hudi bolezni, potrebujejo pomoč v hrani in obleki za šoloobvezne otroke. Ta družina ži- vi v Rožnem dolu, pišejo pa se Plut. Oče Jože zaradi bolezni ne more delati. Bil je borec, a je že nekaj let 100-odstotni invalid. Denarja za zdravljenje ni pri hiši in tudi borčevske knjižice za brezplačno zdravljenje nima. Dokler je bil gospodar zdrav, nikogar prosil miloščine. Bil je skrben in dober oče svojim otrokom ter zvest mož svoji ženi. Skupatf sta trpela in garaia, toda zla usoda je hotela,' da je za- hrbtn bolezen priklenila na posteljo dčeta nepreskrbljenih otrok. Leži nemočen in gleda ženo, ki je je že sama kost in koža od bolezni in skrbi. Ker se nekateri kopljejo v denarju, drugi pa živijo v bedi in pomanjkanju vsega, kar človeic potrebuje v življenju, mislim, da bi morali tej družini vsi dobri ljudje priskočiti na pomoč. S. P. RUCETNA VAS pri ČRNOMLJU VODOVOD je bil pripravljen plačati Novomeško komunalno podjetje VODOVOD nam je v ponedeljek poslalo svoj odgovor na pismo. Stanovanjskega komunalnega podjetja Grosuplje, ki smo ga objavili v 37. številki DL. Priložili so tudi prepise treh svojih dopisov, iz katerih je razvidno, da je novomeški VODOVOD pripravljen plačati resnično dobavljeno vodo. Objavljamo pismo novomeškega VODOVODA: Kljub temu da so pr Istoj - komunalno podjetje Gro-ni pri Stanovanjsko ko- suplje tudi v letu 1970. Za Kljub temu da so pr Istoj ni pri Stanovanjsko komunalnem podjetja Grosuplje s svojim odgovorom v 37. številki Dolenjskega lista obširno seznanili javnost z vzroki, ki so privedli dq zapiranja vode za vasi Prevole in Zvirče, se čutimo dolžne, da javnošti, zlasti pa prebivalcem Prevol in Zvirč, povemo še tista dejstva, ki jih Stanovanjsko komunalno podjetje Grosuplje ni posredovalo. Ne zanikamo trditve Stanovanjskega komunalnega podjetja Grosuplje, da VODOVOD Novo mesto noče plačati »dobavljene« vode. Toda pravega vzroka za naše odklonilno stališče do plačila računov podjetje ne pove. Bistvo »spora« med obema podjetjema ni cena — temveč zaračunana količina vode. Stanovanjsko komunalno podjetje Grosuplje zahteva za čas od 1. 10 do 31.12.1969 plačilo za baje dobavljenih oca 7400 m' vode. VODOVOD Novo mesto pa dokazuje, da je prejel samo ^OO m’ vode. To kojičino smo vedno bili pripravljeni takoj plačati, kar smo sporočili z dopisom št. 185/70-3 z dne 30.3.1970 in ponovno 27. julija 1970 z dopisom številka 185/70-6. Enake nerealne zahteve ima Stanovanjsko Poslednji Mohikanec opozarja Tovariša Jožeta Primca, novinarja Dolenjskega lista, javno prosim, naj odslej jenja obveščati javnost o mojih zasebnih zadevah. Čeprav meni, da je ribniška občiim zaostala, so pa njeni prebivalci toliko pametni, da razumejo nesmisel nekateri njegovih šal. Bogo Abraliamsberg - komunalno podjetje Grosuplje tudi v letu 1970. Za časovno obdobje januar—junij 1970 zahteva plačilo za baje dobavljenih oca 90000 mJ vode, VODOVOD Novo mesto pa priznava le 3.400 m\ Ker tudi podjetje VODOVOD Novo mesto skuša v okviru zakonskih predpisov in mejah dobre poslovne morale gospodariti po načelu rentabi-litete, je povsem razumljivo, da neupravičenega zahtevka ne more priznati. Popolnoma soglašamo, da oam niso dolžni niti . ne morejo dobavljati pitne vode za naše področje brezplačno. Zato nam je toliko bolj nerazumljivo to, da se kot dobavitelji vode niso poslužili pravnih sredstev za uveljavitev svojih količinsko dvomljivih zahtev. Slednje smo podjetju svetovali že ob začetku »spora« — to je z dopisom št. 1039'69-3 z dne 29. decembra 1969. Stanovanjsko komunalno podjetja Grosuplje našteva, kaj vse so storili za dosego plačila, preden so se odločili za zaporo vode. Čudno, da so pri tem »pozabili« omeniti predlog podjet ja VODOVOD, ki smo jim ga poslali 17. marca 1970 s pismom Srt. 185/70-2. Iz pisma citiramo zadnji odstavek: »Dalje predlagamo z namenom, da se^ osvetlijo in rešijo problemi, ki se pojavljajo pri upravljanju z vodovodnim sistemom Globo-čec, imenovanje posebne strokovne komisije. V komisijo naj bi imenovali svojega predstavnika skupščini občine Novo mesto in Grosuplje ter upravljalca vodovodnega sistema,« Na ta naš predlog smo dobili odgovor oziroma povabilo šele 6. avgusta, to je takrat, ko je voda že bila zaprta. Na osnovi vsega navedenega lahko oporekamo trditvi, da gre »za skrajno neodporen odnos podjetja VODOVOD Novo mesto«, kot trdi v svojem odgovoru Stanovanjsko komunalno podjet-pe Grosuplje. Nasprotno, ob vseh navedenih dejstvih lahko trdimo, da je bil odvzem vode Prevolam in Zvirčam le neupravičen ukrep Stanovanjsko komunalnega podjetja Grosuplje, s katerim je na rafiniran način hotelo uveljaviti svoje neupravičene terjatve do podjetja VODOVOD Novo. mesto. Zadeva okoli dobave spornih količin vode bo verjetno po slabem letu le prišla pred sodišče. Neglede na razsodbo sodišča pa bralcem Dolenjskega lista in prizadetim prebivalcem Suhe krajine prepuščamo v oceno, če je bil ukrep Stanovanjsko komunalnega podjetja Grosuplje sploh upravičen in človeški. VODOVOD NOVO MESTO julija do 24. avgusta. 60 odstotkov je bilo naših gostov, drugo pa so bili tujci, predvsem Nemci, Avstrijci, Holandci in Italijani. Razen tega smo vsak dan kuhali še za 50 stalnih gostov, ki so stanovali drugod. Ker je bila cena zanje nekoliko višja, smo z denarjem laže shajali. Pomagale pa so nam tudi pijače, čeprav cene niso bile previsoke. Pivo na primer je stalo 3 din, oranžada 1,50 dinarjev.« »Kje ste nabavljali hrano in pijačo?« »S tem nismo imeli skrbi. Večinoma smo vse dobivali od grosistov iz Crikvenice, zelenjavo pa smo kupovali na trgu.« »Kako so bili zadovoljni gostje?« »Cene niso bile previsoke In bili so zelo zadovoljni. Razen tega - je kraj zelo lep. Ob morju je dolga plaža s peskom in mivko, okrog doma pa senca in mir v lepem parku. Tudi zabave je bilo dovolj v hotelih in baru. Na sa motnem otočku St. Marino, ki Je od obale oddaljen 300 m, pa so na svoj račun prišli nudisti.* »In kako Je sedaj septembra?« »Obe mladinki morata v šolo, medve pa k svojemu stalnemu delu. Kuharica bo ostala do 15. septembra, če bo še kak gost. Cer. zimo bo tu oskrbnik, ki bo skrbel za oddajo prenočišč.« »Ali r^de odhajate domov?« »Pravzaprav rade. Bilo je lepo, pa tudi nadelale smo se, saj smo bile na nogah vsak dan od 6. do 22. ure. Vendar nam je bilo v veliko zadovoljstvo, ko smo videle da gostje odhajajo zadovoljni.« Imel sem občutek, da so si resnično prizadevale odrezati čim večji in čim boljši kos kruha našemu turizmu. BRANKO BLENKUS, Cirila Tavčarja 15, Jesenice NI NUJNO, da se uredništvo Dolenjskega list« strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. — K prispevkom, ki Jih pošiljate za objavo v našem tedniku. pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebno željo pisca lahko ostane njegovo pravo Ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam. UREDNIŠTVO DL Še enkrat cement v Ribnici V 36. številki Dolenjskega lista z dne 3. septembra je Janez Bregar iz Ribnice objavil v rubriki »Pisma bralcev« članek »Prodaja cementa v Ribnici«. V tem članku je več neresničnih podatkov in namigovanj, ki mečejo slabo luč na naše podjetje, zato moramo na to pismo odgovoriti. Na sestanku republiških tržnih inšpektorjev v Tržiču 9. junija je prav Janez Bregar poročal, da naš« podjetje prodaja cement po 0,57 din kg. V resnioi pa smo pobirali le akontacijo v tej višini, ker nam dokončne cene še niso bile znane. Cement smo dobili namreč prej kot račun. Dalje sprašuje Janee Bregar, zakaj je poslovodja obvestila zamenjal. To je storil zato, ker Je posamezne pošiljke (vagone) cementa dobil v različnih dneh in tudi računi so prihajali postopoma. Prav zato je tudi dokončne izračune cene cementa opravil t različnih dneh in tudi postopoma izobešal obvestila o ceni cementa oziroma o vračilu dela vplačane akontacije. Pogoj za vrnitev dela akontacije so bila, razumljivo, potrdila o vplačani akontaciji. Taka je pač navada povsod in pri tem ni nič 'napačnega. Seveda pa smo imeli kopijo teh potrdil tudi mi, zato ni bilo nobene ovire, da ne bi dobili vrnjenega denarja tudi tisti, ki bi potrdilo morebiti izgubili. Iz pisma Janessa Bregarja se da sklepati, da se je s prodajo cementa nameravalo naše podjetje okoristiti. Iz vsega tega, kar smo doolej navedli, se vidi, da to ne drži. Tovarišu Bregarju predlagamo, n^J se prihodnjič, preden bo začel Širiti neresnične-vesti o našem po- slovanju, prepriča pri nas, kakšna je resnica. Vedno smo mu na razpolago. Ce bo s Sirjenjem neresničnih vesti nadaljeval, ga bomo prisiljeni predati sodišču. Drago Turnšek direktor TP »Jelka« Ribnica OPOMBA UREDNIŠTVA! O zadevi v zvezi s prodajo cementu v Ribnici smo se poaaniraa-U tudi pri tržnem inšpektorju Antonu Šobarju, ki je pri trgov! skem podjetju JELKA pregledal vse dokumente v zveei s prodajo cementa. Inšpektor je za/trdil, da pol tem pregledu ni ugotovil nobenega prekrška pri JELKI in da je bilo poslovanje s cementom popolnoma v redu. Edini manjši spodrsljaj je momda bil, da poslovodja trgovine ni takoj, ko Je dobil račun za prvo pošiljko cementa, kupcev s pismenim obvestilom v izložbi obvestil, naj pridejo po razliko mad vplačano akontacijo in dejansko ceno cementa. Poslovodnja je najprej kupce cementa obveščal le ustno, nato pa je na opoeorilo inšpektorja storil tudi pismeno, in sicer tako, da je izobesil obvestilo v izložbo. Nadalje je inšpektor povedal, da so na enak način prodajali cement — se pravi, da so pobirali akontacijo — tudi po drugih krajih in občinskih središčih. Direktor JELKE Drago Turnšek pa je še dodal, da je poslovodja te poslovalnice tudi že v preteklih letih v podobnih primerih pobiral akontacije, o vračilu razlike denarja pa Je kupce obveščal ustno ali z obvestili. Vedno je to delal tako, da ao kupci dobili denar vrnjen čim hitreje. kultura in izobra- ževanje PRED USTANOVITVIJO KULTURNE SKUPNOSTI V NOVEM MESTU Izhodišče naj bo družbeni dogovor Iniciativni odbor pri Socialistični zvezi razpravljal o pripravah Trebnje: oktobra še ena razstava samorastnikov Oktobra bo v Trebnjem Se ena razstava ded likovnih samorastnikov. Tokrat bodo prikazali vsa delia, ki so bila narejena na vsakoletnih delovnih srečarxjih v avgustu. Upravni odbor Tabora slovenskih likovnih samorastnikov, ki se je sestaJ 7. septembra, je razen o oktobrski razstavi razpravljal tudi programu za prihodnje leto. V letu 1971 bo spet pet razstav, avgustovsko delovno srečanje (tabor) pa bo trajalo 10 dni. K sodelova n ju bodo povabili 2‘1 ustvarjalcev, od tega 12 slo venskih, 7 iz drugih repub lik in 3 iz zamejstva. Mrmranje ob svečah Skupina novomeških srednješolcev (gimnazijcev), združenih pod imenom »Bela krizantema«, je 11. septembra spet ponudita svoj recital obiskovalcem prireditev v Dolenjski galeriji. Nastopajoči — bilo jih je pet — so brali svoje pesniške in prozne poizkuse. Prireditev pa se ni posrečila tako, kot bi obiskovalci (čeprav jih je bilo malo!!!) želeli, bo pa iz več razlogov. Najprej: vse čas, v katerem se je odvijal ta recital, skoraj ni bilo slišati drugega kot mrmranje, pomešano z glasbo. Prireditelji so z dobrim namenom vključili tudi glasbene vfložke, ki pa se v slabo akustični galerijski dvorani spremene prej v nadležno bučanje kot prijetno intoniranje. Naposled so se v takem okolju zdele odveč tudi prižgane sveče. Vsak recital naj bi bil most med ustvarjalci (izvajalci) in poslušalci če ostanejo poslušalca praznih rok, je recital zgrešen. Več jih je šlo, kot prišlo Pred novim šolskim letam je zapustilo šote na območju kočevske občine 9 učiteljev, 3 profesorji in dva predmet' na učitelja. Na novo pa so se v občini zaposlili en učitelj in trije absolvent je pedagoške akademije. Kljub takemu odlivu prosvetnih delavcev poteka pouk razmeroma dobro. ■ TEODORAHIS PISK GLASBO ZA NAS FILM — Znani grški skladatelj Mi kis Teodorakis je prispel na Sv. Stefan v Črnogorskem primorju, kjer bo napisal glasbo za nov jugoslovanski film »Sutjesko«, ki bo obravnaval dogodke iz NOB. ■ VELIKO ZANIMANJE ZA JAKOPIČA — Retrospektivno razstavo del Riharda Jakopiča, velikana slovenskega lmpresionlana, v ljubljanski Modemi galeriji so zaradi izrednega zanimanja podal j- Občinska konferenca Socialistične uveze v Novem mestu je že pred poletnimi počitnicami osnovala iniciativni odbor za ustanovitev kulturne skupnosti. Odbor, sestavljen pretežno iz kulturnih in drugih javnih delavcev je dobil predvsem nalogo politično delovati v pripravah na ustanovitev take skupnosti. Prvo konkretnejše delo pa se mu je ponudilo potem, ko je slovenska skupščina julija obravnavala zakonski osnutek o kulturnih skupnostih. O nalogah, ki jih naroča ta zakonski onsutek, je iniciativni odbor razpravljal 9. septembra pod predsedstvom Borisa Savnika. Pozabljena knjižnica Dramska, knjižnica pri novomeškem zavodu za kulturno dejavnost je edina tovrstna ustanova na Dolenjskem. Odprli so jo pred dvema letoma, da bi bilo podeželskim odrom laže priti do besedil za igre, ki bi jih ieleli uprizoriti. Knjižnica ima predvsem bogato zbirko ljudskih iger, razen tega pa tudi več klasičnih del, ki so tudi primerna za uprizarjanje na podeželju. čeprav je knjižnica lepo urejena in bogata ter na primernem kraju, ni opravila svojega poslanstva in opravičila pričakovanj. Vsaj skrajno redki obiski v njej to potrjujejo. Tako se mnogih besedil na policah nihče še dotaknil ni. Knjižnica je neupravičeno pozabljena in prah, ki lega na knjige, je ■ čedalje debelejši Mnogi so začeli ugibati, zakaj tako. Ali res ni več zanimanja za ljudske igre, ali podeželski odri res ne iščejo več primernih del? Ali pa je res samo to, da preprosto še (tudi po dveh letih) ne vedo, kje se taki teksti dobijo? I. Z. Člani odbora so zlasti menili, da je treba še pred sprejemom zakona o kulturnih skupnostih pripraviti novomeško občino', da bo ustrezna zakonska določila izpolnila pretehtano, in ne po hitrem postopku. Glede na razprave in želje, irzažene po objavi delovnega zakonskega osnutka minulo jesen, so člani odbora poudarili, da bi v Novem mestu ustanovili samostojno kulturno skupnost samo za novomeško občino. Nadalje so člani odbora menili, da bi morali do ustanovitve kulturne skupnosti dobiti načrte kulturnih dejavnosti, napotke za financiranje in vedeti, komu bomo dali v roke »vajeti« kulturne skupnosti. Poleg tega je potrebno že adaj pripraviti — na podlagi zakonskega ons-nutka ‘— statutarni osnutek nove skupnosti. Na seji inoiciativnega odbora so dejali, da bodo načrte kulturnih dejavnosti zahtevali od poklicnih kulturnih ustanov in Zveze kultumo-prosvetnih organizacij, ki naj bi tudi predlagale vire za bodoče financirane j kulture. Menili so, da bi bilo treba najti poti jn oblike do »po- Slavisti gredo v Novo Gorico Slavisti iz vse Slovenije se bodo 26. septembra zbrali v Novi Gorici, kjer bo do 28. septembra strokovni seminar, združen z rednim občnim zborom Slavističnega društva Slovenije. Uvodni del seminarja bodo posvetili de- - ležu Primorske v slovenskem slovstvu in pri tem posebej osvetlili pesniško osebnost Alojza Gradnika. Nato bodo spregovorili o obravnavanju sodobne slovenske lirike, epike in dramatike v srednjih šolah. Občni zbor bo 27. sep embra, zadnji dan pa bodo spet razpravljali o kulturi ustnega izražanja v šolah vseh stopenj. Udeleženci si bodo lahko ogledali tudi razstavi o Gradnikovem in Bevkovem delu v novogoriški študijski knjižnici. GLEDALIŠKI SVET JE IZBRAL Klabundov „Krog s kredo44 Delo bo režiral Marijan Kovač Gledališki svet pri amaterskem gledališču v Novem mestu je 9. septembra pod predsedstvom Franceta Kralja izbral Klabundov »Krog s kre do« za prvo delo ki ga bodo Novome ščant uprizoril] v no- vi sezoni. Delo bo režiral Marijan Kovač, ki je tudi pripravil predlog za repertoarni načrt do konca pomladi 1971. člani sveta so menili, da bi kazalo uresničiti vsaj tako i-menovand minimum predlaganega načrta, ker bi le tako spet poživili gledališko dejavnost, ki je bila v zadnjih le- Mali kulturni barometer ■ ŠTIPENDIJ NOČEJO — Novomeška Izobraževalna skupnost Je letos razpisala Štiri štipendije za učitelje razrednega pouka, vendar so ostale neizrabljene. Hkrati pa ugotavljajo, da potrebujejo osnovne Sole osetn takih učiteljev. V novem šolskem letu manjka tudi predmetnih učiteljev za matematiko, glasbeni pouk in telesno vzgojo. ■ KNJIŽNA RAZSTAVA - Knjižno razstavo v počastitev 100-letnrice Dickensove smrti so prejšnji teden odprli v avli Studijske knjižnice Mirana Jarca v NoIH primer Ta teden sem najraje poslušal (a) melodijo: U Ime in priimek Kraj l_ Rok: 21. september 1970 Kupon št, Končno: disko klub Ce bo šlo vse po sreči, bodo mladi Novomeščani že 26. sept. lahko plesali v prvem novomeškem disko klubu. Ples na plošče, ki ga bo v okviru mladinske organizacije organiziralo amatersko kultumo-umetniško društvo Bela krizantema, bo predvidoma vsako soboto in nedeljo od 17. do 22. ure v prostorih doma JLA. Np-vomeški disko klub se bo od drugih razlikoval po posebnem režimu, s katerim organizatorji želijo preprečiti različne izgrede. V prostorih disko kluba bo prepovedano kajenje in točenje alkoholnih pijač ter razgrajanje. Klub bo namenjen zgolj plesni zabavi ter poslušanju plošč. Vsakomur, ki tega ne bo upošteval, bodo prepovedali vstop. V primeru, da mladi sami ne bi upoštevali takšnega reda, bodo klub takoj zaprli, s tem pa bodo mladi po svoji krivdi izgubili priložnost za zabavo, kakršne doslej niso imeli. 5. višina štipendij naj bo za študente na višjih in visokih šolah 450 din, za dijake srednjih šol, ki ne stanejo v mestih šolanja, 350 din, za tiste, ki stanujejo v Novem mestu in potrebujejo pomoč v obliki štipendije, pa 150 din. Predstavniki kluba dolenjskih študentov so se zavzeli za to, naj bi štipendije vsebovale stakli in gibljivi del, ki bi bil v skladu z doseženima uspehi. Ugotovili so tudi, da je potrebna večja skrb pri usmerjanju in svetovanju dijakov za visokošolski študij, kar bi bodoče študente seznjanjalo z pogoji študija in s težavami ob začetku. v Mladinci za krvodajalstvo Aktiv mladinske organizacije v Novoteksu je sklenil, da bodo mladinci spodbudili vse člane kolektiva za večjo udeležbo na krvodajalskih akcijah. Ugotovili so namreč, da krvodajalski načrt podjetja doslej ni bil zadovoljivo izpolnjen. Taka akcija mladinskega aktiva je vsekakor lahko vzgled mladinskim aktivam v drugih podjetjih. Razen tega pa Novotekso- vi mladinci skupno s sekcijo LT pripravljajo tudi gradivo za razstavo fotografij in kulturni program ob proslavi 25-letnice osvoboditve, 20-letni-ce samoupravljanja , v podjetju ter otvoritvi konfekcijskega oddelka. športni ples si tudi pri nas vedno bolj utira pot med mladino. Za uspeh v tem lepem športu so potrebne ure in ure vztrajnega treninga, preden plesna partnerja dosežeta skladnost in mehkobo gibov. Z nastopi na Otočcu in v šmarjeških Toplicah se nam je že večkrat predstavil Študentski plesni klub iz Ljubljane, katerega člana sta tudi državna prvaka v športnem plesu Drago šulek in Verena Trofenik. Na slild: med rumbo v šmarjeških Toplicah prejšnji četrtek. (Foto: A. Vitkovič) Nove naloge za jesen Predsedstvo ZM Novo mesto je izdelalo načrt dela za jesen - Obiskali bodo vse aktive 4. septembra je bila prva razširjena seja predsedstva občinske konference ZM Novo mesto po poletnih počitnicah, člani predsedstva so izdelali in sprejeli načrt dela za jesen. Zaradi večje preglednosti in doslednjega uresničevanja na- Irska megla in sonce Vtisi edinega Jugoslovana, ki je sodeloval v mednarodni mladinski delovni brigadi log, ki so si jih zadali, so delovni načrt razdelili po mesecih. V kratkem bodo spet sklicali razširjeno sejo predsedstva in se temeljito pogovorili o klubski dejavnosti in nedejavnosti v novomeSki občini, o delu in namenu klubov ter o perečem vprašanju klubskih prostorov, kar že dolgo muči mladinske aktive in ovira delo. V septembru bodo organizirali še posvetovanje o mladinskih urah za mentorje in predsednike mladinskih aktivov ter posvetovanja z vsemi predsedniki delavskih in vaških aktivov po skupinah. Ta posvetovanja naj b} bila predvsem v strokovno pomoč in spodbudo pri delu v aktivih. Za oktober pripravlja predsedstvo razširjeno sejo o poklicnem usmerjanju mladine, o šolski prehrani ter posvetovanje o amaterski kulturni dejavnosti v Novem mestu in o delu mladine v delovnih organizacijah. ker opažajo, da ponekod dejavnost šepa. Novembrska seja predsedstva bo obravnavala vprašanja dejavnosti in obveščenosti v delovnih organizacijah, načine in sredstva obveščanja in s tem v zvezi vprašanje izobraževanja mladih v delovnih organizacijah, oživitev množične telesnovzgojne dejavnosti in delo sklada za telesno kulturo ter razporejanje denarja. Pogovorili se bodo tudi o sprejemanju, mladih v ŽK ter o njihovem delu. Eno sejo pa bodo posvetili tudi redni konferenci, ki bo konec decembra ali v začetku januarja. 4. sklad naj izdela načrt sodelovanja sklada s podjetji. Upošteva naj interes podjetij ter socialno stanje nadarjenih prosilcev; Pred kratkim se je iz Velike Britanije vrnil predsednik trebanjske mladine Lojze Ratajc, ki je kot edini Jugoslovan sodeloval v mednarodni mladinski delovni brigadi. 