osamezna številka Din 1*50. Poštnina v gotovini.1 St. 42. V Ljubljani, v torek 19. februarja 1924. Leto L NARODNI NEVNIK Izhaja vsak dan ziutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. Neodvisen p ------------n-----—------- Uredništvo: WoIfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. Več Tavčarjevega duhal Oster in neomahljiv borec za zmago napredne misli je bil pokojni dr. Tavčar, toda kljub temu ni bilo ob njegovi smrti niti ene politične stranke, niti enega časopisa, ki ne bi počastil spomina tega izrednega moža. Ni se pa to zgodilo samo vsled neverni jivih zaslug dr. Tavčarja za slovensko književnost, temveč slovenski narod se je poklonil pred spominom dr. Tavčarja pred vsem vsled njegovih človeških vrlin, zaradi njegove možatosti in poštenosti. Tako krepka, tako jasna je bila osebnost dr. Tavčarja, da je že ona sa-Pomenila za Slovenijo cel program in da je zadostovalo ime dr. Tavčarja jn napredna fronta je zmagovito kljubovala vsem viharjem in vsem nasprotnikom. Vsa napredna javnost je pač dobro znala, da ima v dr. Tavčarju tistega voditelja, ki bo stal v vsaki nevarnosti kot skala in ki bo vzdržala glavno silo ^Protnikov. Noben slučaj ni, če se je pričel razkol v naprednih vrstah ravno z odhodom dr. Tavčarja iz političnega življenja. Bil je sicer dr. Tavčar primer od-k^nega moža, vendar pa je bila njegova odkritosrčnost tista sila, ki je vedno omogočala sporazum. Odkritosrčnemu ni težko odpustiti, zahrbtnosti pa so neoprostljive. Premočan pa je bil dr. Tav-oar. da bi se ponižal do intrige. Te so bile prihranjene drugim. Pa Še eno lepo lastnost je imel pokojni dr. Tavčar, ki je vedno omogočata složno delo vseh naprednjakov. Beseda dana, vez velja, ta pregovor je bil or. Tavčarju tudi v politiki zakon. In ta njegova odlična vrlina je izsilila tudi nasprotniku spoštovanje do njega in vsled te lastnosti voditelja narodno napredne stranke je bila tudi njena zastava vedno čista. Ker so se naprednjaki čistosti svojega praporja zavedali. zato pa so bili tudi nepremagljivi. Poštenost je tudi v politiki — sila. Vseskozi borec je bil dr. Tavčar in te'jSa'kem boju na prvem mestu. Kljub kmu Pa ni poznal nobene zagrizenosti,, ta jg.brtvilegij malenkostnih. Bilo je le-°Pozic k° mu ie takratna mladinska Proti n - °®tala zahrbtno rovarenje užalilo J'ateliu> da ie težka razžalitev tern JL. Tavčarja do solz. Ko je po-bjjj °^išče izreklo svojo besedo, ko so ie bil ^ obsojeni» ki so iznesli kleveto, poj dr* Tavčar mož, da je žalitev po-jkj 0Ina Pozabil in skoraj nato je v slu-23 zmago napredne stvari agitiral 23 »ne, ki so ga žalili, ia c SeL.t.e b^ličue lastnosti dr. Tavčarja..-,0 e vzrok, da ni imel sovražni-' Pa čeprav je bil stalno v boju. Vse hnrn 16 dr' Tavčar le idejen sprotni Zat° 2S ie spoštoval tudi na* Qb prvi obletnici Tavčarjeve smrti « treba, da se spominjamo njegovih izjedah lastnosti Kajti še nikdar ni bila napredna javnost tako razbita, še ni-^*ar ni bila napredna misel tako osramočena, kakor je danes, ko so na čelu emokratske stranke ljudje, ki so se do-a izneverili spominu dr. Tavčarja. Zato kličemo ob prvi obletnici prvo-ontelja napredne misli vsem napred-jakom fa vsem poštenjakom: Poča- mi® spomin velikega dr. Tavčarja in mjavite v javnosti zopet njegov duh. lia,f°'rrniti se morajo časi ko Je veto naprednjaka ko suho zla- veoo mora zopet doba, ko je poznal »sak naprednjak le odkrit in možat ko uveljaviti se morajo zopet dnevi, tv, +„..?art'zansk° zagrizenost nikdar ne ali mesta, da bi trpela napredna ba celo narodna stvar. Posta*« Tavčarjevega duha — mora sti sah ?opet seslo naprednjakov. Zla-EowTif 5, ? ie napredna misel zaradi vsled V tako razbita, kakor ne bi lužila vdarieveka dela nikdar za- zitivn? J^včarjevega duha! To je po-mina lr^? * v Tavčarjevega spo-bost vsi/2 Ltev tega Kesla bodi dolž-v njetrm • JSeJl onih’ ki so bili vedno Vzpeti d' far i’ de se že ne morejo po-iemlS ^stališča oni, ki so z bo- tičao življenje. VStOPUi V P°U* Sporazum z IfiaBiie pred narodno skupščino. Razprava se nadaljuje danes. Beograd, 18. februarja. (Z) Današnja seja narodne skupščine se je pričela ob 10. dopoldne. Dvorana je biia polna poslancev in ravno tako so bile galerije polne občinstva. Prisostvovali so tudi diplomati. Pred' prehodom ra debato o sporazumu z Italijo je bila sprejeta nujnost interpelacije džemjet-skih poslancev o pokolju v Metohiji. Nato je zbornica prešla na razpravo o sporazumu. Prvi je dobil besedo poročevalec vladne večine dr. Vaso Jovanovič. Za njim je čital svoje poročilo dr. Grisogono. Med njegovim govorom je prišel v dvorano predsednik vlade Nikola Pašič. Opozicija je začela kričati. Ko so bila prečitana poročila, je