21 mladincev iz šestih evropskih držav je mesec dni preživelo v Bally Castelu, severnoirskem obmorskem mestu, ki je 55 milj oddaljeno od irskega glavnega mesta Belfasta. Lojze Ratajc je po vrnitvi povedal: »Prvotno smo mislili, da bomo pomagali graditi neko bolnišnico v bližini Londona, potem pa smo zvedeli, da bcmo mesec dni preživeli kot vzgojitelji dvaindvajsetih duševno prizadetih otrok v starosti od 4. do 17. leta, ki so preživljali počitnice v Bally Castelu. Medtem ko smo 18 dni živeli s temi otroci, smo-jih z majhnimi avtobusi vozili v severnoirska obmorska letovišča in otroška zabavišča in tako smo si tudi sami ogledali velik del severne Irske. Razen tega smo si štiri dni ogledovali Belfast, en dan pa smo bili gostje družin, katerih otroke smo varovali Brigadirji so se med sabo največ pogovarjali o šolskih sistemih v posameznih državah. Zelo jih * je zanimalo, kako je v Jugoslaviji. Skoraj vsi so vsaj po imen*h poznali naša obmorska letovišča, najbolj pa Dubrovnik. Vtisi, ki sem jih nabral v mesecu dni, pa so taki: jutranja megla je zelo gosta, sončni dnevi pa zelo vetrovni. Ljudje so veseli in družabni, kljub verskim nasprotjem, ki so še precej vidna. Nekoč smo bili celo priča eksploziji v neki hiši v Belfastu. Mesta so zelo čista, povsod je veliko vojakov in ostankov barikad. Zbiranje v večjih skupinah je prepovedano. Zelo mi je bil všeč angleški čaj z mle* kom, ki smo ga imeli vedno pri roki. Irska je precej lepša, kot sem si jo prej predstavljal. V kratkem času sem se naučil precej angleščine in veliko videl.« Za šolsko mladino Da bi poživiM delo osnovnošolskih mladinskih aktivov v trebanjski očimi, bo občinska konferenca ZM v Trebnjem v kratkem sestavila okviren program za te aktive. Ta program naj hi pomagal mladini na osnovnih šolah pri sestavljanju podrobnega načrta njihovega dela za prihodnje šolsko leto. Ali končno novi prostori? Pred kratkim se je na pobudo vodstva občinske konference ZM Sevnica sestal programski svet Kluba mladih v Sevnici. Zavzeli so se zlasti za oblike delovanja po skupinah. Pripravili naj bi razgovore za manjše skupine o vprašanjih, ki mlade zanimajo, na primer razgovor z restavratorji fresk v Lutrovski kleti, Taz-govor o družbeno-političnih vprašanjih in drugo. Ker mladina ne more dobiti prostorov v severovzhodnem stolpu sevniškega gradu, si bo mladinsko vodstvo skupaj s predstavniki občinske skupščine in turističnega društva ogledalo druge prostore, ki jih na gradu ne manjka, če bi prostor le dobili, bi bil klub odprt ob torkih in četrtkih, disko klub pa ob nedeljah do 22. ure. Člani kluba so pripravljeni tudi sodelovati v delovnih akcijah pri urejanju okolice gradu. Ustanovljen klub mladih novinarjev V okviru občinske konference Zveze mladine v Novem mestni je bil včeraj v Novem mestu ustanovni sestanek Kluba mladih novinarjev. Khib si zamišljajo kot združenje mladih pišočih ljudi na območju Dolenjske in Bele krajane. Mladi novinarji bodo organizirali sestanke, predavanja in razgovore z znanimi novinarji, ki jih bodo seznanjali z Oblikami novinarskega pisanja. Člani fchiba naj bi se tudi neposredno vHtf-u&li v dek> posameznih redakcij, kjer bi se seznanjali s praktičnim delom in se Izpopolnjevali. V klub se lahOco vključi vsak mladinec, ki ima veselje do novinarskega pisanja. Glasbeno izobraževanje pred novo sezono Kljub stiski s prostorom je lani pri delavski univerza v Sevnici dosegel lepe uspehe tudi oddelek nižje glasbene šole. Ko je Kopitarna, kjer je šola imela začasne prostore, odpovedala gostoljubje, so dejavnost preselili v osnovno šolo. Novi zakon o ustanovah, ki se razen redne dejavnosti ukvarjajo tudi z izobraževanjem, določa verifikacijo takšnih šol, za kar pa v Sevnici ni pogojev. Glasbena vzgoja bo zato potekala v obliki krožkov na osnovni šoli. Za pridobljeno znanje ne bodo mogli izdajati spričeval, ampak le potfOIla. Lani se je v glasbeno šolo vpisalo 100 učencev in jih je do konca leta odpadlo le sedem. Letos bodo v Sevnici vpisovali do 5. septembra. Glasbeni pedagogi iz Sevnice bodo vo-• dili tudi krožke v Tržiš&u in Krmelju. Kdor se izživlja v bogastvu, časti in oblasti, ta življenje igra. Če se z nekom ne razumeš, se z njim tudi ne prepiraj! Če govorimo preveč o oblekah, pozabimo na golo življenje. S PETKOVE SEJE O ŠTIPENDIRANJU Odslej: enotno štipendiranje Mladinska organizacija se zavzema za pogoje enakega študija Na petkovem posvetu o izvajanju štipendijske politike v novomeški občini, ki so se ga poleg predstavnikov mladinske organizacije in kluba dolenjskih študentov udeležili tudi predstavniki novomeških podjetij in družbeno-političnih organizacij, so v spre*-jeli važne sklepe o nadaljnjem štipendiranju v občini ter o spremembah, ki naj bi pripomogle k boljši štipendijski po-litaiki in poenotenim štipendijam. Kako je bilo doslej? Podjetja so razpisovala štipendije po svojih potrebah, predvsem trenutnih, in jih tudii podeljevala. Prednost so zato imeli študentje višjih letnikov. Prav tako je za svoje potrebe štipendirala temeljna izobraževalna skupnost. Sklad za štipendiranje, ki je bil ustanovljen v začetku lanskega leta z namenom, da bi skrbel za načrtno in enotno izvajanje štipendijske politike v občini, pa ni izpolnil vseh svojih nalog in o enotnem štipendiranju doslej ni mogoče govoriti. Tudi višine štipendij so bile doslej različ-no visoike, pač odvisne od posameznih podjetij. Ker študente z novim študijskim letom čakajo občut-ne podražitve v študentskih domovih, se je vprašanja štipendiranja lotila tudi mladinska organizacija. Udeleženci petkove seje so sprejeli važen sklepe, ki jih bodo * predstavniki mladinske organizacije posredovali v obravnavanje skladu in podjetjem. Sklenili so: 1. sklad za štipendira- nje naj postane vrhovni center kadrovske in štipen- dij ske politike v občini in naj omogoči redno šolanje vsem nadarjenim dijakom in študentom; 2. sklad naj vodi redno evidentiranje štipendistov in dosežene uspehe ter pred koncem šolskega leta pregleda ter uskladi štipendije; Priprave na proslavo Večina mladinskih aktivov v vaseh in delavskih organizacijah je že sprejela okvirne delovne programe za le tošnjo jesen. Večino dela bodo skoraj povsod posvetili pripravam na kulturne prireditve ob državnih in krajevnih praznikih, ki so povezani s praznovanjem 25-letnice osvoboditve. Mladina bo pri tem sodelovala z drugimi družbeno-političnimi organizacijami. S knjižnih polic Ko smo prejšnji teden hrskali v Mladinski knjigi za knjižnimi norostmi za mlade bralce, so nas opozorili na dve lepi, zajetni knjigi, ki Jih bo vsak vesel. To sta knjigi »Naše zlato« in »Obraz, zarisan v čas«. Posedali so nam, da Je knjiga »Naše zlato«, ki Jo Je Izdalo časopisno podjetje Delo, trenutno najbolj brana knjiga med našimi mladimi bralei. Na 100 straneh v sliki in besedi prinaša zanimivosti z letošnjega svetovnega košarkarskega prvenstva v Ljubljani. V njej najdete najzanimivejše podfct-ke o vseh nastopajočih, veliko celostranskih barvnih fotografij ter portrete igralcev naše državne reprezentance z njihovimi podpisi. Cena je 40 din. Kako je Borut Pečar videl najbolj znane slovenske kulturnike, politike, športnike in druge znane Slovence? To boste zvedeli v knjigi »Obraz, zarisan, v čas«, ki jo je izdala Mladinska knjiga Na 432 straneh Je več kot 400 karikatur znanega slovenskega karikaturista. Borut Pečar je v karikaturi prikazni del slovenske zgodovine v zadnjem času. Cena Je 150 din. Obe knjigi lahko kupite na mesečne obroke. 3. sklad naj vodi enotno evidenco vseh prosilcev in štipenditorjev; Glasujte za svojo ploščo! Danes spet objavljamo kupon za najbolj poslušano ploščo v tem tednu. Izpolnite kupon in nalepljenega na dopisnici pošljite.na naslov D-redništvo Dolenjskega lista, Glavni trg 3, poštni predal 33, Novo mesto. Po predlogih na vaših kuponih bomo ugo- tovili, katero ploščo je vtem tednu poslušalo največ bralcev, oziroma katera jim je trenutno najbolj, všeč. Izmed vseh pošiljateljev bomo izžrebali tri in jih nagradili s ploščami. Upoštevali bomo vse kupone, ki bodo prispeli v naše uredništvo do ponedeljka, 21. septembra. POSKUS NOVAČENJA, KI JE RAZBURIL JAVNOST POTA DEŽURNI POROČAJO ■ OKRADENI TOVORNJAK — Metličan Janez Kastelic je 10. septembra parkiral tovornjak v 2abji vasi. Ko se je hotel odpeljati, je ugotovil, da votailo nima enega odbojnega stekla. Oškodovan je za 340 din. . ■ »PONY« Z ZMIKAVTOM f— Kolo »pony« so 9. septembra »večer ukradli Ivanu Skočcu iz Kettejevega drevoreda v Novem mestu. ■ SEGEL PO TUJEM CEMENTU — Novomeščan Ignac Kovačič je kupil 10 vreč cementa, ker pa ga doma ni imel kje shraniti, ga je račasno pustil kar na nakladali-šču v Bučni vasi. Ko je prišel ponj, vreč ni bilo več. Z njegovim cementom se je okoristil nemani tast, ki je ob splošnem pomanjkanju cementa prišel zelo »poceni« do vreč. . ■ TUDI PLOHI NISO V.ARNI —To je ugotovil Novomeščan Franc Jerman, ki so mu dolgoprstneži pred kratkim ukradli 18 plohov in ga oškodovali za 600 din. ■ OKRADEN DELAVEC IMV — Karlu Dobošiju, delavcu novomeške IMV, je neznanec iz garderobne omarice ukradel vetrni jopič in vozniško dovoljenje. Oškodovan je 140 din. ■ UTONIL V KOLPI — 12. septembra je utonil v Kolpi pri Gribljah 8-letni Anton Kralj. Z leto dni maj Šim bratom Juijem sta šla rjutrao po jezu na drugo stran Kolpe. Antonu je spodrsnilo, da je padel v vodo in utonil. ■ NEDOSTOJNO SE JE VEDEL — žužemberški miličniki so pridržali do lzftreenltve Miroslava Struno s Cviblja, ker je delal nered. Zagovarjali se bo moral tudi pri sodniku za prekrške. ■ OBLEŽAL ZA POSTO — 13. septembra popoldne se je 20-letni Franc Smolnikar iz Gorjuš pri Domžalah opil in obležal v parku za novomeško pošto. Miličniki so ga pridržali, dokler se ni iztreesnil. Uidi na cesti smo ljudje... Otrok pred avtomobilom Bil je drugi ali tretji dan pouka v novem šolskem letu. V skupini prvošolčkov, ki so tega dne zapuščali šolsko dvorišče ob Cesti herojev v Novem mestu so bili trije malce« bolj korajžni fantiči. »Kdo bo prej čez cesto?« je izzivalno vprašal največji, ko so bili kakšnih petnajst metrov od prehoda za pešce. Nato so stekli, ne da bi pogledali levo in desno, ne da bi. opazili volksivagen z nemško registracijo, ki je z okoli 60 kilometrov Jia uro hitel iz Ločne v mesto Prva dva fanta sta bila že čez, tretji pa se je malo obotavljal, nato pa se je odločil za prehod v hipu, ko je bil osebni avtomobil oddaljen le še največ pet metrov. Fantič ni še naredil šest korakov, ko so že zacvilile zavore in je voznikova sopotnica zletela s sedeža v šipo. Avtomobil se je ustavil skoraj kot ukopan, fant, ki se še zmenil ni 'za vse to, pa je zaklical tovarišema, naj ga vendar počakata. Le izredna sreča je hotela, da so. šli še vse zdravi in razposajeni na potep po mestu. Kaj lahko pa bi se zgodilo, da bi prva dva ostala brez sošolca. Le preveč drzno so izzivali nesrečo! I. Z. Dekleta (skoraj) na limanicah, da o .ambasadorju1 ne govorimo Na srečo je od »stopiškega primera« ostala samo zanimiva zgodba V Stopičah so vedeli, kdo jim bo sestavil pismo v nemškem jeziku, če ga sami niso znali, kdo jim bo naredil tako ali drugačno uslugico- To je bil upokojeni pismonoša, in koga bi poznali ljudje izpod Gorjancev, če ne njega? Zaradi pomoči, ki jo je tako blagohotno ponujal na vse strani, in zaradi številnih posredovanj se ga je oprijel vzdevek »ambasador«. Glas o njem se je izpod Gorjancev razširil tja na Krško polje, do ušes Toneta in Alojza, dveh mlajših moških iz okolice Leskovca, da sta se nekega dne v začetku letošnjega junija oglasila v Stopičah. Prišleca sta »ambasadorju« kmalu izdala, zakaj sta ga obiskala. Dejala sta, da delata v Nemčiji in da dobro zaslužita, firma, pri kateri sta, pa bi rada zaposlila kakšnih petnajst naših deklet, starih 15 do 18 let. »Ambasadorju« sta kar naravnost povedala, da želita, naj bi on preskrbel dekleta. Začetna plača da bo kar dobra: 4 in pol marke na uro. Zaradi dokumentov za dekleta naj ga nikar preveč ne skrbi ker da bo to že firma uredila. »Ambasador« bo dobil lepo nagrado, če bo zbral dekleta, koliko bi dobil za to uslugo, mu pa nista povedala. Pripomnila sta le, da se bosta čez teden spet oglasila in da se bodo tedaj o vsem domenili. »Ambasador« ni čakal prekrižanih rok, da mu bodo »naročene« punce same priletele v naročje. Začel je plesti mrežo, poizvedoval, nagovarjal, prepričeval in dal »ponudbo iz Nemčije« javno oklicati po maši pred vaško cerkvijo. Ponudbo je posebej zaupal tudi neki delavki novomeškega LABODA, ko sta v Stopičah skupaj čakala na avtobus. Če se odloči je poudaril, bo zaslužila po 350 starih tisočakov. Prosil jo je, naj novico razširi med mladimi sodelavkami, in če se bodo prijavile, naredi seznam ter mu ga prinese. ' Marke, Nemčija, tujina — to je vleklo kot magnet in skupka deklet v LABODU se je navdušila. Vse stare od 15 do 18 let, kot je bilo naro- čeno. V tem navdušenju nobeni še na misel ni prišlo, da bi se pozanimala, v kateri fabriki bo delala, v katerem mestu, kaj bo sploh delala. Važno je bilo, da bodo »v mesecu dni odpotovale« -in da morajo od personale čimprej izsiliti-delavske knjižice. Preden pa so se odločile za odpoved v LABODU, jim je vendarle začel delovati zdrav razum. Vprašale so se, kaj, če iz tega ne bo nič, in ali sploh lahko zaupajo takemu posredniku, ki ga niti ne po- Ne dotikaj se poštnega v predala! Pred časom so pošto Ciganom nosili poštarji. Ker pa so pisma, ki so jih Cigani dobivali, naj-večkrat prihajala s sodišča, so Cigani pred pismo-nošo bežali ali pa so bili nasilni. Poštarji so zato prenehali nositi pošto in so Ciganom dali poštni predal, ker so menili, da ciganska naselja ne spadajo v poštna dostavna področja. Nekaj časa so poskusili pošte vročati miličniki, a posebnega uspeha ni bilo. Poštni predal pa Ciganov ne zanima vreveč, ker vedo kdo jim piše. »Ne dotikaj se poštnega predala!« menijo. Miličniki morajo zato še vedno ukrepati — pri prisilnih privodih. znajo. Na srečo je tudi tista, ki jo je »ambasador« prosil za seznam potnic, list z imeni prijavljenih zadržala. In kako prav, da ga je! »Ambasador« je namreč za-'man čakal, da ga »čez teden dni« spet obiščeta Tone in Alojz. Od nikoder ju ni bilo, zato je tisto reč z dekleti opustil. Kaj lahko pa bi se vse skupaj tudi drugače zasukalo. »Ambasador« bi dobil na roke bankovce za uslugo, nič hudega sluteča dekleta, tako poceni in zlahka spravljena na led, pa bi morda danes že morala služiti novim gospodarjem s sramotilnimi opravili. Prav »pogoj«, da morajo biti dekleta stara 15 do 18 let, je vzbudil pozornost delavcev novomeške uprave javne varnosti, da so se začeli zanimati za ta poskus »novačenja« naših deklet v Nemčijo in so »ambasadorja« in dekleta izprašali. Najbolj čudno se jim je zdelo pač to, zakaj bi morala dekleta v tujino po tako skrivnostni poti, ko pa bi jim lahko zavod za zaposlovanje uredil ne le delo, temveč tudi vse dokumente, razen tega pa bi že doma lahko vedele za delo, ki bi ga opravljale, in za plačo in za naslov bodočega stanovanja. I. Z. Z glavo v šipo Andrej Vidic iz Izubijane je 9. septembra z osebnim avtomobilom pri Hrastju dohitel tovornjak zagrebške registracije, ki ga je Mile Vrkic počasi vozil proti Ljubljani. Iz nepojasnjenega razloga je voznik osebnega avtomobila treščil v tovornjak in z glavo močno udaril ob šipo. Precej sta bili stolčeni tudi Obe vozili; gmotno škodo so ocenili na 6.600 din. Smola med oddihom Hudo nesrečo je imel 10. septembra zvečer Nemec Giinther Wollmeyer, ki preživlja dopust v Beli krajini. Ko je z osebnim avtomobilom, v katerem so bili še trije sopotniki, voeil po Vinici, je prezrl nepregledni ovinek in treščil z voeilom v betonsko ograjo. Wollmeyer je bi huje ranjen, sopotniki pa laže. Avtomobil je popolnoma razbit, škodo pa so ocenili na 19.000 din. „Zakaj mu ne vzamejo pištole?" »Cigani so nam že tretjič razgnali veselico s streljanjem,« pripominjajo prestrašeni prebivalci Stranske vasi - »Lani je bila Štefanova pištola dalj časa spravljena pri nas, pa smo jo morali lastniku vrniti,« zatrjujejo na oddelku za upravnopravne zadeve Bute/la Stefan je eden redkih Ciganov, ki si je s sodelovanjem v NOB pridobil primemo družbeno priznanje. Družba ni imela z njim sitnosti kot s sto in sto drugimi člani ciganskih družin. Kadar se je potegnil za pravico, je imel manj ovir kot vsi drugi. Tako mu je občinski oddelek za upravnopravne Nadeve V Novem mestu nekega dne izdal orožni list, dovoljenje za nabavo pištole in posebno dovoljenje, da sme to orožje tudi nositi. Res si je kupil lepo pištolo znamke CZ in zanjo odštel 80 starih tisočakov. Orožje je'potem večinoma nosil s seboj, kot je dejal, često tudi zato, da bi se branil pred napadalnimi Oigani. Pri tem ga ni nihče oviral in tudi miličnikom ni bilo neznano, da hodi okrog oborožen. ^ Dolgo mu niso imeli kaj očitati, ko pa je nekoč na belokranjskem vlaku streljal skoz okno, so postali nanj poaomi. Miličniki so začeli zbirati podatke o tem, kolikokrat je Stefan pištolo uporabil in kolikokrat jo je samo potegnil iz žepa z namenom, da bi streljal. Podatke o nedovoljeni uporabi orožja so sporočili novomeški upravi javne varnosti, ki je potem predlagala pristojnemu občinskemu oddelku, naj Štefanu orožje začasno zaseže. Štefan je pištolo potegnil lani med streljanjem na ulicah Novega mesta, vendar je m sprožil, nazadnje pa nedavno na veselici v Stranski vasi. Ugotovili so, da si je pred tem nabavil 25 nabojev in da jih je imel potem, ko so ga po streljanju v Stranski vasi prijeli, pri sebi še pet, od tega enega v cevi. Čeprav nočemo ugotavljati, ali je Štefan na tej veselici streljal ali ne, pa ne moremo mimo zahtev razburjenih vaščanov Stranske vasi, da je treba vsem, ki na veselioi streljajo, orožje za vedno vzeti. »Cigani so nam tako že tretjo veselico razgnali s streljanjem, a tako ne more naprej. Zakaj jim še dovolijo nosjti pištole?« »Zakaj Štefan še nosi pištolo?« smo vprašali potem na Kriminal to še ni, je pa.. Bilo je dopoldne, zadnji četrtek v juliju, na novomeškem Glavnem trgu. Stali sta pri Kettejevem vodnjaku in se šepetaje pogovarjali. Pravzaprav je govorila večja, starejša, »gospa« srednjih let. Z desnico je venomer kazala — zdaj v to zdaj v ono srher. Deklica, prisodili bi ji sedem let, jo je plašnd poslušala in gledalaf kamor se je obračala »gospojina« desnica — zdaj v to zdaj v ono smer. »Hajde, hajde!« je potem »gospa« glasno spodbujala otroka, naj vstopi med goste v Ribjo restavracijo, sama pa počakala pri vratih. »Hajde!h je ponovila, ko deklica še vedno ni zbrala dovolj poguma, da bj stopila k temu ali onemu gostu in ... Nato je »gospa« velela otroku, naj poprosjači še malo med ljudmi na ulici. Stala je bližini, da je lahko videla priletno kmečko mater, ko je v pletenem cekarju poiskala denarnico in natresla deklici nekaj rumenih kovancev. Kdo ve, kje sta ta dan »gospa« in ubogljiva de-klica še »delali«. »Delati« je moral pravzaprav otrok sam, na ukaz »gospe«. Prositi sicer ni sramotno, tudi kriminal to še ni, toda pehati otroka na tako-pot... * Verjemite, da me je stisnilo pri srcu, ko sem to opazoval. N. N. oddelku za upravnopravne zadeve pri novomeški občinski skupščini. »Saj je nima več,« so kratko odvrnili, nato pa pojasnili, kako je s Stefanovo pištolo. Orožje imajo trenutno preiskovalci, in če bo na sodišču dokazano, da ga je Stefan uporabil v Stranski vasi, mu ga bodo takoj zasegli. Stefanova pištola je bila že lani dalj časa spravljena na pristojnem oddelku na občini, vendar so jo naposled, lastniku, ki je za sveto obljubil, da je ne bo več uporabil, vrnili. Pripomnili pa so, da Štefan ne glede na razsodbo v zvezi z dogodki v Stranski vasi pištole ne bo več videl. Javno mnenje je namreč odločno proti temu, da bi Štefan še nadalje hodil po veselicah oborožen. Ali pa bodo s tem res tudi dokončno streljanje na veselicah ali kje drugje? Kdo pa bo naposled stopil na prste mnogim Ciganom, ki nimajo niti orožnih listov niti dovoljenja za nošenje orožja . in sploh ne dovoljenja za orožje, pa kljub temu streljajo? I. Z. ■ MEDVEDJEK: VOZILO RAZBITO, VOZNIKU NIC — 11. septembra je doživel hujšo nesrečo jordanski državljan Dahir Ham-dalla. Z osebnim avtomobilom se je peljal od Zagreba proti Ljubljani. Pri Medvedjeku mu je nenadoma pripeljal naproti tovornjak s prikolico, ki ga je vozil Risto Nehranović iz Bara. Ko sta se vozili srečavali, je bil tovornjak na levi strani ceste. Hamdalla se je umaknil na desno bankino, kljub temu pa je treščil v prikolico. Osebni avtomobil je nato zaplesal čez cesto in se prevrnil v 17 metrov globoko dolino. Hamdalla je imel imedno srečo, saj ni dobil niti praske', medtem ko so škodo na njegovem vozilu ocenili na 10.000 din. ■ KARTELJEVO: Z AVTOMOBILOM V DREVO — 11. septembra se je 38-letni Jože Kastelic ia nepojasnjenega razloga mpeljal na bankino, zadel drevo in se prevrnil prek strehe. Voamik je bil ranjen, škodo pa so ocenili na 10.000 din. ■ JAMA PRI DVORU: PREKUC-UAJ S FIATOM — 13. septembra je Cilka Crenič iz Kranja vozila osebni avtomobil fiat 125 od Dvora proti Jami. Na nepreglednem ovinku je vozilo zaneslo v jarek, nato m se je prevrnilo na streho. Vo-žmca in dve sopotnici so bile ranjene, škodo pa so ocenili na 13 tisoč din. ■ GRADAC: MOPEDIST IN MOTORIST PADLA — 13. septembra popoldne sta se na cesti med Pri-mostkom in Otokom zaletela in padla mopedist Matija Urh z Otoka pri Gradcu in motorist Jože Plut iz Metlike. Piri padcu je bila ranjena Urhova sopotnica. ■ DRNOVO: PREVRNIL SE JE NA NJIVO — Italijan Costa Gra-corno je 12. septembra pri Drnovem prehiteval tovornjak prav tedaj, ko je naproti drvelo neko vozilo. Naglo je zavrl, nakar ga je zaneslgo s ceste na njivo, kjer se je prevrnil, Škode je bilo za 1.500 din. ■ NOVO MESTO: KONJ SKOČIL PRED AVTOMOBIL — Milena Bučar iz Mačkovca je Sla 12. septembra z vprežnim vozom v Novo mesto. Naproti se je po Cesti herojev pripeljal z osebnim avtomobilom Jože Lampret. Tedaj se Je konj splašil in skočil pred avtomobil. Lampret je tedaj naglo zavil na desno, nato pa spet levo, ker se Je tam peljala s kolesom Zalka Blažič iz Mačkovca. Avtomobilist je kljub skrajni previdnosti zadel kolesarko, da je padla. Na srečo ni bilo hujših poškodb. ■ NOVO MESTO: KDO JE VOZIL FICKA? — Neznani voznik je 12. septembra s fščkom prehitro zavil z avtomobilske ceste na odcep v Mačkovcu. Podrl je smernik, zadel renault 16 nemškega voznika Adama Joachima, ki je počival na parkirišču, nato pa jo odkuril proti Novemu mestu. Za Niso mu mogli pomagati Huda prometna nesreča se je zgodila 5. septembra v Krškem. Po Cesti krških žrtev se je od Dmovega pripeljal z osebnim avtomobilom Jože špiler, voznik pri Zdravstvenem domu. Za njim je vozil mopedist Jože Levičar iz Krškega. Pri Zdravstvenem domu je hotel mopedist zapeljati na levo, vendar je počakal na desni strani ceste, ker se je naproti pripeljal avatomobilist Viktor Kr-znarič iz Siska. Ko sta se osebna avtomobila srečavala, je mopedist prehitel špilerja po levi strani in se zaletel v njegovo vozilo, nakar ga je odbilo še v Krzriaričev avtomobil. Levičarja je vrglo na pločnik, kjer Je obležal nezavesten. Takoj so ga odpeljali v brežiško bolnišnico, kjer pa mu zaradi hudih poškodb niso več mogli re šiti življenja. predrznim voznikom, ki ni počakal na kraju nesreče, še vedno poizvedujejo. ■ VAVTA VAS: Z AUSTINOM KOSIL AVTOMOBILE — 10. septembra je v Vavtl vasi zaneslo austin 1.300, s katerim se je proti Novemu mestu peljal Jože Hren ia Dolenjskih Toplic. Austin je treščil na parkirišče med osebne avtomobile In Štiri poškodoval. Gmotno škodo so ocenili na 40.000 din. ■ METLIKA: VOZNIK PADEL IZ FICKA — Novomeščan Pavel Judež Je 8. septembra zvečer vozil fička od Jugorja proti Metliki. Na ovinku pri Mačkovcu ga je zaneslo s ceste na strmino, kjer s« je večkrat prevrnil. Med kotaljenjem je voznik padel iz fička in se huje ranil. Škodo so ocenili na 6.000 din. ■ ŠKOCJAN: TREŠČIL JE V TOVORNJAK — Na nepreglednem o-viAku v Stari vasi psi Škocjanu je Ljubljančan Janez Malik z osebnim avtomobilom 8. septembra treščil v tovornjak, ki ga je naproti voeil Edvard Šoba iz PolSfii-oe. Voznik Je bil hvye rai*j<». škodo pa so ocenili na 30.000 din. ■ DRAMA: BANKINA NI VZDRŽALA — Anton Pokar, .voznik Cestnega podjetja v Novem mestu, j« peljal 7. septembra tovornjak » gramozom od Šentjerneja proti Dobravi. Na ovinku ▼ Drami ga J« zaneslo na bankino, ki se je pod bremenom udrla, tovorrvjak pa se je prevrnil. Kabina je bila popolnoma uničena, voznik Pokar pa ni dobil skoraj nobene praske, škodo so ocenili na 30.000 din. ■ KRAKOVSKI GOZD: RANJENA SOPOTNICA — 7. septembra se je v Krakovskem gozdu prevrnil osebni avtomobil, ki ga je proti Zagrebu vozil Turek Mehmed Simsek. Ranjena je bila sopotnica. škodo so ocenili na 5.000 din. ■ BREŽICE: DVA RANJENA PRED TRGOVINO — Na Ulici 21. maja v Brežicah je 11. septembra zvečer kolesar Albin Oštir pred trgovino nenadoma zavil na levo pred osebnim avtomobilom, s katerim se je peljal Zdenko Verlič. Avtomobilist je zavrl in zavil na levo, vendar je kljub temu zbil kolesarja. Ko je bil avtomobil spet na sredini ceste, je vanj trčila s kolesom Gordana JSreš W padla. Oštirja in Erfievo so odpeljali v brežiško bolnišnico, kjer sta dobila zdravniško pomoč. ■ BREZICE: S CESTE V DREVO — Z ovinka tretjerazredne ceste Brežice—Dobova je 11. septembra ponoči odneslo osebni avtomobil, ki ga je vozil Rudolf Pav-bč iz črnca. Vozilo je treščilo r drevo. Po voznikovi izjavi je pri’ šlo do nesreče zato, ker ga je zaslepil neznani tovornjak, škodo so ocenili na 8.000 din. ■ RIGONCE: ZADEL POKVARJEN TOVORNJAK — Josip Luka-činec iz Zagreba je 9. septembra vozil tovornjak proti Brežicam i*1 v Rigoncah pri Dobovi trčil v tovornjak, ki ga je bil voznik Janko Popovič iz Samobora zaradi , okvare ustavil, škode je bilo za 4.000 din. ■ KRŠKO: NESREČA NA MOSTU — Na dvojnem ovinku na krškem mostu je 8. septembra Rudolf Strnad s Senovega vozil osebni avtomobil po levi strani in zbil mopedista Rudolfa Bana iz Sremiča. Mopedist je dobil lažje po* škodbe. ■ KOČEVJE: IIUDO POSODO- VAN POŠTAR — 11. septembra ob 22.15 se Je na križišču pri Petrolu zgodila huda prometna nesreča, v kateri je dobil pretres možganov poštar Matija Ozanlč. Poštar j® šel peš s kolesom, pa ga je podn osebni avto, ki ga je vozil Mila11 Mihelič iz Mrtvic. Avtomobilist j° odpeljal poškodovanega poštarjav zdravstveni dom v Kočevju, od koder so ga nato odpeljali v ljo®* ljansko bolnišnico. ■ • ■ . : \ z r\ . i # " ilWBWHHWWiHi NOGOMET Bela krajina - Hrastnik 1:1 Zmagovalci ribiškega tekmovanja v Črnomlju — od leve proti desni: Drago Bedič (Črnomelj), Rezka Vodopivec (Kostanjevica) in Anton Butala (Črnomelj). Pokal je ostal v Črnomlju Tudi v tretjem kolu so Črnomaljci igrali neodločeno. Tokrat so odščipnili dragoceno točko vodeči ekipi Hrastnika. V prvem delu ni bilo zadetka. Ko Je domačin Frfolja porinil nesrečno žogo v lastno mrežo, so se domači razživeli in imeli več od igre. Deset minut pred koncem je levi branilec Tone VV’eiss končno potresel mrežo gostov in rešil točko. A. LATERNER Cement (Trbovlje) : Mirna 3:0 Trboveljčanom, novincem v ligi, se Mirenčani niso mogli resno upirati. Domači so bili v vseh ozirih boljši in so zasluženo zmagali. V tej ekipi igra tudi nekaj Igralcev trboveljskega Rudarja. A. TRATAR Papirničar (Radeče) : Celulozar (Krško) 0:0 V tretjem kolu celjske nogometne podzveze sta se moštvi v Radečah razšli z neodločenim rezultatom. Gostje iz Krškega so imeli več možnosti za zadetek, vendar niso znali nobene izkoristiti. L. HARTMAN Šoštanj : Brežice 2:1 Breilčani so povedli, nato pa so zabila zadetek še v lastno mre-*o. Kljub porazu so pokazali lepo igro. Elan : Induplati (Jarše) 1:1 Novomeščani so imeli veliko težav, da so osvojili vsaj točko v srečanju z ekipo, ki jo imajo drugi za »topovsko hrano«. Od takšne igre, kot jo vidimo zadnje čase, res ni kaj pričakovati. I. R. Opekar (Ljubečna) : Rudar 1:3 Šenov skl Rudar je gostoval v Ljubečni in dosegel uspeh, saj je premagal solidno ekipo Opekar-ja. Zadetke za Rudarja so dosegli Pleterski, Jevšnik in Gorenc. Najboljši na igrišču Je bil desni branilec Rudarja Gracer. J. KODELJA Zreče : Sevnica 4:1 Domačim so se oddolžili Sevnl-čanom za lanski poraz v Sevnici (8:0). J. BLAS Ribnica - Brežice 16:14 Ribiško tekmovanje v lovu rib s plovčkom, ki ga je organizirala RD Črnomelj, je odlično uspelo. Ob Dobličici je tekmovalo 71 tekmovalcev, ki so bili navdušeni nad organizacijo. Največ uspeha so imeli domačini, saj so zmagali v mladinski in članski konkurenci, medtem ko so ekipno zmago med mladinci poželi Kostanje-vičani. Rezultati — člani posamezno: 1. Butala (Črnomelj I) 1.660 točk, 2. Kvas (Črnomelj H) 1.605, 3. Žabkar (Kostanjevica) 1.275, 4. Podergajs ml. (Novo mesto) 820 itd. Ekipno: 1. Črnomelj II (Kvas, Beronja, Krunič) 1.235 točk, 2. Črnomelj I 1.225, 3. Kostanjevica I 1.775. Mladinci — posamezno: 1. Bedič (Črnomelj) 210, 2. Cvitko 190,'3. Čuk (oba Kostanjevica) 145; ekipno: 1. Kostanjevica (Čuk, Cvitko, DeSevič) 420, 2. Črnomelj 315, 3. Barje (Ljubljana) 175 točk. 2enske: 1. Rezka Vodopivec (Kostanjevica) 35 točk. A. LATERN ER Vojko Dragaš državni prvak Novameščan Vojko Dragaš, eden najbolj nadarjenih dolenjskih atletov, je pred tedni v Trbovljah osvojil naslov republiškega prvaka v mnogoboju za mlajše mladince. Uspeh je ponovil tudi na. državnem prvenstvu v nedeljo v Vinkovcih. Čeprav m dosegel svojih najboljših rezultatov, je več kot za 200 točk premagal drugouvrščenega atleta. Podrobnih izidov nismo prejeli. Dolenjski rokometni derbi v Ribnici je bil zelo zanimiv in je navdušil ljubitelje rokometa, čeprav Ribničani niso igrali tako kot znajo, so ugnali Brežičane. Domači so bili boljši v prvem delu srečanja, gostje pa v drugem. Rezultat je realen, zmaga domačinov je zaslužena. Ribnica: Lovšin, Rigler, Tomšič 1, Ponikvar I 1, Ponikvar II 1, Andolšek, Kersnič 1, Nosan, Tanko 1 in Mikulin 7. Brežice: Berglez, Žerjav, Setjnc 2, Antolovič 2, Rovan 5, Bosina 1, Iskra 4, Avsec, Zore in Novak. Alples (Selca) : Brežice 9:8 Brežičanke so se kar dobro upirale ekipi, ki je še lani bila med najboljšimi v republiki, če bi igrala še poškodovana Stanka Molanoma, bi bil rezultat verjetno za Brežičanke bolj ugoden. DOLENJSKI ROKOMETNI DERBI RIBNICA-BREŽICE Paša za vse ljubitelje rokometa Nedeljski dolenjski rokometni derbi med Ribnico in Brežicami je zadovoljil številne ljubitelje te zanimive in raz-gibane igre. Na igrišču v Ribnici se je zbralo več sto najbolj gorečih navijačev,- ki so z vsemi pripomočki, ki so jih imeli ravno- pri rokah, bodrili svoje ljubljence. V solidni ekipi brežiških fantov so imeli domačini enakovredna tekmece. Prednost domačega igrišča, solidna igra vratarja Lovšina ter panterski skoki prodornega in zvitega Mikulina so pripomogli, da so Ribničani vknjižili prvi dve dragoceni točki. Brežiča-ni, ki so se predstavili kot solidna in borbena ekipa, so včasih pokazali igro, ki je veliko obetala, vendar so bili takšni trenutni navdihi kratkotrajni. V vrstah Brežičanov so bili najnevarnejši vodja vseh napadov -Darko Šetinc, gibčni Rudi Iskra in zanesljivi Polde Rovan. ■ Ko se je napadalec Mikulin pognal v zrak pred vrati Brežičana Bergleza, je bilo kot na dlani, da gol visi v zraku. Spretni, napadalec Ribnice je kar sedemkrat zatresel mrežo tokrat ne preveč razpoloženega Bergleza (slika desno). ■ Brežiški rokometaši, ki so se v Ribnici izkazali z lepo, vendar premalo učinkovito igro, so odšli z igrišča praznih rok, ker so v ribniških vrstah na-, leteli na razpoloženega Lovšina (spodaj). ; ■ Vratar Lovšin, čeprav je branil izredno dobro, je moral vseeno 14-krat pobrati žogo izza svojega hrbta. Večkrat pa mu je uspelo odvrniti nevarnost pred svojimi vrati s spretno obrambo (zgoraj levo). S. DOKL Brežice: Božičnik, Bužančič 1, Zorko 3. V. Mišič 2. A. Mišič 2, Kolar, Bah in Hribernik. V. PODGORŠEK Sevnica : Veterani (Kranj) 10:0 b. b. Ker gostov iz Kranja ni bilo, so ^srečanje izgubili z 10:0 b. b. Ker so želeli gledalci videti tekmo. sta se srečali vrsti Jožeta Šilca in Tomislava Svažiča. Srečanje se je končalo neodločeno 26:26. J. BLAS Krmelj : Zagorje 15:21 Kljub občutnemu porazu domača ekipa ni bila tako slaba, kot kaže rezultat. Manjka ji uigranosti, predvsem pa večje učinkovitosti strelcev, ki so samo na tej tekmi zapravili tri sedmerce. Krmelj: V. Logar, Močnik, C. Logar 6. Jaklič, Mirt 1, Zorc 1. Zaman 4, Pr osen ik in Koprivc 3. B. DEBELAK ROKOMET M. Mlakar 2, L. Sribar, R. Pirc, Plut. R. Sribar 2, M. Pirc I, BELT: Englaro, Grabrijan, Lozar 10, Goilek 8, B. Simec 2, Auguštin 'A, Puljak, Svetič 3, D. Simec, Novak, Turk. L. SRIBAR Krško : Cerklje 17:9 Krčani so v drugem polčasu s lahkoto odpravili moštvo Cerkelj, ki je bilo v prvem delu srečanja enakovredno domačim. Največ zaslug za visoko zmago Ima vratar Velkavrh, Id je odlično branil. Krško: Velkavrh, Arh 3, Miku lič, Andrejaš, Dobnik 6. Vomšič, Turk 3, Jankovič, Levičar 2, Li-bršek 3, Zorič. Cerklje: Lorber, Mazinjanin 3, Jazbec 3, Jurešič, Degen, Vovk 1, Piltaver 1, Kodrič, Pucko 1. L. HARTMAN ODBOJKA Leskovec : BELT (Črnomelj) 16:25 V prvem kolu zasavske rokometne lige so Belokranjci zasluženo zmagali v Leskovcu. Zaradi nespretnosti domačih rokometašev so gostje brez večjih težav prifeli do dveh točk. V domači ekipd se ni nihče oalikoval, pri gostih pa sta bila najboljša Lozar in Goršek. Leskovec: Hruievar, N. Mlakar 7, Kovač 3, Žnidaršič, Vakselj I, Novo mesto : Litija 94:66 Novomeščand so z izredno igro povsem nadigrali Litijo, ki ji niso mogli pomagati niti nekdanji igralci Olimpije, Jugoplastike in Slovana Škerjanc, Oblak in Pesek. Gostje iz Litije so vodili samo prve tri minute, potem Pa so domačini z odlično igro polnili nasprotnikov koS in hkrati lovili Se stotico, ki jdm je ušla za las. Za Novo mesto so igrali: Lenardič, S. Kovačevič, Kopač, Počrvi-na 1, Gošnik 4, Šepetave 11, Šobar 20, Kovačevič 28 ln Splic hal 30. Mislinja : Novo mesto 1:3 Novomeščani so prinesli že drugo pomembno zmago s Štajerske. Tokrat so porazili solidno ekipo MisHnje in so trenutno v samem vrhu republiške odbojkarske lige. R. R. Brestanica : Fužinar (Ravne) 1:3 Domačinke razen borbenosti niso pokazale ničesar, to pa je b:-lo premalo, da bi ugnale solidno ekipo Fužinar ja. Žirovnica : Kemo OPREMA 0:3 2e drugo gladko zmago si Je odbojkarski ekipa KEMO OPREME priborila minulo nedeljo. V manj kot 45 minutah so premagali moštvo Žirovnice s 3:0. Za KEMO OPREMO so igrali: Babnik. Mišma« c'" s.vmv. Pavlin, Strajnar in Legan. M. L. Zarja : Novo mesto 61:57 V prvenstveni košarkarski tekmi so Novomeščani v Ljubljani proti Zarji, ki po porazu s Trnovim ne more osvojiti več kot dugega mesta, vodili od prvega sodnikovega žvižga pa do 18. minute drugega polčasa. Zadnje tri minute pa niso dosegli niti enega koša in so srečanje izgubili 57:61, z njim pa hkrati tudi možnosti za drugo mesto. Za Novo mesto so igrali: S. Kovačevič, Gošnik, Šepetave 2, Po-črvina 2, Kopač 6, Sobar 12, Spli-chal 14 in Ž. Kovačevič 21. Novo mesto : Šentvid 97:64 Novomeščani so prvenstveno tekmo druge slovenske košarkarske lige s Šentvidom začeli zelo nespretno, tako da so Ljubljančani vodili 10:0 in pozneje 19:7. Sele v 18. minuti so domačini izenačili in si nato do polčasa priigrali 7 točk naskoka — 34:27. V drugem delu pa so zaigrali kot prerojeni in so koši kar deževali. Ljubljančane je samo konec tekme rešil pred »totico, o čemer pa po medlem začetku ni nihče mislil. Za Novo mesto so igrali: Gošnik, S. Kovačevič 2. Kopač 4, Z. Kovačevič 8, Počrvlna 10, Šepetave 16, Sobar 19 in Splichal 38. TENIS Uspelo prvenstvo Z napetim finalom, v katerem Je Uhl s preobratom v drugem setu po 0:4 le še zmagal s 6:4 proti Splichalu, se je končalo no-vomeSko teniško prvenstvo, na katerem so mladi obračunali s starimi. Med posamezniki Je v četrtfinalu Uhl premagal Dokla 2:0, Splichal Roliha 2:0, Medic Zorka 2:1 in Turk J. Picka 2:1. V polfinalu je Uhl premagal Turka s 6:2, 8:6, Splichal pa Medica 6:0, 3:6, 9:7, nato pa je Uhl v finalu premagal Splichala 6:4, 6:4. Igralo je 12 igralcev, med peterico parov Da sta se že v prvem kolu pomerila favorita: Splichal in Uhl sta premagala Medica in J. Plcka 2:0 in sta imela lahko pot do snage: v polfinalu sta premagala Turka in Grelna 51:0. v drugem oolfinalu pa sta M. Picek in Oerbec premagala Dokla in Roliha 2:0. V finalu sta zmagala Splichal in Uhl proti M, Plcku in Gerbcu 6:1, 6:0. M. H. ATLETIKA M. Špilar četrti V soboto in nedeljo Je bilo v Celju letošnje državno atletsko prvenstvo. Na tekmovanju so nastopili trije novomeški atleti, ki so dosegli za državno prvenstvo predpisane norme. Najuspešnejši je bdi Marjan Spilar, ki je v kopju (67,64) osvojil četrto mesto. Marjeta Pučko je v skoku v višino (1,45) zasedla solidno osmo mesto. Kost ja Virant je nastopil v deseteroboju in dosegel lep uspeh. Tatjana Gazvoda pa Je zaradi spremembe urnika organizatorjev zamudila predtekmovanje. Novomeški atleti so na tekmovanju nosili majice naše tekstilne tovarne NOVOTEKS. Kje, kdaj, kdo? Nogometaši Bele krajine gostujejo v Tržiču. V ljubljanski conski nogometni ligi bodo srečanja: Mirna — Rakek, Odred — Sava in Cement — Elan. V celjski podzvezni ligi bodo Brežičani igrali doma z Žalcem, senovski Rudar pa bo imel v gosteh Rogatec. Sevni-čani bodo igrali doma S Steklarjem B iz Rogaške Slatine. V republiški rokometni ligi bosta srečanji: Brežice — Radeče v Celju in Polet (Murska Sobota) — Ribnica. Dekleta Brežic se bodQ v Celju srečala s Kranjsko goro, kjer jim točke ne morejo uiti. V republiški odbojkarski ligi bodo srečanja Novo mesto — Kanal in Sladki vrh — Brestanica. Odbojkarji Trebnjega bodo imela srečanje s Kropo. Kosi mesti gostu- jejo v soboto v Ljubljani, imeli bodo srečanje s Prula-mi. Od tu in tam ■ NOVO MESTO — V prvenstveni rokometni tetanl zasavske toge je Novo mesto premagalo Brežice B s 24:13 (M. G.) ■ TRBOVLJE — Mladinci trboveljskega Cementa so premagali vrstnike z Mirne s 4:0 (A. T.) ■ ČRNOMELJ — V predtekmi glavne tekme Bela krajina — Hrastnik so se pomerili pionirji in mladinci Bele krajine. Na veliko presenečenje so zmagali pionirji z 2:1 (A. L.) ■ KRMELJ — V prijateljski rokometni tekmi sta se razšli ekipi Krmelja in Novega mesta z neodločenim rezultatom 26:26. ■ BREZICE — Preteklo soboto je bil odigran košarkarski turnir za prehodni pokal, ki so ga darovali sami ljubitelji košarke in udeleženci turnirja. V konkurenci so sodelovale štiri ekipe, najboljši pa so bili študentje, ki študirajo v Ljubljani. Za zmagovalno ekipo so igrali Kuralt, Bajde, Bužančič, Kežman, Bric in Novak. ■ KOČEVJE — Mladinci kočevskega Partizana, ki igrajo v ljubljanski tekmovalni coni, so pretekli teden premagali košarkarje Bežigrada & 66:50. Pionirji pa so srečanje z Medvodami izgubili 46:27 (A. A.) ■ NOVO MESTO — Udeležba na letošnjih delavskih Športnih igrah v atletiki ni bila najboljša. Večina nastopajočih se je pi 9-uri: hernija šolske mladine (v osnovni šoli) 9'bota, 26. sept., ob 19. uri: » ^aira koncert moškega zbora (v dvorani zadružna doma) VABLJENI! Ukradla motorno kolo in se prevrnila Oba ponesrečenca sta približno uro pred nesrečo ukradla v Ribnici motorno kolo, da bi se peljala — kot je povedal kasneje miličnikom Vendramin — »lumpat«. Vozila sta izmenoma in brez luči, ker je nista mogla prižgati. Nobeden nima vozniškega izpita. Huda prometna nesreča se je zgodila 10. septembra ob 23. uri v Srednjih Ložinah pri Kočevju. Jože Lovšin iz Ribnice je zapeljal z motornim kolesom s polnim plinom izven ceste. Pri padcu se je hudo poškodoval: dobil je zlom lobanjskega dna in več drugih poškodb. Nezavestnega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Vprašanje je, če bo nesrečo preživel. Sopotnik Stane Vend. ramin iz Ribnice je bil pri tej nesreči tudi resneje poškodovan. Nov valjar v kosih • 9. septembra je vozil Franc S šribar iz Bučne vasi na to- J vomjaku novomeškega cest- 9 nega podjetja nov 7-tonski • Srečni ribič Alojz Hodnik in njegova ščuka. Ni še točno znano, koliko ščuk, ki so merile okoli metra, so letos v Rinži uplenili domači in tuji ribiči. Po mnenju nekaterih ribičev je letos prijelo okoli 10 takih velikank, da manjših — od pol metra navzgor — niti ne štejemo. (Foto: Jože Primc) ža prvenstvo Jugoslavije' 27.septembra * ob 13. uri Še dober teden! Gobarji in ljubitelji narave, bodite previdni! Po naših gozdovih so se v preteklem tednu množično pojavile zelene mušnice (Amanita phalloddes). Letos se je po dolgi zimi vse zakasnilo, tako tudi te smrtno nevarne gobe. Običajno začno rasti v začetku julija, letos smo le redke videvali vse do začetka septembra. Kot mušnice jih odlikuje nežno zastiralce (velum par-tiale) na kocenu pod klobukom, del beta, ki je v zemlji, je izredno zadebeljen in obdan z belim »jajčnim« ovojem (velum tmiversale), ki prav mlado gobo v celoti ovija. Površina klobuka je gladka, rumenkasto zelene barve s primesjo sivo rjavkastih radiamih nežnih prog. Pri zelo mladi gobi je barva klobuka večkrat skoraj bela, mestoma komaj naznačeno rumenkasta. Lističi na spodnji strani klobuka so v vsakem primeru BELI! Kocen od zgoraj navzdol postaja nekoliko debelejši in površina je od zastiralca navzdol prečno cikcakasto izrisana. Iz zemlje štole ob kocenu več ali manj raztrgani robovi belega »jajčastega« ovoja. Rastejo na bogatejših humornih tleh v bližini hrastov, v grmovju in mešanih gozdovih. Znano je, da so letos že prve žrtve med neprevidnimi nabiralci gob. Vsi, ki gobarite, bodite izredno previdna pred gobami opasane oblike in barve. Razen te poredkoma srečamo tudi koničasto Anušmioo, ki je popolnoma bele barve, kocen je nekako kosmičast. Tudi ta je smrtno nevarna. Ce pride do usodne zamenjave, obide zastrupljen-ca osem ali več ur po zaužitju takih gob izredna slabost z bruhanjem in vode-'ciimi driskami. Nemudoma je treba poiskati zdravniško pomoč, ker je moč zastrup-Ijenca rešiti večinoma le Vodstvo dirke je do torka prejelo prve prijave tekmovalcev i« Sarajeva, Maribora, Nove Gorice, Izubijane,'Reke, Beograda in Novega mesta. Republifika Športna komisija je namreč na seji 9. septembra potrdila republiSke licence Se petim dolenjskim tekmoval; cem: Novaku, Maroltu, Kumpu, Vidrihu in Pavliču. Včeraj je prišlo Se 45 prijav iz Zagreba, Splita, Beograda, Novega Sada in od drugje, tako da obsega spisek tekmovalcev za »NAGRADO GORJANCEV 70« že 59 imen. Med njimi sta tudi Joviča Paliković z gordinijem in lanski zmagovalec Gorjancev v kategoriji B do 1300 ccm Mladen Gluhak, ki bo letos vozil NSU TTS. • Pokrovitelj dirke Industrija motornih vozil iz Novega mesta ima za tekihovalca, ki bo v eni vožnji posekal lanski Pušnikov rekord proge (100,570 km na uro), pripravljen glavni pokal zmagovalca Gorjancev in 2000 Ndlnarjev nagrade. Za drugega najhitrejšega voznika bo dala pokal Dolenjsko turistična zveza. Pokal za nacionalni razred (do 785 ccm) in lepo nagrado pa bo tudi letos dal znani slovenski zabavni tednik ANTENA iz Ljubljane. Prireditev se vse bolj bliža In vodstvo dirke ima dela čez glavo: treba Je urediti tekmovalni park (bokse), postaviti 10-parni tele-fomafld kabel za zvezo med startom, tribuno in ciljem, organizirati preskrbo gledalcev, da na Gorjancih ne bodo lačni in žejni, posebno skrb pa posvečajo prireditelji varnosti gledalcev in tekmovalcev, da ne bi priSlo do nesreč, kakršne pri avtomoto dirkah zadrge čase niso redke. 