dobil besedo minister za zunanje zadeve dr. Momčilo Ninčič. (Ekspoze zunanjega ministra dr. Ninčiča prinašamo na 2. strani današnjega lista.) Prvi del njegovega ekspozeja so poslanci poslušali mimo, v drugem delu pa je prišlo večkrat do medklicev. Govor dr. Ninčiča je večina pozdravila z odobravanjem, med tem ko je opozicija protestirala. Za dr. Ninčičem je povzel besedo dr. Grisogono. Predsednik je prekinil sejo ob 1.30 in napovedal nadaljevanje za 4. uro popoldne. POPOLDANSKA SEJA. Beograd, 18. febr. (ML.) Seja narodne skupščine se je nadaljevala popoldne ob 4. Najprej je povzel bese-sedo dr. Hohnjec (SLS), ki je ugotovil, da je sporazum z Italijo direktno naperjen proti interesom Slovenije. Ako.se postopa tako dalje, se ne bodo mogli vzpostaviti normalni od-nošaji med nami in Italijo. Govornik smatrat, da tiči v sklenjenem sporazumu kal za nova nesoglasja med obema pogodbenima strankama. Rapailska pogodba in s. margherttske konvencije so kršene z odstopom Reke. Musliman Mustafa beg Kapetanovič je rekel, da smo od konca vojne, t. j. od .leta 1918. pa do danes izgubili Istro, Gorico, Zadar, Skadar in sedaj tudi Reko. Italijanom smo morali odstopiti 800.000 Slovencev in Hrvatov. Ne smemo pozabiti, da so šli v svetovni vojni Hrvatje in Slovenci na italijansko fronto ne iz ljubezni in vere do Avstrije, ampak, da branijo svojo rodno grudo. Ni bilo treba, da smo izgubili Rekoi, ker smo imeli dovolj zaslombe v mednarodnih pogodbah. Kršili smo določbe rapallske pogodbe in zato se sedaj ne moremo več naslanjati na ostale točke te pogodbe. Nam je Reka prepotrebna, ne pa Italiji, ki hoče narediti iz nje trgovinsko luko, dočim nimamo mi nobenega primernega izhoda na Jadran in so nam tako zaprta vrata v svet, kar nam vse povzroča neizmerno škodo v gospodarskem in narodnem oziru. Tudi bazen* ki nam ga odstopa Italija na Reki, nam ne služi mnogo. Gospodarsko smo neizmerno izgubili, ker smo sedaj popolnoma odvisni od Italije. Naša za-padna soseda je preobljudena, zato išče dežel, kamor more pošiljati svoje Prebivalstvo. Sedaj obstoja nevarnost, da bodo naši kraji poplavljeni po Italijanih. Italijan je po naravi v' domovini len, toda drugod je njegova sila mnogo vredna; zato se nam je sedaj bati konkurence italijanskih delovnih moči. Tudi v strateškem pomenu smo mnogo izgubili z Reko, ker bo odslej Italija popolna gospodarica Jadranskega morja. Baroša in Delte nismo dobili s sporazumom, ker sta itak naša. Ako primerjamo luko, ki nam jo odstopa Italija na R®hi z ono, ki smo jo dobili v Solunu, vidimo, da nam je Grčija veliko več nudila. Zemljoradnik Jovan Jovanovič je izjavil, da ni povedal zunanji minister nič novega v svojem ekspozeju. Posebno pa ni povedal, zakaj sta šla s pred- Sprava Bavarske z nemške države. Več Tavčarjevega duha! V tem geslu je zmaga napredne misli in zato, naprednjaki, na delo za uresničitev tega gesla, ker tako zahteva tudi interes naroda! sednikom vlade Pašičem v Rini podpisat sporazum, ki je izredno slab. Zato pade tudi vsa odgovornost na one, ki so ga sklenili. Reko smo začeli izgubljati že aprila 1915. leta, danes pa smo jo končnoveljavno izgubili. Govornik je ostro kritiziral sporazum točko za točko. Rekel je, da je dobila Italija tudi Drenovo, glede katerega je rekel zunanji minister v odboru, da bo naše. Največji pogrešek, ki ga je naredila vlada, je, da ni vprr' 'n naroda, ali se strinja s sporazumom ali ne, in prebivalstvo je odločno proti takemu sporazumu z Italijo. Vprašanje odnošajev z Italijo je po sporazumu tako, da se bo dalo rešiti le z vojno. Demokrat dr. Šumenkovič je kritiziral vlado, posebno pa našo diplomacijo, ki ni znala zastopati naših interesov v pogajanjih z Italijo. Bavil se je z vso politiko g. Pašiča, ki ni dosleden v svojih izjavah, ki jih je dal. Glede ekspozeja dr. Ninčiča je dejal, da moramo ,sedaj, ko so se kršile določbe rapallske pogodbe, vztrajati na tem, da se izpremenijo tudi druge pogodbe in konvencije, tako n. pr. z Bolgarijo, ki še danes ni razorožena. Dr. Ninčič ni znal izrabiti položaja ob prevratu na Bolgarskem, ko je padel Stambolijski, in zato pade sedaj vsa krivda in odgovornost nanj. Vse kaže, da so se zadnji dogodki na Bolgarskem odigrali po predhodnem pristanku naše vlade. Govornik je razpravljal v tej zvezi tudi s trianonsko in ncuillysko mirovpo pogodbo in zahteval da se izpremeniva nam v korist. Vodja džefnijetovcev Ferad beg Ali Draga, ki je potem dobil besedo, je izjavil, da ni bil dopoldne v dvorani navzoč, ko je odgovoril notranji minister Vujičič na njegovo interpelacijo. Zato zahteva, da minister ponovi svoj odgovor glede pokolja muslimanov v Metohiji v Juž-Srbiji po oblastnih