2e zdaj naprošajo gledalce, naj se vedejo disciplinirano in brezpogojno ubo gajo službene reditelje, ki bodo skrbeti ek varnost ln red ob progi. Mrzlično se pripravljajo tudi nqšl domači teikmovalcl, ln ker imajo svoje stroje lepo razstavljene po mizah mehanikov, Je tudi po novomeških ulicah te dni man) hrupa in cviljenja gum. Pravijo, da so pretekli teden videli Stroka, ki Je preizkušal BMW na gorjanskih ovinkih, Ljubljančani pa groze s posebej za Gorjance pripravljenimi miniji. Upajmo, da bo do prihodnje sobote dopoldan, ko se začne tehnični pregled in verifikacija vozil, vse naredi Včeraj se Je v Novem mestu z vodstvom dirke posvetoval predsednik zvezne Športne komisije in delegat AMZSJ za NAGRADO GORJANCEV 70 tovariS Alojz Gabrovec. Najbolj ga je zanimalo poročilo športne komisije in komisije za varnost. m. KAJ SO PRED 70 LETI PISALE Dolenjske Novice. ■ (ŠKODLJIVOST ALKOHOLA). — Alkohol, ki se nahaja v vseh vpijanljivih pijačah, je strup in spada k omotičnim pripomočkom, kakor morfij, kloroform i.t.d. Zdravniki so dokazali: 1. da redno uživanje alkohola v malih popitkih ali pa občasna večja množina tega strupa povzroče nevarne bolezni želodca, srca, jeter, ledvic, pljuč >in drugih telesnih delov; zavživanje alkohola ovira tudi zdravljenje ran, katara i.t.d. ■ (STROJ ZA ČIŠČENJE 2ITA). — Kmetijska podružnica je letos kupila nov stroj za čiščenje žita in sicer s pomočjo podpore, katero Je v ta namen prejela od c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Ta stroj se nahaja v Kandiji pri g. župniku J. Zurcu. ■ (PREME MB A POSESTI.) — Gosp. pl. Langerjevo hišo v Novem mestu, kjer se sedaj nahaja okrajno glavarstvo, kupil je novomeški župan in advokat gosp. dor. Šegula. ■ (TRGOVCI), — kateri imajo na Grškem kupčijske zveze, aii nameravajo stopiti v kupčiijdko zvezo, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani zaupno naznanilo. ■ (SEJEM V ŠT. JERNEJI) — dne 24. avgusta t.l. bil je jako dobro obiskan. Prignalo se je na istega čez 2.000 goved, 400 svinj kakor tudi 200 konj. Kupčija bila je a govejo živino živahna. Kupcev prišlo je na ta sejem več iz štajerske iz Leibnica, ki so kupovali goveju živino bolj velike vrste. Kupčija s svinjami je bila pa slabši, ker je bilo za iste premalo kupca. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. septembra 1900) Kje je Anton Kic? Mamica, zakaj sr umrla? ■ (IZGUBIL SE JE) — okrog 23. jul. 17-letni Anton Kic. Fant je zelo božjasten in pohabljen na rokah in desni nogi. Pred tremi tedni ga je nekdo videl na poti iz šic proti Toplicam. Pozneje ga ni nihče več opazil ali zasledil Kdor bi vedel, kje je ali mogel kako sled podati, naj naznani Antonu Kicu na Dolenje Vrhe št. 6, fara Dobmiška. ■ (DNEVI NESREČ.) — Keki nemški statistik je izračunal, da se je največ nesreč lansko leto zgodilo v ponedeljek, namreč 1677, v torek 1556, v sredo 1631, v četrtek 1434 v petek 1638, v soboto 1638, v nedeljo pa samo 266. Kakor se iz tega vidi, je najbolj nesrečen ponedeljek, takozvani »plavj«, pa ne petek, kakor nekateri ljudje mislijo. ■ (ZAPUŠČINA) — laškega kralja znaša 22 milijonov, poleg mnogih grajščin. Vse to podeduje njegov sin, sedanji kralj, Viktor Emanuel III. ■ (NARODNO ZDRAVILO). — Francoska zdravnika Hericourt in Riohet se v zadnjem času bahata, da sta iznašla novo zdravilo zoper jetiko. Kako bi se zavzela, ako bi zvedela, da se njih zdravilo že davno rabi v Bosni in Hercegovini med preprostim ljudstvom. Kakor piše »Naša Sloga«, je več žen, katere zdravijo jetične ljudi s sokom iz dobro stolčenega in razsekanega govejega mesa, politega z vodo, t.j. s tistim zdravilom, ki sta ga šele adaj »iznašla« zgoraj omenjena francoska ■dravnika. Pri štirinajstih letih sem ostal sam: mati mi Je umrla zaradi neozdravljive bolezni. Mesece in mesece se je zvijar la v strašnih bolečinah in oče me ni pustil, da bi jo gledal, kako počasi umira. Nisem ga hotel ubogati. Bilo je sredi avgusta, ko je v zadnjem krču zatisnila oči. Po smrti ,sva dve leti z očetom ostala sama. Oče je hodil v službo, jaz pa v šolo. Hotela sva dobiti gospodinjo, toda nisva je mogla najti Medtem se je oče seenanil z nekim starejšim dekletom To sem zvedel od drugih ljudi, sam mi o tem ni nikoli govoril. Preveč sem imel rad svojo mater in se nisem mogel sprijazniti z mislijo, da bom moral sedaj tuji ženski reći mama, kot je to zahteval oče. Večkrat sva se skregala in včasih po ves teden nisva spregovorila niti besede. Nekega dne je prišla k nam neka ženska in spraševala za očeta. Ker sem mislil, d? je to tista, ki bi ji moral rečd mama, ji nisem hoteli povedati, kje je oče, temveč sem ji rekel, naj raje gre. Odšla je in z očetom sta se na tiho poročila. 1 Ker doma nisem bil več zaželen, me je k sebi vzel stric. Med njegovimi otroki in menoj ni bilo nobenih razlik. Ko je očetova žena rodila sina, me je oče popolnoma pozabil. Pri stricu sem se počutil kot doma in sem tudi jaz pozabil na svoj dom, na očeta, samo mame nisem mogel pozabiti. Moj novi dom je bila stričeva hiša, moja starša sta postala stric in teta, njuni otroci so bili moji bratje in sestre. F. F. Vulkanizer Jože Ozvald iz jn n,a svojevrstno zbirko. Zbira predmete, ki jih je našel v predrtih zračnic?!1 ^ £vtomobilskih plaščih. V njej je vsega: od žebljev do nožev in celo kljutl' 11 Predmeti na fotografiji so predirali zračnice. (Foto: Drago Moliar) 50 let - več kot 500 vlog Lovil krape - ujel ščuko Alojz Hodnik iz Mlake pri Kočevju je 9. septembra zjutraj lovil v Rdnža nad zgornjim mostom v Kočevju krape, ulovil pa je ščuko, kd je merila 96 cm in je bila težka 6,5 kg. O svojem »dobrem prije-jemu« — kot pravimo ribiči — mi je pripovedoval tako: — Okoli 7. ure zjutraj sem začel loviti krape. Na srednje velik tanek sem dal za vabo kruh. Pol ure sem čakal, a ni bilo nič. Potem sem videl, da je blizu brega zaril krap. Seveda sem hotel vabo premakniti n«a to mesto, kjer sem si obetal prijem. Ko sem vrvico navijal, je naenkrat močno ouknilo, da ■ je palico krepko zvilo. »Glej ga, vraga, to pa ne bo krap!« sem pomislil. Potem sem se mučil dobre četrt ure, da sem jo spravil bli- že brega, a se je na mojo veliko žalost vrvica zapletla v zelenjavo, ki raste v Rin-ži. Med utrujanjem ribe sem tudi opazil, da se je na trnek obesila ščuka, kar je precej nenavadno, saj jih ri-dči lovimo le na mrtve ribe ali na vabe, ki ponazarjajo ribe. že sem mislil,?, da se bo ščuka strgala in ušla, ko se je oglasilo z mosta več otrok, ki so šli v šolo: »Stric! Tja vrzite!« in so kazali z rokami. »Tam je ščuka!« »Kaj mi če tista ščuka, ko pa imam že eno na trnku, pa ne morem do nje?« sem jim odvrnil. Solarji so takoj pozabili na pouk in mi pritekli na pomoč. Enemu sem dal v roke palico, sam pa sem v škornjih zakoračil v vodo in izvlekel ščuko na suho. Seveda sem se zaradi ribiške strasti in prestanih naporov kar tresel. Brez pomoči šolarjev ščuke najbrž sploh ne bi spravil na suho. JOŽE. PRIMC Zelene mušnice rastejo... kmalu po zastrupitvi, ko so težave omejene v glavnem na želodino-črevesni trakt. GOBARSKA DRUŽINA LJUBLJANA Pridružite se modernim ljudem,^ ki pijejo ~ CYNAR VSAK ZAČETEK JE TEŽAK, ZAKAJ BI ODNEHAL „Bizeljanci nismo nikomur zaprli vrat“ Bomo obnavljali vinograde še naprej v potu svojega obraza ali tudi s krediti iz republiških virov? Zadnja nedelja v hmeljiščih V nedeljo, 13. septembra, so se poslovili od dela v hmeljiščih še zadnji obiral- f ci. Letos so bili pozni, na srečo pa je bil zadnji teden ■ lep in je šlo delo hitro od rok. Med tednom so priskočili na pomoč tudi šolarji 6., 7. in 8. razredov. Za to razumevanje je AGRARIA vodstvu šole zelo hvaležna. Učenci bodo svoj zaslužek porabili za izlete ob koncu šolskega leta. Za ustanovitev kovinske galanterije na Bizeljskem V ponedeljek, 14. septembra, se je sestal svet za gospodarstvo občine Brežice. Člani so dobili že pred sejo v roke obsežno utemeljitev za ustanovitev novega podjetja KOVINSKA GALANTERIJA BIZELJSKO, o čemer bo razpravljala nato še skupščina. Novo podjetje bo lahko zaživelo le, če bo občina najela potreben kredit za začetek. člani sveta so nato razpravljali še o programu geoloških raziskav na območju čateških Toplic. Končno se je odprlo Ce se bodo uresničili vsi Investicijski načrti za prihodnjih nekaj let potem se Brežičand ne bodo več pritoževali. Novi industrijski obrati in turistična objekti pomenijo tudi zaposlovanje novih moči. Največ delavcev bo sprejel obrat novomeškega IM V. Potrebuje jih nad 500, trenutno pa jih zaposluje le 160. V obratu ljubljanske Vege jih bodo sprejeli 220, v Beti 100, v Kovinski galanteriji na Bizeljskem pa že letos 32. Modna revija v Ča-teških Toplicah Sevniška tovarna otroške konfekcije JUTRANJKA je v torek zvečer povabila v Cate-ške Toplice svoje poslovne prijatelje in odjemalce. Na modni reviji jim je prikazala izbor modelov za pomlad in poletje 1971. Goste so po reviji zabavali ORIONI. Prevzeli so obnovo in odkup grozdja V poslovni skupnosti za pridelovanje in predelavo grozdja, ki jo tvorijo Kmetijska zadruga Bizeljsko, Agrokombinat Krško in Kmetijski kombinat iz Žalca, je prevzela skrb za odkup in obnovo vinogradov na bizeljskem in šmarskem območju Kmetijska zadruga Bizeljsko. Kombinat v Žalcu bo prodajal vino in se povezoval s kupci. Na Bizeljskem in na Pi-šeškerr. je 1.200 hektarjev vinogradov, v šmarski občini pa 400 hektarjev. Kmalu bodo minili trije meseci, odkar se je zadružni svet kmetijske zadruge na Bizeljskem izrekel za ustanovitev poslovne skupnosti za proizvodnjo in predelavo grozdja ter pridelavo vina. Člana te skupnosti sta še Kmetijski kombinat Žalec in Agrokombinat iz Krškega. Takrat so imeli na Bizeljskem tudi ponudbo Slovenija vina za poslovno sodelovanje ali za združitev. čili sto vagonov, 40 vagonov lastnega pridelka in 60 vagonov iz odkupa. Za prodajo se ne bojimo. Pa tudi Slovenija vinu s tem n smo zaprli vrat. Oni imajo pri nas štiri odkupne postaje. Na tržišču bo odslej dvojni biz?lj-čan, zaščitno znamko pa bo imel samo naš. J. TEPPEY Dopolnilo o pre-gledu motornih vozil Dopolnjujemo oglas o tehničnem pregledu motornih vozil, ki je bil o javljen 3. 9. 1970: »Nadalje vas obveščamo, da morajo biti motoma k° * sa — mopedi brezhibni m očiščeni, v nasprotnem primeru tehnični pregled ne bo opravljen. Avtotransportno servisno podjetje »PREVOZ«, Brežice Da sami ne morejo dalje, se zavedajo, za Slovenija vino pa sfi kljub priporočilom predstavnikov skupščine niso opredelili. Z zadrugo bi bi’.a prihodnost sicer bolj brezskrbna, toda predsednik za družnega sveta kmet Frar.c Premelč meni, da bi se težko zagovarjali pred kmet;. Takole je pripovedoval: »V naši zadrugi so kmetje vedno soodločali. Čeravno so zadruge izgubile svoj prvotni značaj, je to na Bizeljskem nekoliko drugače. Kmetje so navezani nanio in jo pojmujejo kot svojo. Zadruga je opravila mnogo koristnega za kraj in tudi vel;k del komunalne ureditve, od vodovoda do l-e cirske čr a’ke, je prevz^a na svoja ramena. Zadruga ie bila na Bizeli-skem ustanovljena prvič 1934. leta. član tednn^ega ustanovnega odbora je bil tudi v povojnih lelih v zadružnem svetu. — Torej ste se odloč’li za • poslovno skupnost pred,sem zaraii nezaupanja do trgovcev? — Tako je. Želim j namreč zaščitit: svoje vini d in obdržati dober glas pri kupcih. Slovenija vino pa ima vinograde od Djevdjelije do Ljutomera za/to- je razumi Ivo, da ne dovolimo bizeljčanu ali cvičku dodajali srbskih vin. Pa še nečesa se bojijo naši kmetje — tega, da bd nam potem diktirali odkupne cene, vinogradniki pa bi bili brez moči. Tako je bilo lani v Ormožu in Ljutomeru, kjer st odkupovali vino le po 2,50 in celo po 2 din. — Kaj pa obnova? — Po 10 do 15 'hektarjev obnavljamo vsako leto. Te dni smo se namenili v Ljubljano, da bi končno zvedeli, kako je z republiškimi sredstvi za te namene. Predstavniki gospodarske zbornice in celjske banke so obljubi i. da bo denar za obnovo na raz polago že 1. julija. Kme li potem lahkT dob:l 40 odstotkov inT. esticijske vrednosti kot posojilo pri banki, če bd sam prispeval 30 odst., gospodarska organizacija pa iu-di 30 odst. Narobe je le to, da kmetovega dekrža ne priznajo v delu. če bi vinogradnik dobil predvidenih 15 tiso akov, potem ne bi pri zrdn gi ničesar več is' al in obnova bi na mah stekla. Sicer pa je naša zadruga že pred 15 let pripravila e’abo-rat ?a obnovo zasebnih vinogradov. Bili smo prvi v Sloveniji toda tedaj kreditov ra zasebnike ni bilo. — Sreda septeubra smi in trgatev se bliža. Koliko lan ske?a vina imate še na zalogi? — 33 vagonov. Trenutno smo v zadregi za pr>.codo. Upamo, da jo bomo dobili. Potrebovali bi tudi 150 tis č dinarjev obratnih sredstev. Razen tega zavira polni n e pomanjkanje steklen e. Upamo. da bo zdaj K>lne izvolili za prvega pred-so S- uPravnega odbora. To Sftrv, zametki današnjega Jl^^Pravljanja. Pogumno ^ J*01 10 tisoč ljudi Na . ^jiski razstavi *n v dijaškem poj Je. v nedeljo šele. ob vrvenSmih zvečer ponehalo tra obiskovalcev. Od jurilo nQVeČera se ->ih je zvr‘ PreoAi razstavnih prostorih biia *m- Razstava je lje> “dprta tudi v ponede-bisk’ ,sePtembra. Med o- uLS0. bili ta dan ve" dina p vnetje .in šolska mla-W “^unajo, da si je ^ v nedeljo in sCSf nad 10 tisoč obi- smo zaorali v ledino in ne zaman.« »Kako so tedaj delavci gle: dali na ta veliko obetajoči preobrat?« »Bili so navdušeni. Zavedali so se daljnosežnosti tega sklepa.« »Koliko časa ste opravljali funkcijo predsednika v upravnem odboru.« »Dve leti, nato pa sem bil do upokojitve član delavskega sveta ali upravnega odbora. Na sejah smo tedaj obravnavali bolj notranje zadeve podjetja, kajti plan so v začetku postavljali še v republiških okvirih, na direkciji.« »Ali še spremljate uspehe tovarne?« »Seveda in vesel sem jih. V podjetju imam sina; inžen r strojne stroke je in me je tako rekoč nasledil.« »Ali se upokojenci kdaj srečate v tovarni?« »Vsako leto nam priredijo pogostitev. Morda bi bili naši $t:ki s podjetjem lahko še za spoznanje tesnejši. Tudi to se da urediti. Kdor je živel s tovarno 20 ali 30 let, se mu večkrat stoži tpo njej in po sodelavcih. Rusije so že začele delati drugi polovici septembra seja konference ZK LjudiPne ^°^itnice so mimo. st®v in S°-.Se vrnili z dopu-°zi.vel° Je tudi delo r«nci LPTl finski konfe-škem. £ S komiteju v Kr-le vse v-« . ..tm- 50 se sestavih sfii^isiie in.namen nj>- °ijskeea 1 a 'delava ak-k ZK PT°£rama organizacija I97i °ktobra im do 1)0 5itret3ini sePtembra °bčinske or-r* ^ riM i 12vollla delega-,enc« ZK^Stalni del konfe-še brn^5akar bo spreje-Tudi ^ ZK v občini, k dnd. ^ bo sestal P,r°gramp ^ušal. bo uskladiti ^uPnd dpia01^isi^ in Jih kot ^ konferflVni načrt predi o-?^°bru _nci' ^e v mesecu ^gič Sp<;, ,130 konferenca družba ,' Obravnavala <,°j ob^in- ,°'ekonomski raz- i?jeročnSnSe Zadržala pri razvojnem et^s sPet manj v ^Poslenih ^ je sindikat ?v. Se čfni?,JO ugotovil, 2^^jŠuje f ! zaposlenih v^otka ^ je Padl° za 2S> 3*1° "“"o« “P«- Cimprejš- Wn°vih rifr da za °dpira- 55? Co dL??1 niest- po- orgtoj ežne predvsem ^e^ale, da ClJe’ ki bodo ftajhitrf? bodo nalož' J^itreje vračale. programu. Delovnm organi-acijam in skupščini bo dala svoja priporočila in jih obvestila o odnosu Zveze komunistov do najobčutljive'š h vprašanj razvoja občine. Ta teden je predložila ko-' miteju svoje predloge tudi komisija za splošni ljudski odpor in poročala o uresničenih sklepih, ki jih je konferenca ZK sprejela maja. Dobitki nedeljske tombole v Krškem Turistično društvo v Krškem je z obiskom tombole izredno zadovoljno. Privabilo je 11.000 ljudi. Avto škoda je dobila domačinka Anica Goršakova, mlada delavka v PAPIRKONFEKCIJI. Tudi motoma kosilnica je prišla v prave roke. Zadela jo je Anica Dimc iz Senuš. Dobitnik sodobne naveze za živino je bil Ferdinand Zakšek iz Brestanice. Slavko Lopatič iz Krške vasi pri Brežicah je zadel motorno žago, Nika Izgoršek iz Sevnice mešalec za beton in Jože Rozina iz Arnovih sel pri Brežicah pralni stroj. Tudi Ivanu Černeliču iz Arnovih sel se ,je nasmehnila sreča z lepim dobitkom, televizijskim sprejemnikom. Pony ekspres je zadel Franc Drstvenšek iz Sevnice, hladilnik pa Alojz Brinar iz Trbovelj. V Krškem sta.torej ostali samo dve tomboli. J. T. ■5? pedagoška akademija ^širen —--------------------- Program delavske univerze v Krškem Cl j. Strokovno izobraževanje bo nudilo občanom naslednje možnosti izobraževanja: obisk 5., 6., 7., in 8. razreda osnovne šole, obisk ekonomske siednje šole, pedagoške akademije za razredni pouk ter tečaje prve pomoči za voznike motornih vozil. Rekord v avgustu Tovarna papirja v Krhkem je minuli mesec zabeležila velik uspeh. Odkar stoji, še ni nikoli napravila več kot avgusta letos. Kolektiv je naraiil 9.812 ton celuloze, papirja in lesovine.- To je bil torej doslej najboljši mesec. letoSnHnirrza Kr*ko Hj, ^Pravila P.rih°dnje V toogram obširen de- Nt^o&no' Jrogrum ob- izoK užbeno in raževanje ob- ^a^2aSraŽfVanje 150 *S? tečaip fe.ln nadalje-^oveniUjih jezika, ja za rSe ter Pre- Soi!brafnbrrnebe teritori-^lo Jevan|P' Družbeno iz- Sa ^Učno , 1)0 obse' N' S o* Preda- Sel člaue 7^ ekonomskih V> seminar o čCe ^ravi, semi-^ sveta fmskega sin' ^ M de!av-v*un orgamza- Senovo že čez nekaj let ne bo več rudarski kraj. Do aprila 1971 bo zrasel tam obrat gradbenih žerjavov, ki ga bo postavila mariborska Metalna. Rudarje že več mesecev izobražujejo za kovinarske poklice. (Foto: Jožica Teppey) Pred 20 leti in danes v CELULOZI Tovarna je rodila industrijsko mesto, ki je zraslo na Vidmu Za prvi delavski svet v Celulozi je 9. sept- 1950 glasovalo 349 članov kolektiva — vsa, ki so bili tedaj zaposleni v podjetju. Delavski svet je* na prvi seji sklenil prizadevati si za povečanje proizvodnega načrta za leto 1951 in izpolnjevanje delovnih nalog v prihodnje. »Ta sklep velja še danes,« pravijo v podjetju, »slišimo pa ga takrat, ko se odločamo o bodočem poslovanju.-Delovni kolektiv Celuloze je prvo leto samoupravljtnja zaključil zelo uspešno. Takrat so napravili 14.800 ton celuloze, lomspapirja in leso- vine in tako za 14 odst. presegli plan. Pet let pozneje je proizvodnja narasla na 23.286 ton blaga. Tedaj so v podjetju postavil prvi pralni stroj. Poskusna proizvodnja rotopa-pirja je stekla v avgustu. Kolektiv je tedaj štel že 734 delavcev, do leta 1960 pa se je povečal na 897. Papirničarji so močno povečali količine svojih izdelkov. Leta 1960 so zabeležili že 59.000 ton papirja in lesovine, celuloze in . lomspapirja. Preskočimo še pet let naprej. Velika družina zaposle-nih se je leta 1965 povečala na 1.274. Pridne roke so napravile za več kot 90 t:soč izde kov. V f "n so postavili sto tisoč ton. Nanizane številke nazorno prikazujejo skokovito rast to-tarne in uspeh samoupravnega odločanja o njeniprihod-nosti. Ob vsem tem na počutje delavcev niso pozabili. V dveh desetletjih so zgradili 956 družinskih stanovanj, kupili lasten počitniški dom, zgradili olimpijski bazen, hotel in namenili precejšnje vsote denarja za zdravstveno zaščito delavcev, za strokov, no izpopolnjevanje zaposle nih, za prehrano in prevoze na delo. Samouprava je medtem dobila nove oblike. Razmahni’a se je in odločitve so iz leta v leto pomembnejše. Tudi tokrat snujejo v podjetju širokopotezne načrte za prihodnost. Ko bodo do kraja pretehtani, se bodo odlp’ili, v katero smer bodo krenili naslednje desetletje. Oglašujte v DL Poceni posoda! V prodajalni ELEKTROTEHNA v Krškem so dobili pošiljko emajlirane posode. Na zalogi imajo garnituro koz c in loncev. če kupujete televizor, se najprej oglasite v prodajalni Elektrotehna, kjer imajo veliko izbiro teh sprejemnikov. Graditelji hiš lahko dobe v prodajalni ves vodnoinštaia-cijski in elektroinštalacijski material, za centralne kurjave pa sprejemajo naročila. Tudi obložene in podne ploščice vseh vrst. domače in uvožene. imajo vselej pri. Elektrotehni. (PO-E) Na kavo v Brežice Ce bi bile Brežice bližje, potem bi se/ marsikateri Krčan napotil tja na kavico, ker je v trgovina .pri Ljudski potrošnji cenejša. Za skodelico ekspresne z dvojno smetano mora pri Preskrbi na Vidmu odšteti 1,80 din, v Brežicah pa le 1 dinar. Tudi v Novem mestu pri Mercatorju na Glavnem trgu so dražji kot v Brežicah. Za kavico z dvojno smetano zaračunajo 1,20 din, kar pa je seveda ceneje kot v Krškem. Razvitje dveh praporov V nedeljo, 20. septembra, ob 14. uri bodo pred gasilskim domom v Brfestanici slavili boroi in upokojenci. Svoj prapor bo razvilo Združenje borcev NOV iz Brestanice in krajevno Društvo upokojencev. Prvemu bo botrovala Termoelektrarna, drugemu pa Invalidske delavnice. Po proslavi bo zabava za vse udeležence slovesnosti. M. 2. Posvetovanje o kmetijstvu Danes bo v Kostanjevici na Krki posvetovanje o vprašanjih nadaljnjega razvoja kmetijstva, ki ga sklicuje medobčinski svet ZKS Posavje na pobudo centralnega komiteja ZKS. Najprej bo na vrsti razprava o prdelogu resolucije ZKJ o razvoju socialističnih odnosov na vasi in nato še razprava o programu za uresničevanje sklepov druge seje konference ZK Slovenije. Na posvetovanje so vabljeni delegati za konferenco ZKJ, sekretarji občinskih komitejev ZK in člani delovne skupine, ki je pripravljala gradivo za drugo sejo konference ZK. KRŠKE NOVICE vsak četrtek ZA MLADE PO SRCU &&&&&&&&&&&&&&& ■ KKGJSTRACIJA MOPEDOV. Občinska skupščina bo od 21. do 25. septembra podaljševala registracije mopedov za prihodnje leto. Registracijo bodo morali opraviti lastniki mopedov, katerim veljavnost registracije poteče v septembru in oktobru letos. Z registracijo bodo pričeli. 21. 9. na Senovem in v Brestanici, nadaljevali pa 22.9, za območje krajevnega urada Raka, Veliki Tm ter Kostanjevice, 23. 9. za Podbočje, 24. 9. za Leskovec ter 25.9. za Krško in Zdole (na dvorišu ObS). Za vse zamudnike v občini bo registracija še 5.10. v Krškem. ■ KARATE ZA MOŠKE IN ŽENE. Karate klub je 15. septembra pričel s treningi karateja. Treningi so vsak torek in petek v telovadnici osemletke, kjer se kandidati lahko tudi prijavijo za obiskovanje teh športnih vaj. ■ ODPRAVITI OZKA GRLA. V tovarni papirja že dalj $asa razmišljajo o razširitvi proizvodnih zmogljivosti. Ker pa jim že sedaj nekateri obrati povzročajo ozka grla za večjo proizvodnjo, so se samoupravni organi odločili aa nakup novega parnega kotla na mazut, tehnično bodo opremili skladišče lesa, postavili naprave za čiščenje bukve ter zgradili naprave za predelavo odpadnega papirja. ■ OBISKI PO KRAJ3VNIH SKUPNOSTIH. Radio Brežice je v nedeljo, 13. septembra, končal zadnjo oddajo iz serije obiskov po krajevnih skupnostih v brežiški občini. Vseh oddaj je bilo 18. Ta teden bodo prišle na vrsto krajevne skupnosti v občini Krško. Prva oddaja bo iz Podbočja. Napovedana je za 20. september. Ta skupnost je ena najbolj prizadevnih in se je vključila v zvezno tekmovanje. ■ PRED SEZONO OBČNIH ZBOROV. Sindikalne organizacije že zbirajo gradivo za bližnje občne zbore. Obravnavale bodo pretežno tista vprašanja, ki povzročajo članstvu največ skrbi. Sem sodijo vsekakor nagraievanje, prispevek za dopuste in vrsrt, drugih zadev, s katerimi se Ubadajo sindikalne organizacije pc podietjih. KRŠKI TEDNIK Mala šola je veliko vredna V šolske klopi otroci ne sedajo več s strahom. Na sošolce in na delo v razredu so se privadili prvošolčki že v mali šoli. Zanje in za učiteljico je tako začetek mnogo lažji. »Je v šoli poskrbljeno tudi za malico?« »Vsekakor. Da bi bile malice cenejše in obilnejše, organiziramo vsako jesen nabiralno akcijo za živež. Revnejšim otrokom dajemo malico s popustom. Polna cena zanjo je 13 dinarjev na mesec. Dvakrat na teden jim skuhamo enolončnico, trikrat pa kavo, mleko ali čaj. Zraven dobijo še vedno nekaj h kruhu.« J. T. Za 10.000 din nagrad Za nagrade živinorejcem, za povračilo prevoznih stroškov in dogon so na kmetijski razstavi v tedeljo, 13. septembra, v Krškem razdelili okoli 10.000 din. šest nagrad v skupnem znesku 3.750 din so razdelili za najboljše krave mlekarice. Tri telice so nagradili s 1.200 din, za merjasce so razdelili dve nagradi po 200 din, za žrebca 300 din, za najboljši sestav goveje živine pa so podelili nagrado 700 in 500 dinarjev. »Ali prihajajo v malo šolo tudi malčki izpod Bohorja?« »Da, vanjo smo vključili prav vse otroke. Oddaljeni so je še bolj potrebni kot Se-novčani. Ti imajo vrtec, razen tega živijo v drugačnem okolju. Mala šola pa izgladi razlike. Otroci se otresejo plašnosti in so vajeni razredne skupnosti,« je pojasnjevala učiteljica Marija Kerinova. »Se je letos že pričela?« novembra jo bodo obiskoval- »2e. Septembra, oktobra in el otroci iz oddaljenih vasi, pozimi pa domačini. Spomladi bodo izmenoma hodili v šolo vsak drugi dan oboji. Takrat bodo pregledali snov pravljalne dobe. Ker učim prvi razred, se lahko najbolje prepričam o uspehu male šole. Ta je zlasti koristna za hribovske otroke.« Obisk sekretarja LT Slovenije 4. septembra je bila v Sevnici seja občinskega odbora Ljudske tehnike, na kateri sta sodelovala tudi sekretar LT Slovenije Alojz Prvinšek in predsednic ObS Marjan Gabrič, ki sta ugodno ocenila dosedanje delo. Radio-kiub je dobil svoje prostore v centru za obveščanje in alarmiranje, denarno pomoč pa iz sklada za teritorialno obrambo. Mogoče bi bilo poživita tudi delo foto in kinoikluba, če bi dokončno uredili primerne prostore na Glavnem trgu. Občinski odbor LT pričakuje, da bo občinska konferenca SZDL izplačala dotacijo v znesku 5000 din, kolikor je bilo odobreno v juniju. Na seji so sklenili, da bo odbor to jesen naredil seznam najnujnejših potreb, na podlagi katerega bo zaprosil za pomoč republiški! odbor LT. A. 2. RADIO SEVNICA NEDELJA, 20. SEPTEMBRA: Reklame in oglasi. Zgodilo se je v preteklosti. Elektrotehna vam predstavlja. Nekaj o bontonu. Uvod v teden požarne varnosti. Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Promet in mi. Zabavna glasba a uganko. Zaključek oddaje. — Program bomo začeli ob 10.30. SREDA, 23. SEPTEMBRA: Rekla me in oglasi. Zgodilo se je v preteklosti. Nekaj o fotografiji. Obisk pri krmeljski Metalni. Zenska skozi stoletja. Požarna varnost v podjetju. Segli smo na knjižno polico — priznanje. Glasba za mlade in oddaja za najmlajše. Zaključek oddaje. — Program bomo pričeli ob 16. uri. ZASEDANJE OBČINSKE SKUPŠČINE SEVNICA 10. SEPTEMBRA Spet obtožbe na račun slabih cest V Sevnici skoraj ne mine več nobena razprava brez cest - Očitki politiki 'republiškega cestnega sklada in novomeškega cestnega podjetja Kje so knjige? Ko so pred leti ustanavljali občinsko knjižnico v Sevnici, so po vaseh pobrali knjige iz tako imenovanih ljudskih knjižnic. Takrat so ljudem obljubili, da jih bodo obiskovale potujoče. knjižnice. Te pa njgo dolgo delovale, pa tudi 4000 knjig iz občinske knjižnice je premalo za tako veliko občino. Iz Loke je prišla pobuda za ponovno ustanovitev krajevne knjižnice, po hišah so celo začeli zbirati knjige, da bi domača knjižnica lahko znova zaživela. Občani se torej zanimajo za knjige, vprašanje pa je, kako organizirati knjižnice in pridobiti več knjig? A. 2. Mimo dnevnega reda so odborniki na četrtkovi seji obsih zborov občinske skupščine Sevnica nekajkrat ostro spregovorili o cestah v občini- Sklenili so pozvati republiškega cestnega inšpektorja, naj si sam ogleda, kakšna so ta čas nekatera cestišča. Novomeško Cestno podjetje so dolžili, da zapostavlja^ ceste na območju sevniške občine, ostre besede so’ bile izrečene tudi na račun republiške politike o gradnji in modernizacija cest v Sloveniji. Obtožbe so utemeljevali z nekaterimi podatki. Uradni dnevni red pa je obsegal druge zadeve. Predsednik občinskega sodišča JtAJKO ZUPANC je v svojem poročilu o delu sodišča poudaril, da pri nas še vedno ni zadovoljivo urejen, ob tem pa se je zahvalil občinski skupščini za razumevanje. Izčrpno sta poročala tudi medobčinski javni tožilec in občinski sodnik za prekrške. Več bomo o teh zadevah še pisali. Biez posebne razprave je občinska skupščina sprejela odločitev, da tudi Sevnica sodeluje v ustanovitvi sveta po savskih občin, ki bo omogočil večje sodelovanje vseh treh občin: Brežic, Krškega in Sevnice. Odborniki tudi niso imeli pomislekov ob odloku, ki zagotavlja večja povračila potnih in drugih stro S Za jesen tn zimo S izberite i MOŠKI KLOBUK ■ ■ v prodajalni trgovskeg S podjetja 5 SEVNICA S Velika izbira — modni S vzorci! škov odbornikom, funkcionarjem, članom svetov in drugih organov občinske skupščine ter občinski upravi. Postavke namreč že več let niso bile spremenjene, čeravno so se .lelo povečale cene in življenjski stroški. Odlok bo objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu. Več razprave je bilo, ko je prišlo na vrsto vprašanje, kako bo s plačilom za izdelavo dolgoročnega koncepta razvoja m prostorskega plana Spodnjega. Posavja. Občinska skupščina je menila, da so premajhne kazni (penali), ki bi jih podjetje »Region« Brežice, ki bo na- Kladje ima okno v svet Končano je delo na zadnjem kilometru ceste Kladje—Kal. Po desetletnem obdobju gradnje, katero so spremljale velike težave, so tudi najbolj oddaljeni kraji v občini dobili svoje okno v svet. Pri gradnji so pomagali vaščani, dograditev ceste pa je velik uspeh krajevne organizacije SZDL, ki je dalo pobudo za končna dela. B. D. črte izdelovalo, moralo plačati v primeru, aa dela ne bo opravilo do roka. Na zahtevo banke so na seji sprejeli nekatere jamstvene izjave. Odbornik FRANC OGOREVC je dodal, da so se banke navadile zahtevati jamstva za vsako posojilo in da se obnašajo že kot nekaka nadvlada nad gospodarstvom, čeravno so le njegova služba. Skupščina je izrekla še nekatera imenovanja, določila, nadomestne volitve itd. o čemer poročamo posebej. M. L. Zakaj ne bo gradil »najcenejši«? Nekatere plačnike občinskega samoprispevka za gradnjo zdravstvenega doma v Sevnici je vznemirila vest, da se je razpisna komisija odločila zaupati gradnjo gradbenemu podjetju iz Trbovelj, čeravno je bila njegova ponudba za 230.749 dinarjev dražja kot ppnudba podjetja »Beton« iz Zagorja. Ljudje pač niso vedeli za utemeljene razloge, ki so pripeljali do take odločitve. Trboveljsko podjetje je namreč ponudilo gradnjo »na ključ«, kar pomeni, da investitorju ne bo treba plačevati kakih dodatnih podražitev, podjetje iz Zagorja pa ni dalo take po-nudlbe. Tudi sicer je trboveljska ponudba ugodnejša, razen tega pa je podjetje v Sevnici dobro zapisano, kar zadeva kakovost gradnje. SEVNIŠKI PABERKI ■ MLADINSKI KRIMINAL NE N Alt AS CA. V nasprotju s podatki iz naših večjih mest velja za Sevnico, da mladinsko prestopni Stvo ne narašča. To potrjujejo podatki občinskega sodišča, ki je lani obravnavalo le 12 primerov. Sodišče ugotavlja, da k preprečevanju prestopništva veliko pripo more ukrep — strogo nadzorstvo. ■ KDAJ NA VRSTI J*OLJSKA POT? Lastniki hiš ob Poljski poti prispevajOL vsako leto precejšnje denarje v obliki prispevka za uporabo mestnega zemljišča, njihova qeurejena cesta pa ne spominja na mesto. Sprašujejo, kdaj bodo na vrsti. Odbornik Franc Ogorevc je na zadnji skupščinski seji dobil odgovor, da je bila pred lansko stoletnico sevniškega tabora sicer narejena projektna rešitev, vendar potem a uresniOitev ni bilo mogoče dobiti denarja. Ostane torej le upanje, da bo cesta na vrsti, ko bo denar. Vsekakor bo to prod dvestoletnico tabora! ■ NADOMESTNE VOLITVE. Po ročali smo, da sta odbornika Franc Molan in Janez Valant zaprosila za odpoved odborniškega mandata. Občinski zbor in zbor delovnih skupnosti sta v četrtek sprejela odpovedi in določila čas nadomestnih volitev. V 20. volilni enoti (Sevnica 3), kjer je bil doslej odbornik tov Molan, bodo volitve v nedeljo, 18. oktobra, v 13 volilni enoti (KK »Zasavjei) pa bodo v petek, 16. oktobra. ■ BOSTANJSKI MOST 12-KRAT. Občinski sodnik za prekrške je samo v letošnjem letu imel že 12 primorov prekrškov pri zloglasnem boštanjskem mostu čez Mimo. Zanimivo bi bilo Uidi iz- računati, kolikšno materialno škodo je povzročil že ta most, ki je postal posebno nevaren, odkar so asfaltirali cesto proti Radečam. Ne pomagajo nobena opozorila in'prometni znaki, nesreče se ponavljajo ln se bodo ponavljale, dokler mostu ne bodo razširili. fl PODJETJE BO DALO ODGOVOR. Na ponovno odborniško vprašanje, kaj je s kanalizacijo v Florjanski ulici, kjer se hiše množijo, nihče pa ne ve zagotovo povedati, kako bo z odplakami, je podpredsednik ObS Jože Knez pojasnil, da pripravlja odgovor Komunalno stanovanjsko podjetje Sevnica. Sprejeta namreč še ni .dokončna tehnična odločitev, kako speljati kanalizacijo ^ ■ PRESLABO NAGRAJENI POROTNIKI. Sodišče ima težave s porotniki, ki zaradi majhnih nadomestil za porabljen čas vse bolj neradi posedajo na razpravah. Nadomestila so enaka že dalj časa in res tako skromna, da še zdaleč ne ustrezajo. Za 7 ur ali več dolgo razpravo dobijo porotniki le po 12 dinarjev. ■ SIKJLASJE ZA NOVE®A DIREKTORJA. Brez pripomb je dala občinska skupščina na zadnji seji soglasje k imenovanju inž. Jožeta Kolarja za novega direktorja Komunalno stanovanjskega podjetja. ■ POPIS PREBIVALSTVA. V prvi polovici aprila prihodnjega leta bo v Jugoslaviji popis prebivalstva. V sevniški občini bo to zahtevno delo vodila komisija, ki jo sestavljajo' Marjan Gabrič, predsedrtik, ter člani: Stanku Kosina, Drago Lupšlna, Jelko Stojs, Franjo Pipan, inž. Jože Erman in Ivo Pinterič. Koliko je treba, da postanete graščak, lastnik gradu, na kamen zidanega? »Osem veder betona in nekaj kosov kamenja,« bi vam odvrnil Ivan Kožuh, upokojenec iz Sevnice, ki mu na-stara leta ni zmanjkalo veselja, da ne bi ob svoji hiši dozidal še gradič, enak onemu pravemu sevniškemu, ki se vzpenja visoko nad hišo. čudno, kako se umirjajo ob svojem iztekanju človečke življenjske poti. Ivan, zdaj 63 let star, je doma iz Lončarjevega dola, na železnici je delal že pred vojno, med voj. no so ga Nemci obsodili na smrt, pa ne ustrelili, po vojni je samo nekaj časa delal na okraju v Krškem, pa je spet zavil k železnici. Spet SI2VNI&KI VliSTIK ■ ■ ■ ■ - - A*/' Ob hiši je Ivan postavil še gradič, kar tako, še sam ne ve natanko, zakaj. (Foto: M. Legan) POVEZAVA SEVNICE Z LJUBI JANO — Prek takejp cestišča gre najbližja zveza Sevnice z Ljubljano., snetek s ceste Sevnica^-Trebnje je sicer iz leto zime, vendar tudi ta čas ni dosti boljša in se ij*1 pritožujejo ob najrazličnejših priložnostih- n) KAKO KAŽE PRORAČUNSKO LETO? Pohodki kar zadovoljivi SEVNIŠKI GRAD JE DOBIL MALEGA DVOJNIKA Gradič, ki ni iz sanj Kako malo je včasih treba, da si »graščak« služba na kolesih ali ob njih. Vsak dan služba na kolesih ali ob njih. Najbrž si upokojeni železničarji zato tako želijo svoje hišice, z vrti-čem in klopco ob njej! Ivan rad pokaže obiskovalcu, kako si je uredil dom. Počasi je delal, z ljubeznijo, večino del je opravil kar sam. Osem let je tega, odkar je bil upokojen in odkar si je kupil košček zemlje pod sevniškim gradom. Zdaj je zadovoljen, srečen, Kaj bi ne bil, saj se je vedno zadovoljil z malim in skromnim. Niti v mladih letih ni, kot pravi, postavljal gradov v oblake. Si je morda zato zdaj postar/il čisto majhnega, toda resničnega, na domači vrt? M. L. Občinski proračun je do odst. letnih dohodkov, Kot večina občin tudi sev-niška letos nima posebnih težav s plačevanjem občinskih izdatkov, čeravno so pri njej malo večje zaradi tega, ker se osebni dohodki in z njimi prispevki niso povečali tako kot ponekod drugod. Po zadnjih podatkih se je v prvih sedmih mesecih nabralo v. občinski blagajni 3.481.811 dinarjev ali 54,3 odstotka denarja, predvidenega za vse leto. To pomeni, da so bili občinski dohodki za 4 odstotke pod planom. To se je pokazalo tudi na izdatkih, ki jih v tem času ni bilo mogoče vseh poravnati. Izdatki so bili za 2,6 odst. pod predvidenimi. Med skupinami davkoplačevalcev so nastale velike razlike. Do konca julija so na primer obrtniki poravnali komaj dobro tretjino letnih obveznosti (tega je bila delno kriva tudi pozna odmera). Precej boljši so bili obrtniki pavšalisti. Kmetje so v tem času poravnali že 48,5 odstotkov svojih obveznosti, kar je sorazmerno veliko. Razen prispevka od osebnih dohodkov daje največji delež občinskemu proračunu davek od prometa blaga na drobno. Ta dva vira sta se do konca julija dobro odre- konca julija dobil 54, to pa je pod plano^ ——" 18 zala, pričakovati pa J * ^ se bosta proti Koncu US** zvezna *£* sprejela zakon, po ka e treba presežek dohodk računa odvesti na P pe račun, teh presežkov bo dovoljeno uporabiti v aprilom 1971. Sevnica ^ krat še nima Presefjjf’ ugotavljamo v tem z P Krmelj: uresničen« Želja„ Krm^ Novo trgovino v ^ bodo izročili namenu ptemlbra. Zdaj je zgrajena. Ima lepo ^ opremo, urejena pa ,t4raflifl1 njena okolica z asf Ropark imim prostorom ^ go stavno rampo. Vsem, . pomagali k tej vek bitvi kraja, najleps® V ponedeljek se) konference 2 e V ponedeljek 21. septembra, Ifer^. seja občinske - dfl Zveze komunistov, nem - redu bo vlog ka,d-^ stav na področju ^ nja, naloge Pr 1 raVljen^ n ju obrambne P d® prebivalstva ter gata za zvezno Zveze komunistov- INTERESENTI - VARČEVALCI ZA STANOVANJE! V SREDIŠČU MESTA SEVNICA si lahko nabavite komfortno stanovanje j ki od garsonjere do večsobnih za tr{J jih gradijo solidna gradbena podJ ^ ^ Na razpolago je Se nehaj st‘in°,n j,odo vSC Bradi PIONIR Iz Novega mesta Ijlva v septembru letos. ^ \etoS> Interesentom, ki hočejo stan°^vJitijO' priporočamo, naj z nakupom P Zbiramo ponudbe, sprejem®'11® s0 v g sklepamo pogodbe za st v načrtu je postavitev “Pornenika ^ komunalna otev kraja. Občinska ćkTrina je imenovala 24-odbor, V katerem 0Đ-, , arjC Krese-Coban, Le-pj.an Krese, Bogdan Osolnik, NarJ5 ,šs!'inc> Franci Kolar, Čič ^aJcen, Ferdo šetraj-g0 ’ Jože Borštnar, Bo-G°rjan( Viktor Av-rn ’ Marjan Jenko, Ci-p0e] ,ut> Vid Jerič, Franc Ivan n11, Sim°n Sekirnik, ra r 161 Ciril Pevec, Ma-Jogg J^na. Milan šepetave, brič f pničar, Marjan Ga-ZB * Predstavniki KO SevnSmjJUnŽ 1x1 00 ZZB tuHS' Se sPreminjajo 1 za osemenjeva- sn nie prt* leti, je b:lo reje,- a 50 nekateri živino-^etnnneZaUp1^ivo zavračali da j« V ?emenjevanJe. Ceš vi, kaT i PrePUStiti nara-^ Y n'enega, z^aj pa se naravni S?1, ^er še in^0 lunetneoa Pust' zan’maJ° r°«ilo cj., j^bt ugotavlja poživi^ za reprodukcijo v°stih o z”10?1!1' ^jevaln^’ Trebnje ose bistveno r!L.Proge 1111 mogoče no je ^ Podaljšati. Izračuna-•• *\,bl v primem, ČČ bi °PUstiii rK°rnen>p”'>'ca in ^katenv,naravni pripust v tfb, tnorai °dmakn'enb kia skočnino povišati niti K’pi iil'-rp. ražnji j*^°*eno. o zadevi ^Pščimjj ala tudl °bčinsKa mr- ■ * V' % s VSAKDAN KMEČKE ŽENE: prva skrb velja zemlji in živini, vse drugo je treba opraviti mimogrede. Marija Dolenšek (na sliki) j« z rejo živine v kooperaciji prevzela nase še posebno težko breme. (Foto: M. L.) PRIMER, KI BI BIL LAHKO TUDI ZGLED Zastavili so kar na treh „frontah" » 1 - 1 .... . ", . . .. . . — Dolenškovi iz Spodnjih Laknic pri Mokronogu so zelo zadovoljni s pogodbeno rejo pujskov in so poskusili še s teleti in piščanci '* »Nerad odgovarjam, ne vem, še ni vse znano, še ni pogodb,« se je oprijemljivejšim odgovorom izmikal Marjan Dolenšek iz Dol. Laknic, ko smo ga v tretje vendarle dobili doma. Zanj pravijo v kmetijski zadrugi Trebnje, da je eden tistah, ki je najbolj na široko zastavil pogodbeno sodelovanje. Tako sodelovanje pa utegne večje število kmetij spraviti na zeleno vejo. Imamo že Več dokazov za to trditev. Na prostoru, kjer bo tovarna stala, je bilo več lastnikov parcel. Kolinska se je sporazumno lahko pogodila z vsemi lastniki o ceni zemlje oziroma zamenjavi, izjema so bili le Marija in Bogomir Žgajnar z Mirne ter Alojz Uhan iz’ Rodin. Podjetje je bilo pripravljeno plačati po 7 novih dinarjev za kvadratni meter zemljišča, oni pa so zahtevali po 10 dinarjev. Podobna težava je nastala pri širjenju proizvodnih zmogljivosti tovarne »Dana«. Podjetje hoče še pred zimo zgraditi skladišče, ki je se stavni del polnilnice in destilacije. Odobreno posojilo beograjske Poljoprivredne banke mora izkoristiti še to leto, montažna stavba pa je že naročena. Tudi v tem primem je začetek gradnje oviralo to, da tovarna ni mogla sporazumno priti do zemljišča. Lastnica Maruša Bulc z Mime parcele ni hotela prodati po sporazumni ceni niti ni bilo mogoče skleniti sporazuma o zamenjavi. Občinska skupščina, ki je na seji v četrtek, 10. septembra. obravnavala oba primerna, je ugotovila, da gre pri obeh za dovolj utemeljen družbeni interes in je sprejela odločbi o uvedbi razlastitvenega postopka, v katerem bo posebna komisija določila ceno zemljišča. Tak je pač družbeni ukrep, da se preprečijo špekulacije z zemljišči. Prizadeti imajo upravni spor pri vrhovnem sodišču Slovenije. M. L. Je bila pa zato njegova žena Marija bolj zgovorna. Sicer pa tako in tako ni kaj skrivati: kmet mora poskušati s tem ali onim. Ljudje se učijo eden od drugega, včasih celo takle zapis spodbudi, da p sn?majo dober zgled. Tak je tudi njegov namen. Kaj bi s starimi gospodarskimi poslopji, opuščeno staro h:šo, zakaj bi vzdrževal streho, da bi se golazen re dila pod njo, sd je mislil Marjan, ko se je odločil, da bo od zadmge vzel v rejo šest plemenskih svinj. Do len^^vi so se že vča^h ukvarjali z v zre o pujskov in se niso ustrašili dokaj zahtevnega dela. Bele plemenske ske svinje, ki so jih p*ip3-Ijali iz Ihana, so sk'ti’e razen ene vse po 10 in več pujskov. Večina od njih je ostala tudi pri življenju,^in ko Posebej za postaje Občinski sk’ad za reprodukcijo živine bo imel letos skupno z lanskim presežkom 237.539 dinarjev dohodkov. V načrtu izdatkov je zagotovljenih 2500 dinarjev tudi za opremljanje oseme njevalnih postaj, ki niso urejene tako, kot bi morale biti po predpisih in strokovnih zahtevah. Letos bo sklad ustvaril tudi nekaj več obratnih sredstev, ki jih potrebuje za redno delo. Dohodek (pavšalne skočnine) med letom dokaj neredno doteka in je treba imeti nekaj rezerve. K Razpravam o razvoju manj razvitih območij Slovenije biljka odgovor na vprašanje: odkod? bnje ie Po splošni razvitosti šele na 54. mestu med 60 občinami v Sloveniji - Nekatera stališča občinskega političnega aktiva so bili težki po 20 kg, jih je zadruga’ plačala.,po 8,5 dinarja za kilogram. Svinje so krmili s svojo klajo, za pujske pa so dobivala močna krmila. »Resda so bili na prostem trgu pujski takrat precej dražji, toda če upoštevamo, da so svinje zadružne, da je zagotovljeno zdravstveno varstvo, da nas niso poslopja nič stala, se nam je, vsaj kar zadeva prvi poskus, sodelovanje zelo izplačalo, izračunajte: gre za kakih 60 pujskov.-S tako vzrejo bomo še m dalj ^ val1.« nravi Marija. Dolenškovi pa imajo še dvoje »želez v cgiju«. Pod kozolcem so naredili zasilno pitališče za teleta. 