organih. Zaradi te zahteve je nastal v zbornici '7elik hrup in protesti opozicije. V največji zmešnjavi* je izjavil minister Vujičič, da bo na interpelacijo podrobno in natančno odgovoril, čim zbere vse potrebne podatke in da je že odredil preiskavo. Potem je vstal demokrat dr. Lukinič in rekel da ga ni bilo v dvorani, ko Je dr. Ninčič dopoldne imel svoj ekspoze. Zato da zahteva od njega, naj ga ponovi. Svoje zahteve pa ni stavil resno, ampak je hotel le osmešiti posl. Ferad Ali Drago. Vihar radi smešnih zahtev opozicije. V dvorani je nastal pravcat vihar. Opozicija je klicala ironično zunanjemu ministru, naj ponovi svoj ekspoze, proti čemer je vladna večina ogorčeno protestirala. Skoraj vsi poslanci so se zbrali okrog ministrskih sedežev in se prerekali in vpili. V splošnem vpitju se ni moglo ničesar razumeti. Hrup je trajal’dobre pol ure. Današnja popoldanska seja je bila ena najburnejših zadnjih časov. Minister Vujičič je moral svojo izjavo ponoviti, vendar ga v splošnem viharju ni bilo mogoče razumeti. V največjem nemiru je bila seja zaključena in prihodnja odrejena za jutri dopoldne ob 9. Nadaljuje se debata o sporazumu z Italijo. Računajoi, da bo razprava o tej zadevi jutri zvečer končana, nakar se odredi glasovanje. NEZADOVOLJNOST V ITALIJANSKI DELEGACIJE Beograd, 18. febr. (ML) Vsa pozornost politične javnosti je osredotočena v ekspozeju zunanjega ministra in v debati o sporazumu z Italijo. Vsi ostali dogodki so postranskega pomena. Opozicija je vsa proti sporazumu. Nezadovoljna je s potekom razprave tudi italijanska delegacija za sklepanje trgovinske pogodbe, ki bo po izidu debate usmerila svoje nadaljnje ravnanje. M o n a k o v o, 18. febr. (Wolff.) Kakor pišejo Miinchner Neueste Nachrich-ten«, je po dosedanjih delnih 'izidih glasovanja o ljudski zahtevi glede razpusta deželnega zbora oziroma Lzpremem-be ustave verjetno, da je bilo oddano potrebno število glasov za obe zahtevi. Monakovo, 18. febr. (KO) »Kor-respondenz Hoffmann« javlja uradno;, da je odstopil generalni državni komisar zaradi delitve izvrševalne oblasti med njim in državnim ministrstvom, kakor sta se domenila deželni zbor itt državna vladq. Vlada m džemilet. Beograd, 18. februarja. (ML) Danes dopoldne je imela vlada konferenco, na kateri se je govorilo o zunanjem položaju ter o zahtevi džemijeta in o njegovem ultimatu. Klub ožerm-jetskih poslancev je namreč stavil na predsednika narodne skupščine interpelacijo, v kateri zahteva, naj da notranji minister Vujičič nujno zadoščenje z odgovorom in ukrepi, ki naj se store proti oblastvom, ki sta zakrivila pokoli nad 23 muslimani v Metohiji v Južni Srbiji. Interpelacija je zelo ostra in zahteva, naj notranji minister prizna, da ni postopal pravilno. Gosp. Vujičič je hotel odstopiti, toda zaradi strankarske discipline in radi težkega položaja, v katerem se nahaja vlada vsled ratifikacije sporazuma z Italijo, je popustil in ostane na svojem mestu. Vodja dže-mijetovcev Ferad beg Ali Draga je izjavil Vašemu dopisniku, da hoče iti do skrajnosti in da je odločen, če treba, tudi glasovati proti sporazumu z Italijo, dasi ve le z zemljevida, da obstoja Reka. Sela federalističnega bloka v Zagrebu. Zagreb, 18. februarja. (Z) Včeraj je imel federalistični bolk v Zagrebu sejo. Po seji je bil izdan sledeči ofi-cielni komunike: V nedeljo dne 17. febrarja t. 1. so se sestali v Zagrebu v prostorih hrvat-ske republikanske seljačke stranke zastopniki slovenskega narodnega zastopstva, dr. Korošec in Bedjanič, podpredsednik parlamentarnega kluba muslimanske organizacije dr. Hrasnica in hr-vatskega narodnega zastopstva dr. Maček in dr. Krnjevič. Dr. Korošec in dr. Hrasnica sta poročala o konkretnih predlogih, o katerih se je že razpravljalo v Beogradu glede osnovanja opozic. bloka, ki ima nalogo, da strmoglavi današnji nasilni in koruptni režim in da pripravi poti za končni sporazum med narodom slovenskim, narodom hrv. in narodom srbskim. Vsi predlogi so bili vzeti v pretres. Pri tej priliki se je ugotovilo popolno soglasnost v presoji političnega položaja. Na seji so bili sprejeti sklepi o nadaljni taktiKi. GOVORICE O DEMOKRATSKO-RADIKALNI KOALICIJI. Beograd, 18. februarja. (ML) Zadnje dni so se pojavili glasovi o koaliciji med radikali in demokrati, ker se nahaja vlada v stiski ne samo zaradi razprave o sporazumu z Italijo v zbornici in akcije opozicije, ampak tudi zaradi nepovoljnega zunanjega in sila zamotanega notranjega položaja, zlasti pa zaradi zahtev džemijetovcev in Nemcev. Zveza radikalov s tema dvema skupinama ni popularna in so zaradi tega radikali mnogo izgubili pri svojih pristaših. Vsled tega je prišla zopet na površje misel koalicije z demokrati, o kateri se resno razmišlja v obeh klubih. Edino levica noče ničesar slišati o koaliciji z demokrati, ker hoče, da se radikali še bolj kompromitirajo. Stavka'v anglsškžh ladjedelnicah. London, 18. februarja. (Reuter) 8000 ladjedelniških delavcev, ki so včlanjeni v zvezi nakladalcev, se ne idese-žujejo stavke. Bati se je spopadov s stavkujočimi. London, 18. februarja. (K) Kakor poroča »Daily Telegraph«, je nevarnost, da se razširi stavka delavcev v ladjedelnicah tudi na druge panoge. »Westminster Gazette« pravi, da bo ministrski^ predsednik Macdonald povabil h konferenci delodajalce in zastopnike obeh zvez ladjedelniških delavcev, da bi se dosegla poravnava Trgovinska pogodba z Italijo. Beograd, 18. febr. (ML) Noco) je bila prva stvarna seja naše in italijanske delegacije za sklepanje trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Italijo. Predsedoval je dr. Rybaf. Razpravljalo se je o načrtu konvencije glede izvajanja profesionalnih poslov obojestranskih državljanov ter o stari konzularni konvenciji iz 1. 1895., ki se mo> ra sedaj izpremeniti in primerno razširiti. V sredo se nadaljujejo razprave o konzularni konvenciji. BODRERO — ITALIJANSKI POSLANIK V BEOGRADU. Beograd, 18. febr. (ML) Nocoj je dospelo iz Rima uradno obvestilo, da je imenovan za italijanskega poslanika-v Beogradu general Bodrero, ki je * veliko spretnostjo posredoval med našo vlado in Italijo glede sklepanja sporazuma. Bodrero se odpelje po ratifikaciji sporazuma v Rim, da poroča svoji vladi o položaju v Beogradu in pove, da stoji stvar v splošnem slabo ter da prejme nova navodila za svoje nadaljnje postopanje v tej stvari in za delovanje italijanske delegacije glede sklepanja trgovinske pogodbe. Švica proti odpravi osemurnega delavnika Bern, 18. februarja. (K) Po dosedanjih vesteh o včerajšnjem ljudskem glasovanju glede osemurnega delavnika je računati s tem* da se je; švicarsko prebivalstvo izjavilo proti podaljšanju osemurnega delavnika. ZASTOJ V OPOZICIJONALNEM BLOKU. Beograd, 18. februarja. (ML) Dr. Korošec in dr. Hrasnica, ki sta se davi vrnila iz Zagreba, sta poročala predsedniku demokratskega kluba Da-vidoviču o uspehu pregovorov z radičeve!. Radič je o vsem popolnoma obveščen. Obvestila sta ga, da zaenkrat poslanci hrvatske republikanske se-ljačke stranke ne pridejo v Beograd. V Zagrebu se je sklenilo, naj opozicijo-nalne stranke nadaljujejo v narodni skupščini svojo dosedanjo akcijo. Iz dosedanjega poteka razvoja se vidi, da stvar opozicijskega bloka ne stoji več tako dobro, kakor se je prvotno mislilo in upalo v političnih krogih. Borzna poročila. Beograd, 18. februarja. Devize. Dunaj 0.1085—0, London 0—325, Milan 0— 329, New York 76-76.50, Pariz 325—326, Solun 127—130. Zagreb, 18. februarja. Devize. Dunaj 0.10725—0.10925, Italija, izplačilo 326.50—329.50, ček 326—329, London, iz- , plačilo 325.50—328.50, New York, ček 75.35 —76.35, Praga 221—224, Švica, izplačilo 1325—1335. ček 1320—1330. — Valute. Dolarji 74—75, avstrijske krone 0—0.1090, francoski franki 0—335, romunski leji 0—41. Curih, 18. februarja. New York 575.75, London 24.67, Pariz 24.80, Milan 24.85, Praga 16.70, Budimpešta 0.02, Bukarešta 2.98, Beograd 7.60, Sofija 4.39, Dunaj 0.0081. Dunaj. 18. februarja. Devize. Beograd 914—918, Berlin 15—15.60, Budimpešta 2.25—2.35, Bukarešta 371—373, London 303.500—304.500, Milan 3079—3091, NeW York 70.935—71.185, Pariz 3032—3048, Praga 2047-2057, Sofija 540-544, Curih 12.315 —12.365. — Valute. Dolarji 70.860— 71.260, bolgarski levi 518—526, nemške marke 14.50—15.10. funti 301.700—303.300, francoski franki 3025-3055, lire 3075— 3097, dinarji 905—911, romunski leji 363— 367. švicarski franki 12,200—12.280, češkoslovaške krone 2044—2060, madžarske krone 0.75—0.85. Praga, -18. februarja. Dunaj Berlin 7.90, Rim 150.875, avstrijske kri 4.8125, lire 151.50, Budimpešta 11.70, Par!? 150.50, London 149.80, New York 34.82S) Curih 604.50, Beograd 45.50. Berlin, 18. februarja. (V mHiionffi mark.) Dunaj 59.351, Milan 183.540, Prag* 121.695, Pariz 183.540, London 17,955,0e bi se obe stranki nanj obrnili. Preostalo nam Je še. da bi se obrnili na Društvo narodov. Arbitražo pri Društvu narodov predvideva člen XIII. In se more uporabiti samo tedaj, če sta obe stranki za to, tla postane spor predmet arbitraže. Ker pa takega sporazuma med nami in Ita ijo li hilo, bi arbitraža pri Zvezi narodov sploh ne bila mogoča. Ostalo bi nam samo, da sc peslužimo Člena XV. pakta, ki dopušča, da vsak fl«u Društva narodov nanj apelira, če se med Mani pojavi spor, ki bi mogel izzvati pre-Ilnjenje odnošajev. Tudi v tem slučaju tl &e ItneU velike praktične koristi. V taks ti sporu bi Društvo narodov