42 bikcev in teličk se ta čas gnete pred krmilnim koritom, živina je last ljubljanske Emone, ki daje mo'na krmila, rejcem pa plača od ki’ogra-ma prirasta. Razen z močnimi krmili hranijo pitance še z domačo krmo, ki jo pridelajo na 4 ha travn’kov in 4 ha njiv. V stari, opuščeni hiši, kjer je bila nekdaj gostilna in kjer so se (če smo pošteni, ne prepogosto) pečeni piščan- ci od masti oblita svetili na krožnikih, tam je zdaj pitališče piščancev. Dolenškovi vendar tokrat v sodelovanju so poskusili še s piščanci, s kmetijsko zadrugo Novo mesto. »Saj menda ni najvažnejša firma, važno je kaj narediti. Novomeš*ani so j nam ponudili, mi smo spre- j jeli, ker se nam zdi, da bomo imeli primeren zaslužek. Dokončno besedo bo imel seveda obračun,« tako misli Marjan. Presneto trdo je treba delati, če je razen domače živine še šest plemenskih svinj, čez 40 pujskov, 42 telet in na stotine piščancev treba oskrbovati iz dneva v dan, hiša pa ima samo dva para mladih rok za delo. Vendar Do-lenškova vztrajata, in kot kaže ne -zaman. Kmalu bodo kupili traktor, ki jim bo olajšal delo. Marjan, ki je svoj čas ob’skoval kmetijsko šolo. se ga že sedaj veseli. M. LEGAN Uradno o referendumu v Šentrupertu Uradno poročilo občinske volilne komisije o rezultatih ljudskega glasovanja v delu krajevne skupnosti Šentrupert, ki so ga odborniki dobili na zadnji seji občinske skupščine, ugotavlja, da je od 956 volilnih upravičencev glasovalo 892 ljudi, od tega jih je 763 glasovalo za uvedi>o samoprispevka, -107 jih je glasovalo proti, 22 glasovnic pa je bilo neve ljavmh. Poročilo navaja tudi rezultate na vsakem izmed 11 volišč. Kot zanimivost naj navedemo, da so v Šentrupertu le 4 glasovali proti, v Kamnju in škrljevem po 2, v Hrastoem 5, na Okrogu 7, največ pa na volišču v Straži — skupno 24. Trebnje brez časopisov Trebnje je v soboto ostalo brez časopisov, manjkale pa so tudi nekatere pošiljke. Ko bi moral poštni uslužbenec od sprevodnika rednega avtobusa, ki nekaj po šesti uri pripeljal iz Ljubljane, prevzeti poštne vreče, sta dve manjkali. Kako se je moglo to zgoditi, ni znal nihče pojasniti. Vreči sta med vožnjo padli iz avtobusa in so jih našli več ur kasneje. Na srečo se je vse dobro končalo, ostane pa vprašanje, kako je preskrbljeno - za prevoz pošte, če se lahko dogodjo taki primeri! Še kmetje dokaj redno plačujejo Po zadnjih podatkih oddelka za gospodarstvo in finance dotekajo letos dohodki trebanjskega občinskega proračuna tako dobro, da ni težav s plačevanjem občin* skih izdatkov. Do konca julija je proračun dobil že 3,324.131 dinarjev ali-56,6 odstotka denarja, predvidenega za v« letošnje leto. Zanimivo je, da letos tudi lastniki zemljišč bolje plačujejo svoje obveznosti in nimajo tako velikih zaostankov. V precejšnjem zaostanku je plačevanje taks, za katere sodijo, da so bile predvidene v prevelikem znesku. TREBANJSKE IVERI Ovitih °va Pomanjkljivo®t tez o razvoju manj v6flo, od^J710^ v Sloveniji je v tem, da ne po-’^Pisanih*^ denar za uresničevanje lepo in pametno ]^tičniLZami.sli- To Je bila poglavitna ugotovitev vrvr* ^tiva trebanjske občine, ki se je zaradi f asanja- sestal 8. septembra. S' dT^oatvl tez de-tJ^na i7G,buJeJo nekatera v! erlalna lš<5a- °dkod viti^b, dn pomo5> fie piše C ^ bomV3j raz- lU b°lj r, ?mel IU na Camti pae v0°**e snru tako se ni da bn -^^i z zahte-tia °snovni nosilec x.fJ>h t *an1 razvitih ob- ^ Dni* *n^a industrlJa. We> kolfkor Ulke lndu' b °blhočiih na manJ raz' ^ l0t°vitvi VSP‘0h °bStaja- kod^enjai’ ^ teze sploh V^rnS^^raSanja, od-Pridnem man^ razvlte, CVc^L11 §e dn,Ri- JA-leivi menil- da ni SJN rarv u™ P°fjil°- 1 niSO dOVOlJ •"osobni, posebno, če so posojila neugodna. Opozoril je na težave osnovnih šol in na Cigane, za katere najbrž ne bo prevzgoje brez republiške pomoči. VLADIMIR SILVESTER je govoril o pomanjkanju učnih moči na manj razvitih območjih, kjer ni šolskih stanovanj. Bo iz te moke sploh kaj kruha, se je vprašal CIRIL PEVEC, ko je prebral v tezah trdjtev, da >>rilja ukrepov ne bi smeli opredeliti kot težnjo za postopno izenačevanje med manj razvitimi in bolj razvitimi območji«. Poudaril Je, da so zamisli brez finančnega pokritja. Občina ima že sedaj slabe izkušnje, kako je z obnašanjem kapitala (in tistih, ki odločajo o njem) do manj razvitih. Podobnih misli je bil tudi ■ NIC PRIPOMB K CENI KRUHA. Kot je bilo pričakovati, je občinska skupščina sprejela predlog ljubljanskega podjetja »2ito« o podražitvi kruha v Trebnjem. Nove cene bodo začele veljaU osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Kilogram belega kruha bo po 2,4 din, pol kilograma 1,25, kilogram črnega 1,6 din, pol kilograma pa 0,85 din. Cene drugih pekovskih izdelkov bodo ostale nespremenjene. ■ KELLNER JE NAVDUŠIL. Kdo bi si mislil, da bo v Trebnjem tako zanimanje za »rezanje glav« in podobne »štose«, s katerimi se je minuli teden predstavil občinstvu čehoslovak Kellner s svojo skupino. Čeprav so taile vstopnice po 5 dinarjev, je bil naval tak, da je moral predstavo ponavljati dva večera, čeprav sprva ni nameraval. Vsakič je bila dvorana prosvetnega doma nabito polna. Priznati je treba, da so bile Kellnerjeve predstave nad običajnim povprečjem in za mladino zelo zabavne. Primernih zabavnih prireditev p§ v Trebnjem tako in tako ni. X ■ PREVEC OTROK ZA VRTEC. Letos je vpis v otroški vrtec tolikšen, da bo treba narediti izbor, izločiti take, ki varstva ne potrebujejo najbolj. Sedanji prostori so že premajhni, zato kraj vse težje pričakuje gradnio sodobnega otroškega vrtca. Načrti so pripravljeni. Trebnje se bo z njimi potegovalo za republiško posolilo. ■ POPRAVLJA LNICA TELEVIZORJEV. Tehnik Srečko Strieelj bo s prvim oktobrom odprl v Petrovičevi hiši samostojno obrtno dolavnico za popravilo televizijskih in radijskih sprejemnikov. Sprejemniki so se že tako namno- žili, da, imajo lastniki vse večje težave s popravili. Sreč'ro je bil že sedaj znan mojster, vendar ob rednem delu v novomeški Iskri ni zmogel naročil. ■ SPREJETA DRUGA INACICA. Izmed treh različnih predlogov odloka o izobešanju zastav se je občinska skupščina odločila za drugo inačico, ki pravi, da so delovne in druge organizacije, hišni sveti ter lastniki poslovnih in stanovanjskih stavb le v večjih krajih dolžni poskrbeti za izobešanje zastav ob praznikih ali posebnih priložnostih. Kateri so fl kraji, določi svet za splošno upravo in notranje zadeve. Dodamo naj, da je za kršitev odloka predvidena kazen do 1.000 novih dinarjev za delovno organizacijo, do 100 dinarjev za odgovorno osebo in do 200 dinarjev za posameznika. ■ UGASLI NAPISI. Ko trgovska podjetja uredijo nove prodajalne, običajno dajo nad vrata barvne neonske napise. V Trebnjem očitno kasneje pozabijo nanje, saj malokateri še sveti, kot da je lastnikom popolnoma vseeno, kako je z njimi. Cefo pri veliki Mercatorjevi blagovnici ponoči svetijo samo še štiri črke. tako da ima Trebnje najbrž edino v Sloveniji — firmo: »ATOR«. ■ BETONIRANJE DOBRO NAPREDUJE. Kaže, da bo gradbeni odbor smučarskega kluba držal besedo in da bo smučarska vlečnica pravočasno zgrajena. Te dni so zabetonirali več podstavkov za nosilce. Predvideno je, da bodo oprema in vlečnice prispeli v tem mesecu in da jo bodo v račetku prihodnjega že začeli montirati, člani smučarskega kluba in šolska mladina ima v načrtu tudi nekatere prostovoljne delovne akcije. ROMAN OGRIN, ki je poudaril, da so predlagane teze šele začetek, in nič več. Soglašal je, da gre določitev manj .razvitih območij po občinah, ter menil, da števila občin ne bi smeli razširjati. IVAN GOLE je poudaril, da je razen denarja potreben tudi strokovni kader, ravno v tem pogledu pa se v občini razmere bistveno ne izboljšujejo. MARJAN JENKO Je v razpravi dejal, da je treba ta pomembna vprašanja vključiti v srednjeročni program razvoja Slovenije. JANEZ GARTNAR Je navedel, da je gradivo pomanjkljivo, ker ne obravnava kulture in kulturnega zaostajanja manj razvitih. Poslanec VINKO KASTELIC je navedel razloge, da ne bi kazalo pozivati k ustanovitvi posebnega sklada za pomoč manj razvitim, temveč bi bilo treba izkoristiti vse druge oblike pomoči, predvsem na področju socialnega m zdravstvenega varstva ter Šolstva. M. L. Šentruperčani smo veseli ljudje 5. septembra zjutraj je bil po vso.) šentruperški dolini pravi direndaj. Pospravili smo okolico naših domov, da bi kar najbolj pripravljeni pričakali turistično prireditev. Ob desetih dopoldne se Je na Veseli gori začel semenj, na katerega Je prišlo veliko ljudi prodajat in kupovat živino. Manjkal ni niti lončar, neki mož pa je prodajal celo obleke in drugo.. V gosti šču turističnega društva nd manjkalo pijače in Jedil. Semenj sta snemala na filmski trak dva snemalca iz Ljubljane. Ko se je na Veseli gori končalo, so pri Ruperčičevem mlinu pokazale ženske, kako so nekoč trli lan. Nekateri možje so tericam kradli lan in pripenjali repe iz lanu drugim na hrbte. Terice so bile seveda hudo. Pripeljali so vino v dveh majhnih sodčkih in ženske so se skoraj -steple zanj. Od nekod so pripeljali tudi »šajtrgo« in hoteli tiste, ki so se potegovali za vino, metati vanje.* Vse to so gledali mnogi gledalci od blizu in daleč. Veselo praznovanje Jim je bilo očitno zelo všeč. Gotovo so gostje odhalali od nas z misli.io, da smo Šentruperčani veseli ljudje. Zlatka Zgonc novinarski krožek s OS Šentrupert TREBANJSKE NOVICE1 • :__ '•_• " 'i. ■_i__ Trije sestanki ZK 9. septembra so biil v Kočevju trije sestanka vodstvenih organov ZK, na katerih so ocenili politični položaj v občini, analizirali delo ZK in se dogovorili za bodoče delo. Na sestanku predsednikov 11 komisij pri konferenci in kom; te ju so pregledali izpolnjevanje delovnih programov komisij; na sestanku sekretarjev organizacij in aktivov ZK so ocenili delo ZK in ostalih političnih organizacij v občini; na razširjeni seji komiteja konference pa so bila nakazana nekatera bistvena vprašanja, ki jih bodo morali reševati komunisti v prihodnjem obdobju. Vsi posodobljajo Sklad skupnih rezerv gospodarskih orgaoizacij občine Kočevje je imel do konca julija letos 1,485.865 din iz datkov. Večji del denarja so porabili za poravnavo obveznosti iz preteklih let, nadalje za posojila, pospeševanje raznih dejavnosti in drugo. Če bi imel sklad na voljo več denarja, bi ga tudi več porabili, kajti domala vse delovne , organizacije kočevske občine vlagajo napore za posodobljenje svojih obratov. Oficirji streljali Komaj je minila glavna sezona letnih dopustov, že v Kočevju nadaljujejo z vzgojo rezervnih vojaških starešin in vojaikov. V nedeljo, 13. septembra, so rezervni starešine, člani teritorialne obrambe, streljali z raznovrstnim orožjem. V kratkem pa bodo organizirali take strelske vaje tudi za vse enote teritorialne obrambe. Več denarja za ceste Po letošnjem načrta je določeno, da bo cestni sklad občine Kočevje izplačal za vzdrževanje občinskih cest 325.455 din. Podatki o izvršenih vplačilih do konca julija pa kažejo, da je bilo za te namene izplačano le 105840,70 din ali 32,52 odstotka. Glede na slabo stanje nekaterih občinskih cest bi kazalo v prihodnje usmeriti več sredstev za te namene. Kljub temu da so občinske ceste slabe, so še vedno boljše kot nekatere republiške, saj je na primer oesta proti Dvoru oziroma Novemu mestu še prevozna z osebnimi avtomobili. Kmalu novi Likovni salon Prva razstava v njem bo 2. oktobra - Za ureditev prispevale delovne organizacije Urejanje novega likovnega salona v zgornjih prostorih tržnice lepo napreduje. Do občinskega praznika bo končano in takrat bodo v njem odprli razstavo olj in akvarelov Franceta Slane iz Ljubljane. Za ureditev novega likovnega salona so doslej razen občinske zveze kul turno-prosvetnih organizacij prispevali v denarju, delu in materialu še: LIK, kemična tovarna, AVTO, ZIDAR, Stanovanjsko podjetje, OPREMA, KOMUNALA, TRIKON, ELEKTRO, MERCATOR - TRGOPROMET in občinski sindikalna svet, več delovnih in drugih organizacij pa še obljublja pomoč. Novi likovni salon bo zelo lep in razmeroma velik, zato že razmišljajo, da bi ga preimenoval v »galerijo«. Ploščo padlim borcem 5. in 6. septembra so se mednarodnega UKV tekmovanja radioamaterjev udeležili tudi kočevski amaterji. Z mestnega vrha nad Kočevjem so'pošiljali poročila - na vse strani. Izid tekmovanja še ni znan, računajo pa, da kljub majhni moči postaje in neizkušenosti ne bodo zadnji. Kočevski klflb obstaja šele tri leta. Na fotografiji: operaterja ob UKV postaji sta vzpostavila nevidno zvezo z avstrijsko radioamatersko postajo (Foto: Peter Šobar). Kočevje bo kmalu spet praznovalo Skrajni čas je, da dobijo padli iz Predgrada in okolice spominsko ploščo Okvirni program prireditev je že znan - Podeljene bodo nagrade šeško-vega sklada, ni pa še znano, če bodo podeljena tudi priznanja OF Krajevna organizacija Zveze borcev Predgrad v kočevski občini namerava na stavbi bivšega gradu oziroma sedanjega zadružnega doma vzidati spominsko ploščo vsem padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja z območja njihovega krajevnega urada. Po oceni bo na plošči vklesanih okoli 40 imen. Točnega števila žrtev še ne vedo, ker bodo opravili njihov popis šele spomladi. Za postavitev plošče je doslej zbrala krajevna organizacija ZB 2700 din prostovoljnih prispevkov. Računajo, da bodo celotni stroški v zvezi s postavitvijo plošče znašali okoli 5000 din. Manjkajoči denar nameravajo zbrati še pri raznih organizacijah, predvsem pri občinskem odboru ZZB Kočevje. če bo šlo vse po sreči, bodo spominsko ploščo odkrili že za prihodnji dan borca, 4. julija, ali pa za dan vstaje, 22. julija. V dogovoru so tudri že s Stanovanjskim podjetjem Zadružnega KGP Kočevje, da bodo še pred vzidavo plošče uredili fasadb zadružnega doma v Predgrađu, s katerim to podjetje upravlja. Borci tega dela kočevske V kočevski občini so se sicer nekoliko kasno, vendar zato bolj zagnano začele priprave za slovesnosti ob občinskem prazniku, ki ga praznujejo vsako leto 3-oktobra v spomin na Kočevski zbor, ki je tega leta 1943 zaključil svoje tridnevno zasedanje. cil, poslanci, borci, predstavniki republike in sosednjih občin itd. Ob 11. uri je predviden pred bivšo »Bračičevo šolo« zbor borcev 9. brigade. Ob tej priložnosti bodo tu, kjer je bila 13. septembra 1943 brigada ustanovljena, odkrili umetniško skulpturo kiparja Staneta Jarma. V spominsko obeležje bo vgrajen bronast reljef, ki bo predstavljal zbor ob ustanovitvi brigade. Seveda bo v dneh pred praznikom in na sem praznik še več drugih prireditev. Predvidoma bo v teh dneh odprt tudi prenovljeni most na Roški cesti, krajevna skupnost in občani pa se bodo potrudili, da bo mesto dobilo praznični videz. Kot vsako leto bodo tudi letos ob občinskem prazniku podeljene nagrade sklada Jožeta šeška. Upravni odbor sklada se je pretekli teden sestal, razpisal je natečaj, v teh dneh do praznika pa bo izbral letošnje nagrajence. Podobno delo opravlja v teh dneh tudi' komisija za podelitev priznanj oziroma odlikovanj OF. Ta priznanja naj bi dobili najzaslužnejši delavci, časa do praznika je malo, zato je vprašanje, če bo ta komisija lahko dovolj zgodaj opravila svoje delo, se pravi, pripravila predloge. Na predvečer praznika, v petek. 2. oktobra, je ob 18. uri predvidena otvoritev novih prostorov Likovnega salona. Novi salon bo v zgornjih prostorih tržmce. Hkrati s salonom bo odprta tudi razstava olj in akvarelov akademskega slikarja Franceta Slane. Isti dan ob 20 uri pa bo občine pravijo, da je že skrajni čas, da bi se oddolžili padlim domačinom. Če bd nekaj let odlašali, se lahko zgodi, da bodo še živi borci pomrli in potem nihče ne bi imel zanesljivih podatkov, kateri Poljanci so žrtvovali življenje v NOB. Odličen uspeh Zdaj, ko so končani popravna izpiti, so šele znani uspehi, ki so jih dosegli učenci kočevske osemletke v preteklem šo-skem letu. številke kažejo, da je izmed 1596 učencev uspešno zaključilo šolsko leto 93,17 odstotka. 156 jiBi je imelo popravni izpit: uspešno ga je opravilo 72,43 odst., 8 odst. jih sploh ni prišlo na popravni i2jpit, ostali pa so padli. Naj-več učencev je imelo popravne izpite iz matematike in tujega jezika. . • ' ■ . ■ v*. > Vedno več smeti Kočevje je bilo ••'še pred tremi leti zelo lepo mesto, zadnja leta pa je vedno bolj umazano. Starša in učitelji bi morali otroke navajati, da ne bodo mesta onesnaževali, žal pa ni redko, da starši, ko gredo s svojimi otroki po mestu, odmetavajo papir in tako dajejo slab zgled svojim otrokom. Tudi za kultumejši odvoz smeti bi morali poskrbeti, saj zdaj veter odnaša smeti s smetarskega voza in tako celo smetarji onesnažujejo mesto, čas bi bil, da dobi Kočevje primerno vozilo za odvoz smeti, kakor ga imajo že nekateri manjši kraji. NOVO v KNJIŽNICI Kočevska knjižnica Je dobila v zadnjem obdobju naslednje nove knjige: ■ Nove leposlovne knjige: Tagore: Dom In svet; Llewellyn: Navzgor v osrčje pojočih gora; Mev-Ija: Mornar na suhem; Ribnikar: Jan Nepomuk; Cheyney: Po mračnih potih; Adamič: Orel ln korenine; Paretti: Lastovka in lev; Sienkiewicz: Potop, Z ognjem in mečem; Cronin: Angeli noči; Hun-ter: Matere iri hčere; Villon: veliki testament; Lo—Johansson: Samo mati; Baum: Srečanje v Parizu; Davi&son: Zaklad ob Jordanu; Kovič: Tekma; Zupanc: Anka Mlkoljeva; Benzoni: Katarina — ena ljubezen je dovolj — 2- del; Cleland: Fanny Hill. ■ Nove mladinske knjige: Sien-kiewicz: Potop I., n.; Sienkie-wicz: Z ognjem in močem I., II.: Bechler: Brundo na gugalnloi; Nosov: Nesmalčkove prigode; Lind- gren: Pika Nogavička; Travers — Mary Poppins; Plmat; Maček Pe-regrin; Golar: Jaše k nam zeleni Juri; Župančič: Mehurčki; Kolar: Deček in žoga; Zaninovič: Zgodbe brez zveze; Cmčevič: Dobrodošli mravllinček- Marl’er: Marinka na kmetih * ■ Nove strokovne knllge: Kole: Ljuboeen In spolnost; Whyte: človek organizacije; Zgodovina človeštva I., II.; Kren: Izbira življenjskega tovariša; MerSol: Študentje na barikadah; Marentič— Požarnik: Kako naj se učim; Boh: Otrooi ln televizija; Ginott: Starši ln otroci; Jelenc: Otrok si želi dobrega očeta; Barring: Vohuni in obveščevalci; Perruchot: Cdzanne; Hergešič: Književnici nobelovci; Tršar: Likovni elementi v moderni umetnosti; Satzberger: Druga svetovna vojna; London: Priznanje; Memller: Svetloba In vid U> Ryan: Bitka za Berlin. Velike možnosti odraslim za šolanje Delavska univerza »Jože šeško« v Kočevju organizira vrsto šol za odrasle, od osnovne do višje DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ ZAČETEK JESENSKE GLEDALIŠKE SEZONE je pred vrati, a koledar prireditev še ni znan. Lani smo imeli sredi septembra že izdelan umik prireditev. Za vso leto&njo setaono pa Imamo doslej napovedano le eno predstavo in zanjo tudi rezervirano dvorano. Ob prenovitvi doma »Jožeta Seška« so nekateri zatrjevali, da bo gledališka dejavnost'v Kočevju oživela. Žal upanja niso izpolnjena. Amatersko gledališko delo Je v Kočevju popolnoma zamrlo. Nekaj igric priredi vsako leto le krožek osnovne šole. Za uvožene predstave ni denarja, ker so zelo drage. Tako imamo zdaj prenovljeno gledališko dvorano, kulturnih prireditev pa celo malo. ■ ■ ■ ta mesec bo pre> TEKLO 87 let, odkar je pripeljal prvi vlak v Kočevje. 28. septembra 1893 je bila otvoritev nove že-leeniške proge Grosuplje—Kočevje. To je bU za Kočevje velik dogodek, ker se je s tam po njihovem mišljenju zopet utrdil del poti nemštva proti vzhodu pod geslom »Drang nach Os tena. Na kočevskem kolodvoru so sprejeli vlak z vzkliki »Heil! Heo.1!« domača »Stadtskapelle« pa je igrala nemške koračnice. Vsi govorniki, od gostov do domačinov, so zatrjevali, da bo ta železnica za vse čase nemška vee do Jadrana. Vse to je bilo z zmago borcev NOV končano. »Drang nach Ostan« je splahnel, z njimi pa tudi Kočevarji ia naših krajev. Zal pa vedno bolj zamira tudi promet na tej progi. ■ ■ ■ PRIČEL SE JE ŠOLSKI POUK, in sicer tudi za učence v gospodarstvu, ki ga vodi in organizira univerza Kočevje. Nekateri učenci — posebno iz prvih letnikov, ki so prvič prišli v naše mesto — imajo kaj čudne navade, ki niso v skladu z običaji v našem mostu, niti ni tako obnašanje častno za mladega človeka. Naj si ne domišlja mladi učenec na pony-ekspresu s cigaro v ustih, da zanj ne veljajo cestnoprometni znaki. Nismo na gmajni, zato se bo treba prilagoditi navdam in utripu mesta, kamor je prišel mladenič po znanje za svojo bodočnost. Upajmo, da bo vodstvu šole uspelo prepričati učence, da je za družbo koristnejši vljuden in olikan mladenič, kot pa nadut in surov. ■ ■ ■ ZA KONEC MESECA se pripravljajo nekateri kočevski in novomeški filatelisti — skupno jih je 6 — na potovanje v London, kjer bo svetovna filatelistična razstava. Na potovanju bodo 12 dni. Med potjo si bodo ogledali še razne zanimivosti v Avstriji, Li-ohtenschtelnu, Franciji, Švici in Italiji. Iz znanega pravila, da je izobraževanje pogoj za napredek, iz odličnega poznavanja razmer v občini, ne nazadnje pa ■ tudi ob pomoči večletnih bogatih izkušenj delavske univerze v Kočevju iz leta v leto Siri svojo dejavnost in odraslim nudi vedno več možnosti za dopolnjevanje izobrazbe. Pregledi šolarjev Pred vstopom v šolo so letos prvič v kočevski občini pregledali vse otroke. Skupno je bilo pregledanih nad 200 otrok. Od tega je bil vsak stoti preslabega zdravja, da bi zmogel šolske napore, vsak deseti pa ni uspešno prestal psihotesta. Odklonjeni učenci se bodo pripravili n^ vstop v redno šolo v malih šolah in vrtcih. Začeli se bodo spet tudi redni pregledi šolarjev, ki jih do preteklega šolskega leta že nekaj let ni bilo. šolarji v Livoldu in Stari cerkvi že štiri leta niso bili zdravstveno pregledani. Letos bodo zato potrebni temeljiti pregledi teh učencev. Zadnji zdravniški pregled šolarjev je pokazal, da je veliko otrok podhranjenih, posebne na območju Poljanske doline in Strug. V tem mesecu bodo predvidoma zdravstveno pregledani tudi vsi prosvetni delavci. Ustanova, ki je letos močno spremenila svojo notranjo organizacijo, nadela pa si je tudi ime narodnega heroja J. Seška, organizira letos v oddelku za odrasle devet raz. ličnih šol. Nekatere so že stare, uvaja pa tudi vedno nove šole, pač v skladu z zanimanjem občanov za izobraževanje. Najstarejša je vsekakor osnovna šola, kjer vpisujejo v vse razrede od petega do osmega. V kočevski občini je še veliko odraslih, ki nimajo končane osnovne šole, in tem. posveča DU vso skrb. Za vpis v poklicne šole (kovinarska 1. in 3. letnik, lesna, gradbena in gostinska 1 letnik) je potrebna končana osnovna šola in dve leti prakse na delovnem mestu. Za strojno in lesno stroko organizirajo dveletno delovod-sko šolo, kandidati pa morajo imeti končano osnovno šolo, ustrezno kvalifikacijo in najmanj tri leta prakse. Do 21. septembra sprejemajo prijave tudi za dvoletno srednjo komercialno šolo — 1, in 2. letnik, v 1. letnik dveletne administrativne šole, v