najprej; posku-Jalo, da na lep način zagotovi rešitev spota. To pa brez sporazuma spornih strank •eveda zopet ne bi bilo mojfjie. Če bi torej to ne uspelo, bi Društvo- narodov o Vsem sporu napravilo poročilo in priporočilo reiitev, ki bi se mu zdea najpravičnsjša in najprimernejša. Obstojali pv naj 'l dve možnosti. Če bi Društvo naoJov poročilo Iprejeb soglasno, tedaj bi se .Mani društva zavezaii, da se ne bodo vojskovali o.oti liTAJlUd. ki to zaključek poročila soreiela. če bi pa poročilo ne bilo sprejeto soglasno od vseli članov, bi imeli vsi 3lani Jrustva vštevši interesirani stranki, prjs? roke Vzemimo za nas najugodnejši iiučaj, da bi Društvo narodov smatralo, J.i naš spor z Italijo zaradi ustanovitve '».odvisne reške države spada pod člen KV., t -M bi mogel dati povod vojni med nami ir Ita« lio, četudi naša država ni stala ii*kJar na stališču, da obstoji možnost v me z lia^jo samo zaradi reškega vprašanja; vzemimo dalje, kar pa ni verjetno, Ja hi vsi činr.i društva, med katerimi pa i'fia Italija preizkušene prijatelje, glasovali za niše tezo* kakšna obveznost bi v tem — ra nas najugodnejšem slučaju — nastat za 'talijo9 Italija bi bila zavezana, da ras ne napad 2 z vojsko. Od te obveznosti bi ml ne imeli posebnega uspeha, ker bi Itai'ji, ki drži Reko v svojih rokah, bila na »ojšem. Za nas bi v tem za nas najboij?em slučaju ostal le lep moralen uspeh, praktičnega pa bi ničesar ne pridobili. Posledica ps. oi bila ta, da bi se odnošaji med našo kraljevino in Italijo poslabšali in najbrže zrlo poostrili na veliko veselje sovražnikov obeh držav. Niti najmanj ne nameravamo podcenjevati Društva narodov. Ono že ? samim svojim nastankom in z možnostjo, da pridejo pred svet ali pred sam p cnum v razpravo težki spori, ki bi mogli ditvtsti do vojne, zelo ublažuje medseboiae odne-šaje in sili vsakega člana, da preni.sli prej dobro, predno se spusti v tako avanturo. Toda Društvo narodov je še mlado in brez praktične možnosti nastopiti proti onim, ki ne bi vpoštevali njegovih sklepov. Edini Izhod. Iz tega se vidi, da smo imeli samo dve poti za rešitev reškega vprašanja: ali prijateljski sporazum, ali pa pustiti vprašanje nerešeno, kar. bi značilo z drugimi besedami, da pustimo Italiji, da reši vprašanje po svoji vojl. Naša vlada ni mogla spraviti države v težak položaj. Če bi se v Rimu prepričali, da sporazum na rešitev reškega vprašanja ni mogoč, bi to znatno poslabšalo naše odnošaje z Italijo, a vplivalo bi jako neugodno tudi aa celokupen naš mednarodni položaj. Radičeve spletke, Prem'sl!te sami, ali se je vlada lzo?nIIa nevarnosti, da ji g. Radič in gospoda iz Hr-vatske Zajednice ne očitajo, da je izdala življenjske interese hrvatskega naroda in jeli mogla ali sme a rešiti reško vprašanje na drugačen, kakor sporazumen in prijateljski način z Italijo (medklic poslanca Koste Majkiča: Oni že pet let izdajajo državo). Ne mislim se tu spuščati v polemiko z gospodi Iz Zagreba, ki niso čutili, kako malo resno izgledajo njihove Izjave po tem, kar so oni delali, in zlasti njihov šef Radič. Za Radiča, tega ljubitelja in stvaritelja miru, ki se hvai s prijateljstvom s Todorom Aleksandrovem, reško vprašanje dosedaj ni obstojalo. Radič je bil vedno zelo pazljiv nasproti Italiji in je prepričeval Italijane, da so jim Srbi neprijatelji ter da le Hrvati žele najboljše in najprisrčnejše odnošaje z Italijo. Med pogajanji za Reko je Radič vse napravil, kar Je mogel, da Je slabšal naš položaj v Evropi. On nas je predstavlja' kot imperijaliste in kot dokaz svoje miroljubnosti In dobre volje ponujal Italiji nevtralizacijo vse vzhodne obale Jadranskega morja torej vse Hrvatsko Primorje In vso Dalmacijo. On jim Je ponujal to, česar so se naš! delegati na mirovni konferenci najbolj bali, t. J., da se proglasi nevtralizacija dalmatinske obale. Prava sreča za to državo je. da Radič ni Imel ob"asti, da bi svoje politične ideje uresničil In sreča je, da ga Italijani niso vzeli resno. Ker ne bi imeli nikake mednarodne garancije, da v slučaju vojne ne bi kaka druga država zavzela Hrvatskega Primorja in Dalmacije, bi z nevtralizacijo naše obale samo za nas nastala obveznost, da ne bi smeli podvzetl nobenega predhodnega vojaškega ukrepa, ki bi nam dal možnost, da našo obalo v slučaju vojne branimo. Z drugimi besedami, Radič je v skladu z gosp. iz Hrv. Zajednice. ki ga nikdar niso dementirali, ponudil garanc'je vsem, ki bi hoteli iztegniti roko za vzhodno oba'o Jadranskega morja in jo zavzeti kadarkoli bi jo hoteli. Za g. Radiča obstoji reški problem še le od momenta, ko sta se naša In italijanska vlada sporazumeli, da ga spravita z dnevnega reda in omogočita medsebojne prijateljske odnošaje. Radiču je seveda več za ustvaritev nezavisne reške države, kakor pa za to, da se spravi z dnevnega reda opasen spor, ki bi ga on mogel uporabiti za vojno proti naši državi. Kdaj smo Izgubili Reko? Tudi od drugih opozlcijonalnlh strank se stalno ponavlja kritika, da je vlada izročila Reko Italiji ln s tem oškodovala življenjske interese naše države. Nito to, niti ono pa ni točno. Dati se mora samo ono, kar se ima ali vsa) kar nart pripada. S tem, pa da smo priznali rapa lsko pogodbo in neodvisno reško državo, smo tudi priznali, da Reka ne bo naša; Izgubili smo torej Reko že leta 1920, ko smo sklenili rapallsko pogodbo, ne pa sedaj. Točna tudi ni druga trditev, da so s prestankom neodvisne reške države kršeni žlvljenskl interesi naše države. Pristanišče neodvisne reške države ne bi bilo naše pristanišče, ampak tuje in težko Je reči, pod kakimi tujimi vplivi bi ga takozvana neodvisna reška država prepustila nam v uporabo. Neodvisna reška čič citiral neko pismo, ki ga Je dobil od nevarna. Premotiti bi nas mogla, da bi mislili, da Imamo svoje pristanišče, ki pa v resntcl ne bi bilo naše. To bi imelo za poledico, da bi zanemarjali Hrvatsko Primorje In zapuščali Dalmacijo. Tako imamo vsaj Cisto situacijo. V nadaljnjem svojem govoru le dr. Nln-čč citiral neko pismo, ki ga je dobil od nekega Hrvata iz Pfimorja. ki že 30 let Živi na Reki. Pisec pisma popolnoma soglaša s tem, da Reka pripada Italiji ln poudarja, da je reško prebivalstvo neprijateljsko razpoloženo proti nam. Ob citiranju tega pisma je prišlo do protestov pri opoziciji. Dr. Ninčič je zavračal trditve, češ. da ne more navesti imena osebe, ki je pisala pisimx Pridobitve s sporazumom. Nadaljujoč svoj govor, pravi: Med tem, ko je izguba naše države s tem sporazumom tako dvomljive narave, le dobiček brezdvomen. S tem sporazumom ne Izgubimo niti pedi svoje zemlje, nasprotno pridobimo del našega ozem ja z našim elementom, zgubimo pa samo veliko iluzijo. Pridobimo razen teka v izključno porabo za 50 let jako dober, če ne najboljSl bazen v reškem pristanišču, ki bo popolnoma za- U e o g r a d, 18. februarja (Z). dostoval za naš promci preko Reke. Kar je najvažnejše pa je, da preide v naše roke baroško pristanišče z Delto in z Bankinom ter popravek meje na kanalu Rečini. Pomen sporazuma. Razen teritorijalnih pridobitev je bilo s tem sporazumom urejenih nekaj zelo važnih vpraSanj. Ali ni jako važno, da je zavod sv. Jeronima postal sedaj naš nacijo-nalni Inštitut? Ali ni tudi važna avtonomija pravoslavne cerkve v Trstu, Zadru in na Reki? Ali nima prav resnega pomena za naše sonarodnjake ugodna rešitev vprašanja izmenjave kron, za kar bo Imela Italija velike Izdatke? Razen tega pa smo se Iznebili resnega spora, ki nam je prizadejal veliko škodo, kakor hitro je bilo mogoče skleniti pakt prijateljstva in prisrčnega sodelovanja z našim najvažnejšim sosedom Italijo. Ali naj omenjam še to, da nam je ta pakt koristil tudi s tem, ker nam je zagotovil izvršitev treh, za nas posebno važnih mirovnih pogodb, od katerih je samo ena sklenjena z Italijo kot neposrednjo sosedo. Vse tri se tičejo naših sosedov Madžarov In Bolgarov. Velikega pomena tega političnega sporazuma ne more nihče podcenjevati .njegov značaj sega preko sedanjosti in gre v bodočnost. Samo kratkovidni ljudje morejo trditi, da smo sklenili ta sporazum, ker smo slabi ter da bomo, ko se ojačimo, drugače delali. Ne gospoda, predvsem mi nismo šibki, s šibkimi se pogodbe ne sklepajo. Pri slabičih se nikdo ne poteguje za prijateljstvo In za prisrčno sodelovanje. Naša država se razvija in napreduje. Ni dvoma, da bomo v bodočnosti jačji. Ali za našo državo je največje važnosti, da po reku predsednika vlade: »Dober sosed velja toliko, kakor dober brat«, s kraljevino Italijo vzdržujemo odnošaje intimnega prijateljstva in prisrč. sodelovanja. To naš narod jasno čuti. On odobrava politiko, ki je dovedla do zaključitve pakta prijateljstva z Italijo in ki mu prinaša pokojen in miren Jutrišnji dan. Narodnega občutka ni mogoče, falsificirati. Ta naš politični sporazum, ki ga v zunanjem svetu razumejo kot modro politično delo in s katerim se začenja nova peri’oda odnošajev med našo kraljevino in Italijo, donaša ugled eni kot drugi državi Slovanski svet. Slovanska vzajemnost. »Češkosloven-skS Samostatnost« ie pričela izdajati prilogo »Slovanstvo«. V programu stoji med drugim: Svetovna vojna ie povzročila v širokih krogih zlasti na češkoslovaškem spremembo v pojmovanju slovanske misli. Pred vojno se ie slovanska misel umevala predvsem politično — v Rusiji Je bila sre-dišče za politično obnovo Slovanstva — danes pa se je uveljavila Masarykova ideja, ki ne stremi po politični združitvi Slovanstva