vse štiri letnike ekonomske srednje šole in v tehniško srednjo šolo strojne stroke. Nova oblika izobraževanja pa sta 1. stopnja ekonomske fakultete (poslovni oddelek), za kar je potrebna končana ESS, gimnazija ali TSš, ostali kandidati pa morajo opraviti sprejemni izpit, ter višja tehniška šola (strojništvo, elektrotehnika, gradbeništvo, kmetijska tehnologija). Pogoj je končana ustrezna strokovna šola ali gimnazija oz. sprejemni izpit. Ena največjih težav je vsekakor pomanjkanje učilnic, saj morajo oddelke za odrasle kombinirati še z večjim številom oddelkov rednih strokovnih šol (kovinarske in oblačilne ter posebnih oddelkov). P. G. Delovni načrt SZDL Izvršni odbor občinske konference SZDL Kočevje je izdelal osnutek delovnega načrta, ki ga je predložil v obravnavo vsem krajevnim organizacijam in številnim družbeno • političnim delavcem. Pri izdelavi tega načrta so upoštevali, da mora ta najbolj množična politična organizacija v prihodnje učinkovito delovati kot sestavni dei naše samoupravne družbe. Načrt predvideva, do kdaj naj bodo posamezne naloge izvršene. Delovni načrt bo predvidoma sprejet na seji konference še to jesen. K0&EUSKE NOVICE / ;___________________________________________________________________________________________________________________________ Stran uredil. JOŽE PRIMC St. 38 (1069) * ^ — 17. IX. 1970 svečana akademija. Program zanjo bo sestavil odbor 9. brigade skupno s kočevskimi kulturnimi skupinami oziroma ustanovami Na sam praznik, 3. oktobra, pa bo ob 10. uri svečana seja občinske skupščine in izvršnega odbora SZDL, na kateri bodo podeljene nagrade sklada Jožeta Seška in predvidoma tudi priznanja OF. Seveda bodo na sejo vabljeni tudi drugi gostje, med njimi predstavniki stalnih odborov 9. in Tomšičeve brigade, ki imata v kočevski občini domi- 'I 9 Premalo postajališč in znakov Tudi ljudje sami so preveč brezbrižni do svoje varnosti - Urejanje postajališč bo vodil oddelek za gospodarstvo, denar bosta prispevala SAP in * . občina, občani pa bodo prostovoljno delali Na nedavni razširjeni seji ribniške komisije za varnost v cestnem prometu, ki so ji prisostvovali tudi predstavniki nekaterih krajevnih skupnosti in osnovnih šol, so razpravljali o ureditvi posameznih avtobusnih postajališč. Večji del avtobusnih postajališč od Ortneka do Dolenje vasd bi bilo potrebno Zvoniki, ki so se nekoč ogledovali v čisti Bistrici, so samo še spomin: danes se lahko gledajo le še v kupih nesnage. Turisti so razočarani: namesto svojih fotografij morajo pošiljati znancem in prijateljem raje barvne razglednice, kjer smeti in gnoja še ni videti-Bomo nekoč čisto Bistrico znali spet očistiti? (Foto: Drago Mohar) Ošiljeni zobotrebec V soboto, 5. septembra, je »Delo« objavilo vest, da je v okviru ribniškega festivala nastopil v ribniškem gradu KUD Franceta Prešerna iz Trnovega z opereto »Pri belem konjičku«. Kmalu nato je ribniška KOMUNALA poslala festivalnemu odboru račun za updrabo letnega gledališča v gradu. Zlobneži pravijo, da je komunala sklepala, da je bila opereta ’dobro obisaana, saj je bil račun kar precejšen. Mimogrede: kljub vsemu pa v Ribnici te operete (menda zaradi bolezni v ansamblu) sploh ni bilo! urediti tako,' da bi bil promet varen. Najhitreje pa je treba urediti postajališči v Nemški vasi in na Bregu. . Na seji so se dogovorili, da bo ta dela vodil oddelek za gospodarstvo pri občinski skupščini, sredstva za ureditev pa naj bi prispevali delno prizadeta občani (prostovoljno delo), podjetje SAP in občina. Komisija bo pregledala tudi postajališča na cesti žlebič— Loški potok in predlagala, katere je treba urediti. Nadalje so ugotovili, da precej prometnih znakov manjka prav na mestih, kjer bi bili zelo potrebni. Motornih vozil je iz leta v leto več, zato preži na človeka več nevarnosti. Posebno, ne-vare je del ceste in prehod čez cesto pri Dolenji vasi in naprej probi Lipovcu. Dohode na cesto bi morali dvigniti in postaviti znake za omejitev hitrosti. Morali bi Zakaj so Ribničani večkrat brez vode? Deloma so si nevšečnosti sami krivi — Glavni vzrok je pomanjkanje denarja - Vodovod skozi Ribnico potreben temeljite obnove Ribničani pogosto kritizirajo, da je vodni pritisk v njihovem vodovodu slab, da pogosto zmanjka vode in da Vodovodna skupnost Kočevje—Ribnica ne napravi dovolj, da bi bila Ribnica bolje oskrbljena s pitno vodo. Pori Vodovodni skupnosti smo zvedeli, da sta bili r zadnjih dneh avgusta na čr-. pališču v Blatah dve hudi okvari, zaradi katerih je bila Ribnica precej dolgo brez vode: 23. avgusta je počila tlačna cev pri črpališču in sesalna cev pri zajetju, 25. avgusta pa je počila spet sesalna cev. Cevi pokajo zato, ker so salonitne in ne drže visokega pritiska vode, ki je največji, kadar zmanjka elektrike. Okvare so pogosto predvsem zdaj, ko so začeli čr- pati vodo t oba zbiralnika (za Kočevje in Ribnico), ki sta nad črpališčem. Okvaram bi se izognili, če bd sedanje salonitne cevi zamenjali z jeklenimi. To pa bo zelo težko, ker tako širokih cevi pri nas ne izdelujemo, uvoz manjših količin pa je skoraj nemogoč. Nevšečmim zastojem bi se izognili tudi, če bi imeli vse cevne povezave dvojne in bi v tem primeru okvare na eni preusmerili črpanje na drugo. Vendar za dvojne cevne povezave ni denarja. V primeru prekinitve elektrike ali okvare na oeveh ima Ribnica v svojem 850-kubič-nem zbiralniku na Blatah rezerve vode le za 6 ur. če bi imela Ribnica še en zbiralnik, bi bilo tudi fezervne vode v primeru okvare za dalj časa. Luknja raste .. . Luknja na prehodu za pešce preko mostu v Sodražici raste iz dneva v dan. Iz dneva v dan, ali lepše povedano, iz noči v noč pa narašča tudi nevarnost, da si bo tu kdo zlomil nogo. Naj nesrečnik ne bo turist, kajti potem zbogom, sodraški turizem! Na voljo sta pravzaprav dve možnosti: ali luč na most ali pa luknjo zadelati. No ja, lahko bi tudi podrli most, če se ne bo morda kar sam. Odkupujejo boljšo živino Letos odkupili manj živine, ki pa je bila precej boljša kot lani, predvsem še teleta Kmetijska zadruga Loški potok je v prvem polletju letos odkupila 44 glav goveje živine v skupni teži 21.042 kg in vrednosti 140.370 din, v istem obdobju lani pa 63 glav v skupni teži 29 948 kg in vrednosti 134.199 din. Čeprav je bilo letos odkupljene za okoli tretjino manj živine, so kmetje zanjo dobili več ko^ lani, ker je bila živina boljša. Lani je znašala 4,48 din, letos pa 6,67 din za kilogram žive teže. še bolj očitna je letošnja boljša kakovost živine pri teletih. Lani je bilo odkupljenih 106 telet v skupni teži 8.499 kg in vrednosti 60.056 W l 5 s : : : : PRAZNIK ŽIVINOREJCEV! ŽIVINOREJCI RIBNIŠKE DOLINE vabijo na živinorejsko razstavo, ki bo v Sodražici v soboto, 19. septembra. Živinorejci vaqi bodo predstavili uspehe dolgoletnega organiziranega živinorejskega dela pri vzreji goveda rjave pasme. Razstavljenih bo več kot 120 glav. OBIŠČITE TO ZANIMIVO RAZSTAVO! din, letos pa sicer le 92 glav, a v skupni teži kar 8.743 kg in vrednosti 93.798 din. Povprečna teža letos odkupljenega teleta je znašala 95 kg in je bila kar za 15 kg večja kot pri lani odkupljenih. Seveda je bila -tudi povprečna odkupna cena boljša. Lani je dobil kmet za kilo žive teže povprečno 7,07 din, letos pa že 10,73 din. Teleta je KZ Loški potok prodala pretežno zadružnemu KGP Kočevje in KZ Ribnica, kjer odberejo boljša za pitanje, slabša pa določijo za zakol. J. P. Krompir iz Dobrepolj Dobrepoljska dolina je znana po pridelovalcih krompirja. Kmetje pridelajo precej krompirja tudi za prodajo. Dobrepoljski kmetje prodajo precej krompirja tudi v Ribnici in okoliških krajih. Letos ga zelo por.oi-jajo. Prodajajo ga po 75 par kilogram. Marsikatera gospodinja v Ribnici se je za zimo že založila s krompirjem iz Dobrepolj, ker je razmeroma .poceni in dober. Pritisk v vodovodnem omrežju za Ribnico je nizek predvsem zato, ker je v zadnjih letih dobila Ribnica mnogo ~ novih stanovanjskih in drugih stavb, ki so odje-maloi vode. Vodovodno omrežje je staro in ima majhno propustnost. Sedanje cevi bo nujno potrebno zamenjati z novimi, in sicer vse od Goriče vasi preko Ribnice do Brega. Ta zamenjava pa bo draga, ker bo treba razkopavati tudi cesto. Ribničani tudi vode ne izkoriščajo preveč umno, saj k' temu niti niso prisiljeni. Občinska skupščina namreč še ni sprejela odloka o obveznem vgrajevanju vodomerov, kot so ga v mnogih drugih občinah in tudi v sosednji kočevski. Tako Ribničani niso udarjeni po žepu, če jim voda pušča pri pipah, v kopalnici, stranišču ali kje drugje. Denarja za razširitev vodovodnega omrežja v Ribnici pa ni tudi zato, ker občinska skupščina ni sprejela odloka o pristojbini za vodovodne priključke. Taka pristojbina znaša na primer v kočevski občini 500 din za vsako zase bno hišo oziroma stanovanje. Zbrani denar pa uporabljajo za razširitev vodovodnega omrežja na nova zazidalna območja. J. P. Zastrupljajo se z gobami Letošnja jesen nam Je spet bogato postregla z gobami, ki jih ljudje pridno nabirajo. Ne samo domačini, tudi meščani kaj radi pridejo obiskat stare prostore, kjer so v mladosti nabirali'gobe. Ob gozdovih je vsak dan parkiranih mnogo avtomobilov, ob nedeljah jih je skoraj več kot gob. Kaže, da se je Slovencev lotila gobarska mrzlica, in so gozdovi prehojeni po dolgem in počez. Večkrat smo že slišali za^ zastrupitve z gobami Prebivalci 'na tem območju so previdni in nabirajo le najbolj znane, kot so jurčki in lisičke. Vendar so manj previdni pri pripravljanju jedi. Kadar imajo gobove jedi preveč, jo spravijo in jo pri naslednjem obroku le pogrejo. To je lahko usodno, kajti gobova jed se hitro pokvari. Z gobami je torej treba ravnati previdno in ostanke takoj zavreči. Ce pa kdaj nastopijo težave, je treba itd takoj k zdravniku. V Velikih Laščah Je že bilo potrebno eno posredovanje zdravnika. . L. S. tudd posekati sadno drevje, ki zastira voznikom pogled. (Menda so bila tista sadna 'drevesa lastnikom plačana že pred leti?) Soglasni so bili, da se prostor pred Spominkarstvom in ribniškim gradom, ki je bil nedavno asfaltiran, uporablja za parkirišče osebnih avtomobilov, tovornjaki pa bodo morali parkirati drugje. Menih so nadalje, naj bo parkirišče” tudi na prostoru pred zadružnim domom. Seveda pa ne bi bilo napak, če bi ribniški občani malo bolj skrbeli tudi za svoja življenja na tem svetu. Posebno ob nedeljah, ko hodijo ali se s kolesi vozijo k cerkvenim obredom ^oziroma domov, zavzamejo tudi polovico ali več ceste. Ne ozirajo se dosti niti na trobljenje avtomobilov. Le prisebnosti in pametni vožnji avtomobilistov gre zahvala, da na cesti v Ribnici in njeni bližnji okolici ni več hudih nesreč, v katerih bi izgubili življenje pešcd. Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Rdbnicd naslednje maloprodajne cene: Kočevje Ribnica (cene v din za kg) krompir 0,95 0,90 in 0,&5 (oeim.) sveže zelje 1,40 1,20 kislo zelje 3,80 3,90 ohrovt 1,40 — cvetača 3,00 3,20 stročji fižol 3,40 — fižol v zrnju 6,00 6,10 ki 6,10 čebula 2,90 3,15 česen 8,20 8,70 solata 3,90 4,05 Spdnača 4,80 — korenje 1,96 2,20 peteršlj 3,20 — kumare 1,40 2,40 paradižnik 3,60 3,60 paprika 2,60 3,00 in 3,00 jabolka 1.60 3,10 hruške 3,70 3,35 bredcve 4,40 4,10 slive 2.00 3,15 do 3,10 groedje 3,60 4,05 limone 5,40 5,4Q banane 5,60 5,40 jajca - (cena ja ko«) 0,70 0,86 Nakodrana cesta Glavna cesta skozi Ribnico je. taka, kot ženska, ki je pravkar prišla od frizerja s trajno ondulaci-jo. Kljub počasni vožnji — omejena je na 40 km na uro — vozila neusmiljeno premetava. Za nameček pa so duhoviti Ribničanje pred kratkim poskrbeli še za posebno presenečenje. Pred, novim gozdarskim domom so cesto v vsej širini prekopali, nato pa površino zasuli. Kock, ki so jih pri tem delu pobrali s cestišča, seveda niso ponovno vgradili, pa tudi no-benega znaka niso tu postavili, naj voznik previdno vozi. Seveda zaradi te ribniške duhovitosti, ki vsakega voznika resnužno močno pretrese, šoferji kolnejo, čeprav je zelo blizu razen komiteja ZK tudi božji hram. Nastlana Sodražica . . . Odkar je čistilka ulic in trgov v Sodražici odpovedala nadaljnje čiščenje, je Sodražica zopet krepko nastlana s papirjem. Novega človeka za to delo je težko dobiti, po drugi strani je pa tudi blagajna krajevne skupnosti že skoraj prazna. Je pač tako: rezerva je porabljena, občina pa krajevni skupnosti letos ni poslala še nobenega ficka, čeprav ima v letnem proračunu to predvideno. 15 Veliko prijav Na nedavni seji sveta glasbene,šole v Ribnici so ugotovili, da je med mladino zelo veliko zanimanje za vpis v njihovo žolo. Računajo, da bo tudi letos vpisanih v šolo v Ribnica in v oddelku šole v Sodražici nad 100 učencev. Na seji so razpravljali tudi o denarnih težavah šole. Izoblikovali so predlog, naj bd glasbeno šolo vključili v tako imenovani A program. S tem bd bilo financiranje glasbene šole rešeno. Žal pa ne kaže, da bi ta predlog lahko pristojni organi osvojili. — 8 ČREPINJE IZ LONČARIJE ■ Le pet dni v tednu — Novo šolsko leto se je v Dolenji vas: začelo 1. septembra. Tudi na tej šoli, podružnici osemletke F. Prešerna iz Ribnice, so se odločili za krajši delovni teden. Novost bo gotovo prišla prav ne le šolnikom in učencem, pač pa tudi mnogim staršem. Seveda bodo prazniki in semestralne počitnice nekaj krajši, v juniju pa bodo »potegnili« do konca meseca. ■ Manj učencev — Letos je na šoli v Dolenji vasi spet manj učencev kot lani. Ostali so le še štirje razredi in ena učiteljica se je preselila v Ribnico. Razredi niso veliki; največja sta prvi in dru-B*- ■ šolski avtobus skozi vas — Od 1. septembra skozi Dolenjo vas spet vozi avtobus — po sedmih letih. Na zahtevo starašev in občinske skupščine Je podjetje SAP sklenilo usmeriti šolski avtobus iz Grčaric skoz! vas, saj so bili otroci doslej na križišču izven vasi prepuščeni vremenu, zaradi gostega prometa pa so bili tudi v nenehni nevarnosti. Odrasli bodo še naprej morali na avtobus fta staro postaja na križišču ali v Prigorico. ■ Most odprt — most zaprt — Že precej časa je minilo, kar so — po dolgem odlašanju — le asfaltirali most med Dolenjo vasjo in Prigorico in cesto skozi Prigorico in tako tudi uradno potrdili, da je železobetonski most sposoben za promet (večinoma so ga uporabljali že prej!). Ves promet se normalno odvija čezenj, tudi šolski avtobus vozi, vendar je most še vedno zaprt. Verjetno doslej še nikomur ni prišlo na misel, da bi odstranil tablo pred mostom, ki prepoveduje čezenj ves promet. Navsezadnje ne gre za prepoved ali most, pač pa preprosto za to, da se tu praktično vsi učimo — kako ne spoštovati prometne znake. Dokler je tu tabla, je tudi vožnja po mostu — kazniva! ■ Nesrečni kruh — Z našim kruhom imajo gospodinje v Lončari ji, pa tudi trgovke nemalo skrbi. Kombi kombinata žito ja Ljubljane ga pripelja vsak dan, vendar nihče ne ve točno, kdaj. Včasih je kruh tu že zelo zgodaj, nemalokrat pa se zgodi, da ga pripeljajo šele ob enajstih dopoldne, potem ko otroci in odrasli čakajo nanj po več ur. »PO , RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ■ ■ ■ SE TISTE MALOŠTEVILNE in ozke ribniške pločnike so prekopali, ko so napeljevali telefonske kable. Sedaj hodimo občani po blatu ali pa po zelo nevarni cesti. Ali ni dolžnost PTT, da prekopano spet spravi v prvotno stanje? To verjetno ne bi bilo težko, saj so prav takrat vozili v Ribnico precej asfalta. | ■ KER V RIBNICI še ni- mamo dovolj širokih ulic in cest, tudi nimamo kolesarskih stez. Pa vendar mislijo nekateri kolesarji, da smejo voziti po pločnikih in ogrožati varnost pešcev. V zadnjem času smo na pločnikih opazili celo manjša motoma vozila. Je to še kje dovoljeno ali se sme to dogajati samo v naši Ribnici? Kdor je odgovoren za promet, naj ukrepa. ^ gpET SE JE RAZPASLA NAVADA, da se vozniki oziroma konjske vprege sprehajajo po najbolj prometni Seško VODJA RAČUNSKO-SPLOŠNEGA SEKTORJA KLJUČAVNIČARJA POGOJI: pod 1. višja, ekonomska iaobfrazba in najmanj 5 let v tej stroki ali srednja ekonomska šola z 8 let prakse v računovodstvu; pod 2. KV ključavničar Prošnje z dokazih o izobrazbi dostavite na gornji naslov. Rok dostave 30 dni po objavi razpisa. OBRTNO MONTAŽNO PODJETJE OMP »INŠTALATER« NOVO MESTO razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo osnovnega sredstva poltovornega avtomobila Fiat 620/B Licitacija za družbeni sektor bo 21. septembra 1970 od 8. do 10. ure, za zasebni pa od 10. do 11. ure v prostorih uprave podjetja. ISKRA TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV LJUBLJANA, SAVSKA 3 razglaša prosto delovno mesto VODJA OBRATA V DOBREPOLJAH POGOJ: višja strokovna izobrazba elektro stroke in 4-letna praksa v stroki — ali srednja strokovna izobrazba elektro stroke in 10-letna praksa v stroki. Družinsko stanovanje zagotovljeno. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela sprejema kadrovski oddelek tovarne do 20. 9. 1970. RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00. 11.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00, ■ PETEK, 18. SEPTEMBRA — 8.10 Operna matineja; 9.25 Grška narodna glasba; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — France Guna; Kakšna naj bo zimska zaloga čebelne družine; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Napotki za turiste; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Človek in zdravje; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča; 20.00 Mali koncert zbora RTV Zagreb; 20.30 »Top-pops«; 21.15 Oddaja o morju ln pomorščakih. ■ SOBOTA, 19. SEPTEMBRA — 8.10 Glasbena matineja; 9.05 — Pionirski tednik; 10.15 Pri vas doma; 1100 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Stanko Ran-čelj: KZ naj močneje vplivajo na razvoj živinoreje; 12.40 Veseli zvoki s pihalnimi orkestri; 13.30 Priporočajo vam . . .14.20 Pojo jugoslovanski pevci zabavne glasbe; 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 — Vsak dan za vas; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Henčka Burkata; 20.00 Večer z napovedovalko Evo Janc — vmes ob 20.30 Zabavna radijska igra — Wolfgang Ecke: Srebrni buda — III. »Fu Li Song objavi nagrado«; 22.20 Oddaja za naše izseljence. ■ NEDEUA. 20. SEPTEMBRA: 4.30—8.00 Dobro jutro; 8.05 Mednarodni pristaniški koncert; 9.30 Operetne uverture; 10X5 Se pomnite, tovariši . . . Milan Guček — Kljub koncu sovražnikovi ujetniki; 10.25 Pesmi borbe in dela; — 10.45—13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov; 14.05 Igrajo pihalne godbe; 14.50 S pevcem. Mišo Kovačem; 16.00 Radijska igra — Marjan Marinc: Lavina; 17.05 Nedeljsko športno popoldne; 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Glasbene razglednice; 2C.00 »V nedeljo zvečer«; 22.20 Plesna glasba. ■ PONEDELJEK, 21. SEPT. — 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; >10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.3b Kmetijski nasveti — sni Marjan Zemljič; Ukrepi proti delovanju hudournikov; 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo; — 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 — Vsak dan za vas; 17.05 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 18.15— »Signali«; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s triom Avgusta Stanka; 20.00 Alban Berg; Woz-zeck, opera v 3. dejanjih; 22.15 Za ljubitelje Jazza ■ TOREK, 22. SEPTEMBRA — 8.10 Operna matineja; 9.35 Narodne pesmi v priredbah Lojzeta Slaka; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje <®oste, 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Marta Gosar; Izkušnje pri obnovi in kreditiranju obnove nasadov črnega ribeza; 12.40 Lepe melodije z orkestrom Si Iver-strings; 13.30 Priporočajo vam . . . 14.25 Mladinska oddaja; »Na poti TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA, 20. SEPT. 9.00 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje. Plešivec) (Bgd) 9.25 POROČILA (JRT) (Ljubljana) 9.30 PO DOMAČE Z ANSAMBLOM SLAVKA AVSENIKA — (Ljubljana) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Zagreb) 10.45 MOZAIK (Ljubljana) 10.50 OTROŠKA MATINEJA: Mc Pheetersovo popotovanje — 11.40 TV- KA2IPOT (Ljubljana) 13.30 SKRIVNOSTI MORJA — doletim enr rana serija (Ljubljana) 13.55 PROPAGANDNA MEDIGRA (Ljubljana) 14.00 DR2AVNO PRVENSTVO V TENISU — prenos (Beograd) 15.00 SPP — prenos iz Lesc (Ljubljana) 16.00 NADALJEVANJE PRENOSA DR2AVNEGA PRVENSTVA V TENISU (do 17.45) (Beograd) 17.10 DRUGA STRAN MEDALJE — jugoslovanski film (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 3—2—1 (LjuDljana) 20.35 D. Savković: LJUBEZEN PO KMEČKO — h um. oddaja (Beograd) 21.20 GODALA V RITMU (Ljubljana) 21.40 ŠPORTNI PREGLED (JRT) 22.10 TV DNEVNIK (Beograd) (Beograd) 22.30 ŠAHOVSKI KOMENTAR - 22.45 PLAVALNI TURNIR OB 50. LETNICI SPLITSKEGA JADRANA — posnetek (Zagreb) PONEDELJE, 21. SEPT. 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 10.30 NEMŠČINA (Zagreb) 10.45 ANGLEŠČINA (Zagreb) 15.40 NEMŠČINA — ponovitev — (Zagreb) 15.55 ANGLEŠČINA — ponovitev (Zagreb) 16.10 FRANCOSCINA ( Beograd) 17.15 MAD2ARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Beograd) 17.50 KAKO BO PISCE POSTALO PETELIN — film za otroke (Zagreb) 15.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 OD ZORE DO MRAKA; VOJAKI IN BANJA LUKA — (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 ZABAVNO GLASBENA ODDAJA (Zagreb) 19.50 CIKCAK (Llubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 T. Breza: PISARNA — poljska TV drama (Ljubljana) 21.50 ČLOVEK OKVIR ČLOVEKA — reportaža (Llubljana) 22.25 POROČILA (Ljubljana) TOREK, 22. SEPT. 