pod egido Rusije, temveč po uspešnem vstvariteljskem. upravnem in kulturnem delu vsakega posameznega slovanskega naroda v svojem področju in medsebojnem razumevanju. Slovanska ideja je dobila novo vsebino, ki se more spraviti v sklad z demokratičnim svetovanim naziranjem in katere bistvo obstoil v medsebojnem spoznavanju slovanskih narodov in medsebojnega gospodarskega in kulturnega ■sodelovanja, ne pa o kaki slovanski hegemoniji na svetu. Ideal humani-tete in sodelovanja narodov naj se predvsem uresniči tam, kjer so sl narodi blizu po jeziku, čustvovanju in poreklu. Mnenje nemškega strokovniaka o koncertu mariborske Glasbene Matice. V številki »Marburger Zeitung« od petka je napisal tukajšnji nemški glasbenik Hermann Frisch zelo laskavo kritiko o zadnjem koncertu naše Glasbene Matice. »Koncert, katerega je priredila G asbana Matica prošlo sredo,« piše prof. Frisch, »in o katerega nenavadnem zunanjem uspehu smo že poročali, omogoča, hvala bogu, tudi strokovnjaku, da napravi vesel obraz ob pisanju kritike. V teh dneh, ko so si repre-zentacijsko veselje in umetniško navdušenje, predsodek in umetniška vestnost tako podobni, da jih je težko razločevati, se le malokdaj posreči spraviti s tako lahkoto v ravnovesje zunanji uSpeh s pravo hotranjo vrednostjo, kakor se je to posrečilo .okrat.« Dalje omenja razliko med umetniško višino izvajanja samega in umetniško višino izvajanih del ter konstatira, da ta poslednja zaostaja precej za prvo. Zelo laskavo govori o dirigentu, g. ravnatelju Topiču, »ki si Je pridobil v Mariboru že veliko zaslug, je pa z uspehom na tem koncertu prekosil vse svoje poprejšnje«. — »Izvajanja zbora In orkestra,« pravi dalje, »so zvenela tako plemenito in ubrano, da se je čar zvokov bližal včasih naravnost čudesu, kako je sploh mogoče iz praznine In brezčarnosti ustvarili toliko vsaj navidezne globine in čara. da, včasih naravnost iz ničesar napraviti vendar še nekaj.« O delu in izvajanju Satt-nerjeve kantate »V pepelnični' noči« pravi: »Konec večera — In obenem višino celega koncerta — je tvorila p. H. Sattnerja široko zasnovana kantata za zbor, soliste in orkester »V pepelnični noč«. Pravo duševno razpoloženje, ki je potrebno za uživanje umetnine, se Je pri vseh poslušalcih razvi’o tu tem lažje, ker Je to delo med vsemi ostalimi točkami programa bilo najboljše.« »Globoko in originalno,« pravi Frisch, »to delo v pravem in najvišjem smislu umetnosti sicer ni, toda v času, ko se pod firmo umetnosti prodaja toliko šunta in lepo prebarvane plitkosti raznih umetniških pustolovcev, je tako preprosto in Iskreno, čeprav malo zastarelo delo, vendar tisočkrat več vredno kakor forstrane ničvredne novotarije.« »V tem smislu je zagotovljeno tudi temu Sattnerjevemu delu, ki Je bilo pod Topičevim vodstvom dovršeno Izvajano, priznanje In spoštovanje vsakega prijatelja glasbe.« O solistih pravi: »Končno pa ne smemo iti tiho mimo obeh solistov, ki sta nastopila ha tem večeru, g. patra Kolba, ki je rešil svojo ne tako hvaležno kakor obsežno nalogo z izrednimi glasovnimi sredstvi in z veliko muzikalično spretnostjo ln gdč. Mezgečeve, ki Je s svojim lepim in precej močnim glasom v polni meri prispevala k ceotnemu uspehu.« — Kakor je razvidno iz teh bistvenih konstatacij, je koncert Gl. Matice očaral tudi nemško publiko, kar se ne zgodi tako lahko, posebno pa ne v Mariboru, kjer mnogokrat nacljonalnl spori otiemogočujek) objektivno presoie. vanje Boree* politik. (K prvi obletnici Tavčarjeve smrt!.) »Časi prihajajo, ko se za malenkosti ne bomo več ivali.« Tako je zapisal mož-tvorec v dobi, ko so maloštevilni Slovenci — in on je bil eden prvih med njimi! — z gotovostjo računali, da izpodmakne velilca Pravica »zlati stol nemškega cesarja«. In zgodilo se je, da so prav kmalu prišli prorokovani časi. Zrušili so se prestoli naših samosilnikov in naši sovražniki so bežali pred zmagoslavnim poletom Belega orla. Naša zemlja je zadihala pod svobodnim solncem, toda večina njenih sinov, nepripravljena na veliki dan svobod©, si je zakrila oči pred bleščečo svetlobo in se zagrizla v stare malenkosti, ki so jih vsejali med nas naši sovražniki, da se radi njih prepiramo in pri tem pozabimo na ono, kar nam je edino potrebno. Kar bi moralo biti vsakemu jasno, to je bil povod razdvajanja med slovenskimi politiki. Največji in načelni monarhisti v avstrijskem suženjstvu so postali kar čez noč našemljeni republikanci. Niti niso pomislili, da ne gre za to vprašanje, ki je bilo rešeno že davno, ko so oni še zvesto služili habsburškemu prestolu. Rešeno — to se pravi, ako hočejo Slovenci svobodo in skupno življenje s Srti in Hrvati. Med republikami je bil tudi del one gospode, ki