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 10.30 RUŠČINA (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE: Prizren (Beograd) 14.45 TV V SOLI — ponovitev — (Zagreb) 15.35 RUŠČINA — ponovitev (Zagreb) 15.55 TV VRTEC (Zagreb) 16.10 ANGLEŠČINA (Beograd) 17.45 MEDVEDOV GODRNJAV-CEK — pravljica — 6. del (Ljubljana) 18.00 RISANKA (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 MELODIJE IZ BRASOVA — (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 O NAŠEM GOVORJENJU — II. del (Ljubljana) 19.30 POLJUDNO — ZNANSTVENA ODDAJA: Kajenje in pljučni rak (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 ČLOVEK IZ ZASTAVLJALNICE - angl. film (Ljubljana) 22.15 VELIKI ORKESTRI: A. Dvo rak SIMFONIJA ST. 5 v E-MOLU — Iz novega* sveta) (Ljubljana) 22.55 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.20 POROČILA (Zagreb) 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 17.50 RISANKA (Zagreb) 18.05 MALI SVET (Zagreb) 18.30 TELESPORT (Zagreb) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 19.05 NARODNA GLASBA (Zagreb) 19.20 TV POSTA (Beograd) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Za~reb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV SREDA, 23. SEPT. 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd) 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Beograd) 17.50 ZAKLAD KAPETANA PA-RANGALA — oddaja TV Zagreb (Ljubljana) 18.30 OBZORNIK (Ljubljana) 18.35 NA SEDMI STEZI (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 NARODNA IN ZABAVNA GLASBA (Skopje) 19.20 OBREŽJE - oddaja za italijansko narodn. skupino — (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 G. Ibsen: SOVRAŽNIK LJUDSTVA — predstava SG Celje (Ljubljana) 22.50 MEDNARODNI JAZZ FESTIVAL V LJUBLJANI: — Monty Sunshine Band — li-(Liubllana) 23.10 POROCTLA (Ljubljana) ČETRTEK, 24. SEPT. 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 10.30 NEMŠČINA (Zagreb) 10.45 ANGLEŠČINA (Zagraeb) 11.00 FRANCOSCINA (Beograd) 13.00 MEDNARODNO PRVENSTVO V TENISU — prenos tt Opatije (Zagreb) 15.55 TV V SOLI — ponovitev — (Zagreb) 16.50 NEMŠČINA — (ponovitev) (Zagreb) 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje. Plešivec do 17.30) (Beograd) 17.45 POTUJEMO V NAS SVET — mladinska oddaja (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 IZBRALI SMO V KRANJU: filmi s festivala športnih in turističnih filmov (Ljubljana) na) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) s kitaro«; 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 Vsak dan za vas; — 17.05 Popoldanski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana; 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom bratov Avsenik; — 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 — Radijska igra — Rodolfo Usigli: Drevesa ne segajo do neba; 22.15 Jugoslovanska glasba ■ SREDA, 23. SEPTEMBRA — 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 10.15 Pri vas doma; il.OO Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Arzenij Ku ret: Kakovost različnih sort pše nice; 12.40 Z ansambli domačih napevov; 13.30 — Priporočajo vam . 14.35 Naši poslušalci če- stitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Mladina sebi n vam; 19.00 Lahko noč, otroci! — 19.15 Glasbene razglednice; 20.CO Vokalno instrumentalni koncert zbora in orkestra Slovenske filharmonije v Križankah; 22.15 S festivalov jazza. ■ ČETRTEK, 24. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matineja;' 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev); 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — Marko Jelnikar: Presajanje iglavcev; 13.30 — Priporočajo vam ., . 14.10 »Pesem iz mladih grl«; 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Operni koncert; 18 15 »Rad imam glasbo«; 18.45 S pevcem Ivico Ser-fezijem; 19.00 Lahko noč, otrociI 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 22.15 Iz sodobne makedonske simfonične literature. NOVOTEHNA ZASTAVA-FIAT SERVIS NOVO MESTO IN METLIKA! Obveščamo lastnike vozil znamke TOMOS tas CDTOOEIM da opravljamo vsa popravila v garancijskem in izvengarancij-skem roku na vozilih model A: SPAČEK, DIANA in AMI, v izvengarancijskem roku pa tudi na vozilih ID (žaba). ZAUPAJTE NAM SVOJE VOZILO v popravilo in prepričali se boste o naših kvalitetnih in cenenih uslugah. Prednaročila sprejemamo po telefonu: Novo mesto 21-538, Metlika 77-197. 19.05 ENKRAT V TEDNU (Ljubljana) 19.20 DOKTOR V HISI - serijska oddaja (Beograd) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 A. J. Cronin: PRIMERI DR. FINLAJA - serijski film -(Ljubljana) 21.25 KULTURNE DIAGONALE — na) 22.50 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.30 POROČILA (Zagreb) 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 17.50 PRIMOŽEV DNEVNIK — oddaja TV Ljubljana (Sarajevo) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA -reb) 18.30 NARODNA GLASBA (Zag-(Zagreb) 19.05 TEHNIČNI NASVETI (Zagreb) 19.20 DOKTOR V HISI (Beograd) 30.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.30 SPOR.VD ITALIJANSKE TV PETEK, 25. SEPT. 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 11.00 ANGLEŠČINA (BeogTad) 14.45 TV V SOLI — ponovitev — (Zagreb) 16.10 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd) 16.55 MC PHEETERSOVO POPOTOVANJE - serijski film -(Ljubljana) 17.45 OBZORNIK (Ljubljana) 18.00 Bukarešta: BALKANSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO — srečanje * ROMUNIJA : JUGOSLAVIJA - prenos II. polčasa (Beograd) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 18.35 MLADINSKI KLUB (Zagreb) 19.05 SVEI NA ZASLONU (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 19.45 CIKCA K( Ljubljana) 20.35 SLIKA DORI AN A GRAYA — angl. film (Ljubljana) 22.25 KONCERT OB 90 LETNICI ROBERfA STOLZA — nadaljevanje posnetka iz Berlina (Ljubljana) 23.10 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 20 00 TV DNEVNIK (Zaagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV SOBOTA. 26. SEPT. 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beogracf) 11.30 ODDAJA ZA PROSVETNE DELAVCE (Beograd) 15.00 MEDNARODNI ATLETSKI MITING — prenos do 16.45 (Beograd) 17.40 OBZORNIK (Ljubljana) 17.45 PO DOMAČE (Ljubljana) 18.15 MOZAIK (Ljubljana) 18.20 W Busch: CIPEK IN CA-PEK — mladinska igra — (Ljubljana) 19.20 S KAMERO PO SVETU: Naše zastave na Anapumah — II (Ljubljana) 49.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 OB KONCU POLETJA — prenos zabavno glasbene oddaje iz Poreča (Zagreb) 21.35 3—2—1 (Ljubljana) 21.40 SKRIVNOSTI MORJA — dokumentarna serija (Ljubljana) 22.05 NEPREMAGLJIVI - serijski film (Ljubljana) 22.55 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 23.15 POROČILA (Ljubljana) ZASTOPNIŠKO PODJETJE UNIVERZAL LJUBLJANA je odprlo v Novem mestu svojo poslovalnico za prodajo Izdelkov iz konsignacije za devizna sredstva: • HUSOVARNA: kotli za centralno kurjavo, motorne žage, kuhinjske nape itd. • BENTONE: gorilci za kotle centralnih kurjav • ELEKTROLUX: hladilne omare za globoko zmrzovanje, hladilniki, likalni stroji, sesalci za prah, loščilci parketa itd. • INFORMACIJE dobite pri podjetju ROG, Novo mesto, Trubarjeva 2, tel.: 21-489. ZAVOD ZA KULTURNO DEJAVNOST NOVO MESTO PREŠERNOV TRG 5 razpisuje prosto delovno mesto ADMINISTRATORKE Pogoji; srednja šola z znanjem strojepisja — ali administrativna šola Možnost nastanitve takoj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. BOŠTJAN ZA IGRO IN OELO, VESELJE IN SREČO VAŠIH NAJMLAJSIH! Elemente te otroške sobe, projektirane za predšolske otroke in šolarje, lahko zaradi njihove sestavljivosti poljubno kombinirate ter po potrebi dokupite. „SoMtfa DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK■ vsak četrtek 60.000 izvodov! 23 CELJE \ V TEM TEDNU VAS ZANIMA Petek, 18. septembra — Irena Sobota, 19. septembra — Suzana Nedelja, 20. septembra — Brane Ponedeljek, 21. sept. — Matej Torek, 22. septembra — Mavricij Sreda, 23. septembra — Slavojka Četrtek, 24. septembra — Nada Brežice: 18. in 19. 9. amer. ban’, film »Tajna ceremonija«. UO. in 21. 9. amer. barv. film »Dekle na motorju«. 22. in 23. 9. amer. barv film »Prva izkušnja«. Črnomelj: od 18. do 20. 9. ameriški barv. film »Tujska legija«. 22. in 23. 9. amer. barv. film — »Umiranje in zamaknjenost«. Kočevje — »Jadran«: 17. 9. ameriški barv. film »Za krvnike ni milosti«. 18. 9. amer. barv. film »Gusarska ljubezen«. 19. in 20. 9. amer. barv. film »Detektiv«. 21. 9. amer. barv. film »Jezdec maščevalec«. 22.9. amer. barv. film »Za tisoč dolarjev«. 23. 9. amer. barv film »Pižama za dva«. 24. in 25. 9. amer. barv. film »Nomaadi s severa«. Kostanjevica: 19. 9. amer. barv. film »Ta prekleti Donovan«. 20. 9. ameriški barvni film »Zvezda«. Krško: 19. in 20. 9. španski b. film »Neustrašljivi maščevalec«. — 23. in 24. 9. angl. barv. film — »Smrt v očeh«. Metlika: od 18. do 20. 9. španski barv. film »Cena enega moža«. 18. do 20 9. amer. barvni film »SOS zakonolom«. 23. in 24. 9. italijanski barv. film »40-letnikove i avanture«. Mirna: 19. m 20. 9. franc. barv. film »Bledolični ubijalec«. Novo mesto: 17. in 18. 9. francoski barv. film »Zbogom, prijatelj« Od 19. do 21. 9. ameriški film »Tarzan zmaguje«. Od 21. do 23. 9 amer' barv. film »Willie Boy«. 24. in 25. 9. domači barv. film »Ljubezen, vmes pa kakšna kletev«. Sevnica: 19. m 20. 9. amer. film »Npnavadna tatvina«. 23. 9. ameriški film »Morilci«. Ribnica: 19. in 20. 9. jugoslovanski film »Zbiralci perja«. Sodražica: 19/ in ^20. 9. amer. film »Tanka rdeča črta«. Šentjernej: 19. in 20. 9. nemški barv. film »Velika kača«. Trebnje: 19. in 20. 9. ameriški barv. film »Ljubezen na peskui v zidanici zaradi maščevanja in v jezi, ker je neresnično. Kdor bo to govoril, ga bom tožil. Prepovedujem pašo živine po mojih travnikih. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Julijana Bauer, Morava 2, Kočevska Reka. & Ana Potočar iz Gorenje Stare vasi. Šentjernej, nrokliculem govorice proti Ani Koželj iz Loke kot neresnične. Franc Ucman, Gumberk, Otočec, prepovedujem pašo kokoši po mojem zemljišču in neupoštevanju mejnikov. Kdor tega ne bo upošteval. ga bom sodno preganjal Ana Mušič iz Bistrice 4, Črnomelj, prepovedujem pašo po mojem zemljišču na Bistrici. mi Dragemu sinu Dragu šprajcarju, ki služi vojaški rok t Kninu, za njegov 20. rojstni dan obilo zdravja in skorajšnje svidenje želita mama in ata. čestitki se. pridružuje Cirila z družino. Dragi mami Mariji Hočevar iz Dobruške vasi pri Škocjanu želi vse najlepše za 70. rojstni dan sin Viktor iz Zagreba, sestro Vero in svaka pa lepo pozdravlja. 1JOEVESTIIAI Podpisani Janez Kužnik iz Kriške rebri preklicujem, kar sem govoril pred Viljem Urbančičem Oblačila očisti ekspresno draž beni servis Pralnica in kemična čistilnica, Novo mesto, Germova 5, odprtb od 6. do 18. ure. SLUŽBO DOBI V UK ALI ZA POMOČ v gostilni sprejmem kmečko dekle. Oskrba v hiši. Ostalo po dogovoru. Gostilna »Pri čot«, Marija Hočevar, Pijava Gorica 2. MLAJŠO natakarico ali dekle s podeželja, prikupne zunanjosti, iščem za strežbo v ekspres baru na Gorenjskem blizu Ljubljane. Hrana m stanovanje zagotovljena. Marjan Zorman, Express bar, Medvode 27. SPREJMEM več vajencev za sobo-slikarsko-pleskarsko stroko, nudim stanovanje. Klobučar, Ljubljana, Smrekarjeva 30. IŠČEM gospodinjski pomočnici (nad 18 let) k dobri družini, brez majhnih otrok. Vse delo mehanizirano, dobra hrana, plača, lepa soba, nastop takoj ali po dogovoru. Naslov: Franjo škof, Ljubljana, Rožanska 8. IščEM dekle, ki bi dvakrat ali trikrat na teden hodila pomagat v kuhinjo ali gostilno-. Naslov v upravi lista (1851—70). IščEM pošteno dekle za pomoč v gostinstvu. Stanovanje in hrana v hiši. Zaželena je slika (ni pa nujna), šifra »Poštena«. BRIVSKO frizersko pomočnico sprejme takoj salon Rus — Trebnje. GOSPODINJSKO pomočnico išče 3-članska družina od 1. novembra dalje. Metelko, Koper, Ulice II. prekomorske 20—a. V SLUŽBO sprejmem kleparskega pomočnika in dva vajenca ali delavca za priučitev. Plača dobra, preskrbim tudi stanovanje. Martin Mlakar, stavbno kleparstvo, Ljubljana. Titova 229. SPREJMEM dekle za pomoč v bifeju. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Bife Kodeljevo, Ljubljana, Jana Husa 3. V SPODNJEM Posavju iščem honorarno popoldansko zaposlitev. Imam avto. Ponudbe pod »Pedagog«. DEKLE, ki ima veselje do strežbe v gostilni, stalno zaposlim. Službo lahko nastopi takoj. Mo žna je tudi priučitev. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru Stojan Potočnik, Gostilna, Kropa, na Gor. DRUŽINA (2 otroka) išče mlado slovensko dekle za v moderno hdšo s plavalnim bazenom v vzhodni Nemčiji. Nudimo lepo opremljeno sobo, PKW (osebni avto), popolno družinsko življenje, 6 tednov letnega dopusta, hrana in stanovanje sta brezpla- Vabimo vse, ki bi hoteli za dobro plačilo sodelovati kot reditelji na avtomobilski gorski dirki za prvenstvo Jugoslavije NAGRADA GORJANCEV 70 27. septembra, naj se prijavijo do sobote, 19. sept. 1970, tova ri§u Borisu Kosu, urarju na Cesti kem. Staneta v Novem mestu, kjer bodo dobil i vsa potrebna navodila. VODSTVO DIRKE čna. ter čistega zaslužka 1.300 din. Prosim za kratek življenjepis ter osebno fotografijo. Inte-resentke naj se čimprej zglasijo na naslov: Daniela Dejak, Kočevje, Trg 3. oktobra 13. IščEM starejšo žensko (lahko je upokojenka) za pomoč v gospodinjstvu v 3-Članski družini. — Hrana in stanovanje zagotovljena, ostalo po dogovoru. Ivan Kostanjšek, šentlenart 117 a, — Brežice. IŠČEM pošetno dekle za varstvo dveh trok v Nemčiji. Plača dobra. Hrana in stanovanje preskrbljena. Dogovor pri Marici Gril — 2abja vas, n. h., Novo mesto — vsako nedeljo od 8. do 12. ure. HIŠNA POMOČNICA dobi službo takoj. Vsa oskrba v hiši. Gostilna Lakner, Kranj, Kokrica 108. SPREJMEM v uk mizarskega vajenca. Mizarstvo Jože Kocjančič, Cargova 6, Ljubljana, telefon 312-558, samsko stanovanje zagotovljeno. SLUŽBO IŠČE KAKRŠNOKOLI delo na domu, najraje oa strojepisno, sprejmem. šifra: »Natančna«. STANOVANJA V NAJEM ODDAM dve opremljeni sobi. V poštev pridejo samske uslužbenke brez otrok, dijakinje ali upokojenke. Naslov r upravi lista (1927—70). ODDAM sobo s posebnim vhodom, souporabo kopalnice, v neposredni bližini Novega mesta, dvem ženskam. Pismene ponudbe pod »Plačulo za dve leti vnaprej«. MIRNO dekle išče sobo v Novefn mestu ali okolici. Naslov t upravi lista (1931—70). IŠČEM ogrevano «obo ali garsonjero v Novem mestu. Ponudbe pod »Plačam dobro«. IščEM večjo sobo s posebnim vhodom ali garsonjero v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (1941—70). ODDAM samske sobe. Plačilo vnaprej. Cesta herojev 33 a, pri Labodu, Novo mesto. BSKBEI MOTORNI TRICIKEL »Tomos« malo rabljen, zelo ugodno prodam. Vili Kmet, »Delo«, Tomšičeva l, Ljubljana. PRODAM volkswagen osebni — kombi, letnik 1963. Velika Bučna vas 2. Novo mesto. PRODAM avto zastava 1300, nov, prevoženih 8.000 km. bele barve. Po zelo ugodni ceni. Telefon 21-514 ali stanovanje Pa-deršičeva 3, Novo mesto, Lavrič. PRODAM moped. Andrej Ilc, Novo mesto, Kapitelj. PRODAM spačka. Informacije, ogled pri Markelj, Sevnica, Heroja Maroka 11, aU na sodišču Sevnica. PRODAM tovorni avto Magirus 6 . cil., 5 t, dobro ohranjen, v voznem stanju, oena ugodna. Jaklič, Ljubljana, Gor. Rudnik o. IV—1. PRODAM PRODAM nerjaveče pomivalno korito. Svetina, Nad mlini 41—I, Novo mesto. PRODAM vzidi j iv štedilnik s peč-njakom, dobro ohranjen. Žabkar, Kržišče 10, Raka. ZARADI selitve ugodno prodam spalnico. Marija Zamljen, Ulica talcev 3 (pritličje vajenske šole) Ogled od 9. do 11. ure, od 16. do 17. ure. PRODAM 2.000 kg mešanega grozdja in 1000 kg jabolk. Naslov v upravi lista (1933—70). ZENSKI šivalni stroj »Pffaf« ugodno protom. Ivan Osolnik, Zupančičeva 8, Ljubljana. < PRODAM pet rabljenih oken z roletami. Anton Oberč, Kemična čistilnica, komandanta Staneta 3. PRODAM televizor z anteno, kuhinjsko mizo s stoli in divan. Majda šoln, Mestne njive 10/27 — Novo mesto. PRODAM spalnico z žimnicami in vložki. Slavko Paderšič, Partizanska 29, Novo mesto. PRODAM dieslov motor znamke Doec 7 KS, generalno popravljen. Franc Hrastar, Kronovo, šmarješke Toplice. PRODAM spalnico iz trdega lesa, dobro ohranjeno, in močan moški bicikel. Novo mesto, Cesta herojev 7. POSEST LUNINE MENE 22. 9. C ob 10.42 30. 9. Q ob 15.32 8. 10. $ ob 05.43 »rama Po 87 letih se je v petek, 11. 9. 1970, poslovila od nas naša dobra mama NEŽA BUKOVEC s Trate pri Semiču K zadnjemu počitku smo jo spremili v nedeljo, 13. septembra. Vsem, ki so se nas v teh težkih urah spomnili, nam izrekli sožalje, prinesli cvetja in šli z nami na zadnjo pot pokojnice — iskrena hvala. Posebno se zahvaljujemo zdravniku dr. Kvasiču, tov. Maksu Namplju in tov. Nedi Lahovi za poslovilne besede ter gospodu duhovniku. •Mžiue: Bukovec, (ioles, Vobič, Ivsič ter drugo sorodstvo Semič, 15. 9. 1970 Ob nenadni smrti dragega moža in brata JOŽEFA MEŽNARJA iz Vinje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za podarjene vence in cvetje ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Vodniku za lajšanje bolečin .gospodu župniku za obred, Zvezi slepih Novo mesto, posebno tov. škrbčevi, in Ani Lu-bič. Žalujoči: žena Vranca in drugo sorodstvo Ob boleči izgubi dragega moža, ata' in starega ata JOŽETA IVANCA se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. Lepa hvala sosedam in znancem za darovano cvetje in vence, tov. Figarju in Obriču za izrečene besede ter vsem, ki so nam izrekli ali sporočili sožalje v naši veliki žalosti. Žalujoči: žena Ivana, hčerke Ivana, Anica, Marija z družinama in drugo sorodstvo Kočevje, 25 . 8. 1970 »•4 S JABOLKA IN KROMPIR ZA OZIMNICO! Kmetijska zadruga KRKA, Novo mesto o b ve š č a cenjene potrošnike, da je pričela prodajati JABOLKA IN KROMPIR za ozimnico. Naročila sprejema naša poslovalnica št. 1 (pri gostilni Košak) v Novem mestu in poslovalnica DOM v Bršlinu. Na željo dostavljamo strankam ozimnico tudi na dom. Jabolka lahko dobite ob delavnikih na delovišču Dol. Brezovica pri Šentjerneju, krompir pa v EE Zalog pri Novem mestu. Za nakup se priporoča Kmetijska zadruga KRKA, Novo mesto! PRODAM posestvo (oca 4 ha), obstoječe iz njdv, košenic, sadnega vrta, gozdov in vinograda. HBša in gospodarski prostori v dobrem stanju. Elektrika v hiši, lepa sončna lega. Prodam zaradi ostarelosti za 50.000 din. VseljiVo takoj ali po dogovoru. Frančiška Starič, Gor. Zabukov-je 6, Mokronog. PRODAM majhno posestvo ln mlin v bližini Šentjerneja. Naslov v upravi lista (1964—70). ' UGODNO prodam vinograd pred trgatvijo (17 arov), sončna lega, dovoz ? avtom v Drenovcu pri Krškem. Poleg je hram in stiskalnica. Poizvedbe dobite v gostilni »Komočar« Krško. ZA STARO hišico v Straži, Novem mestu ali okolici, Šentjerneju ali Kostanjevici ali samo stanovanje dam dosmrtno rento, prevzamem v oskrbo starejšo osebo ali vzamem samo v najem. Šifra: »Dom«. NAGRADA GORJANCEV RAZNO VDOVEC, nad 60 let, s srednjo pokojnino, nekadilec, nealkoholik, pošten, želi spoznati mirno, dobrosrčno in dobro gospodinjo. Ponudbe pod »Bodočnost«. 49—LETNA vdova s" svojim domom želi izobraženega, nevezanega moža od 50 do 65 let. živela bi tudi na deželi. Ponudbe na DL pod »Neločljiva«. PRED JEDJO in po njej morate misliti morda na svoj želodec, če ga zdravite brezuspešno z raznimi zdravili. Ste že poskusili s preizkušenim in učinkovitim naravnim zdravilom — z rogaškim DONAT vrelcem? Zahtevajte na v trgovini, te pa ga dobe v Novem mestu ori trgovskem podjetju HMELJNIK — STANDARD (Mercator) in pri DOLENJKI. ZA LEPA in modema poročna prstana se vam splača not v Ljubljano k zlatarju v Gosposki 5 (poleg univerze' — 7. izrezkom te®a oglasa dobite 10 odst. popusta. za prvenstvo Jugoslavije 27.septembra * ob 13. uri Krajevna skupnost MOKRONOG išče VRTNARJA, t ki bi uredil v Mokronogu lastno vrtnarijo. Zemljišče lahko dobi od KS brezplačno. Ostalo po dogovoru. AVTO-MOTO DRUŠTVO KRŠKO prodaja- dva osebna avtomobila Zastava 750 letnik 1968 in 1969. Licitacija bo v društveni garaži na stadionu dne 26. septembra ob 9. uri. Z A H V A E A Po mučni in dolgotrajni bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat io tast IGNAC NOVAK upokojenec z Dvora pri Žužemberku Prisrčna hvala vsem, ki ste nam v teh težkih dneh pomagali, nam izrekli sožalje, z nami sočustvovali, se od pokojnika poslovili z venci in cvetjem ter ga spremili na zadnjo pot. Se posebej se zahvaljujemo Lovski družini »Plešivica«, Žužemberk, kolektivu Muzeja ljudske revolucije iz Ljubljane, organizaciji ZB Dvor, društvu upokojencev Dvor, kolektivu gozdne uprave Straža za izkazano pozornost, dr. Leopoldu Kocutarju iz žužemberka in zdravnikom ter strežnemu osebju Onkološkega inštituta iz Ljubljane za zdravniško pomoč in nego ter gospodu župniku Antonu Jakošu za opravljeni obred. Žalujoči: žena Marija, hčere Marica s sinom Leonom, Anica, Pavla s sinom Dušanom, sin France in Jože z družino, brata Franc in Viktor, sestra Karolina, vnuki in drugo sorodstvo. Dvor pri Žužemberku, Ljubljana, Soteska, Loška vas pri Dolenjskih Toplicah in Gradišče pri Dolenjskih Toplicah. DOLENJSKI LIST LASTNIKI TN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika. Novo mesto, Ribnica, Sevnica ir Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik», Ria Bačer, Slavko Dokl, Miloš jakopec, Marjan Legan, Jože Primc, Jože Splichal. Jožica Teppejr, Ana Vitkovič in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon IZHAJA VSAK ČETRTEK — Posamezna številka 1 dinar — letna naročnina 49 dinarjev, polletna naročnina 24,M) dinarjev, plačljivo vnaprej — Za inozemstvo 100 dinarjev oz. 8 ameriških dolarjev (oz. ustrezna draga valuta v tej vrednosti) — Tekoči račun pri podružnici SDK v Novem mestu: 531-»—9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon: (066 ) 21—227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij n« vračamo — Tiska OGP »Delo« v Ljubljani