danes upravlja nekdanji Tavčarjev »Slovenski Narod«, ki je že od kronanja kralja Petra jasno zastopal konkretno idejo združenja v Srbijo pod Karadiordjeviči. Zato je imel »Slov. Narod« tudi v tako-zvanem »prevratnem« času točno opredeljene smernice glede slovenske politike ter je bil poleg takratnega dnevnika »Jugoslavije« edini slovenski list, ki je odločno zastopal monarhistično idejo in narodno dinastijo Karadjordjevičev. To pa marsikateremu njegovih sedanjih upraviteljev in diktatorjev ni bilo všeč ter so skušali doseči, da bi se »Narod« v tem oziru ne izražal. Tedaj pa je zopet vstal naš borec* politik ter prepričevalno izjavil: »Mi smo za absolutno narodno in državno edinstvo Pod žezlom dinastije Karadjordjevičev. Za Slovence je to edini spas! To je naš program In vogelni kamen naše politike!« Tako je govoril ln tako je delal. Smelo se sme trditi, da je dr. Tavčar tudi v tem oziru spreobrnil omahujočo inteligencoi, ki se ni znala sama odločiti v vitalnem vprašanju obstoja slovenskega naroda, ki irna svojo bodočnost edino le v najtesnejši zvezi s sedanjo našo narodno državo. Prišli pa so časi, ko so razne malenkosti popolnoma prevzele naše javno življenje. Kdor čita naše dnevno časopisje, ve prav dobr<\ da obstoja vsa politika nekaterih strank v samih političnih malenkostih in da pogreša slovensko ljudstvo doslednega, energičnega političnega borca z jasnimi načeli in z jasnim pogledom v bodočnost. Manioka nam dr. Tavčarja, njegove mož% tosti in tvornosti. Zdi s& kakor da bi naš narod bolj pogrešal TavČarja-politika kot pa Tav-čarja-umetnika, dasiravno je zapustil Emil Leon globoko začrtano brazdo * našem slovstvu, brazdo^ ki v svežem duhu čaka romantičnih sejalcev zdravih narodnih semen. In še nekaj se zdi potrebno v naših časih: Slovensko ljudstvo mora dobiti v obliki knjige Tavčarjevo narodno-po-litično delo. Naj ti se ne čakalo s tem do prihodnje generacije! To zahteva čas, v katerem živimo in od katerega je odvisen razvoj našega političnega življenja. —Ij— Ivan Deržič: Prevzem luine železnice. II. Omaiil sem že, da je za vrhovno pravo bivših južnoželezniških prog ustanovljen interministerijalni komite. V momentu, ko je država prevzela proge v obrat, se je ipso faeto raztegnil zakon v državnem računovodstvu in glavni kontroli na vse poslovanje. Vsled tega se je državni upravi v Ljubljani s 1. septembrom 1923 prideli tudi poseben zastopnik glavne kontrole. Oba imenovana zakona se morata torej strogo izvajati. Ustanovitev komiteja nima še zakonske moči, ker Rimski akord ni od skupščine sprejet Komite v Beogradu torej sklepa na slepo in je v ved-nem boju s postoječimi zakoni. Nastal je vsled tega v celotni upravi velik zastoj, ki preti povzročiti državi zelo občutno škodo. Po zakonu o računovodstvu in glavni kontroli morajo biti vsi izdatki utemeljeni po zakonu. Povrh temu je kompetenca posameznih službenih edinic glede razpolaganja z denarjem zelo omejena. Vsi predlogi za izdatke morajo pred komite v Beograd, ki pa ne more poslovati, ker nima odobrenih kreditov. Vsled tega se zavlačuje izplačevanje računov za že dobavljeni material itd. Največ pa trpi osobje. V čl. 17 Rimskega akorda je urejeno vprašanje osobja bivše južne železnice. Ureditev za osobje ni ugodna, ker bivša uprava ni imela ne srca he moči, da bi od držav zahtevala popolno osigura-nje bivših južnoželezničarjev v posameznih državah. Situacija je torej za to osobje različna. Med tem ko je Avstrija kolikortoliko priznala vse pravice, ki jih je osobje prej imelo, tega v Italiji in pri nas ni. Jugoslovanski južno-železničarji so torej popolnoma na nejasnem. Po ustanovitvi direkejie Ljubljana so se vse prejšnje pravice južnoželezničarjev, ki so presegale one naših državnih železničarjev, ukinile. Odvzete so bile vozne ugodnosti za nakup živil, uporaba brzovlakov z režijskimi listi, letne karte proti plačilu višjemu uradmištvu, maksimirala se je izdaja premoga po režijski ceni itd. Osob-ju se pa ni priznal predujem a konto nove pragmatike. Novi zakon se dejansko že uporablja za vse osobje direkcije Ljubljana. Glede prevoda pa se vrše samo predpriprave. Komisija pri direkciji v smislu zakona in uredbe za prevod še ni sestavljena in tako so oškodovani vsi slovenski železničarji. Zagrebška direkcija prevede samo svoje osobje, torej morajo stari državni železničarji bivšega inšpektorata biti prevedeni od komisije v Ljubljani —- ta pa se bode sestavila šele po uzakonjenju Rimskega akorda.V toliko so na boljšem stari državn} železničarji, da dobe predujme! Vsi slovenski državni železničarji pa bodo precej mesecev pozneje prevedeni od onih ostalih direkcij. Ne razumljivo je to postopanje napram slovenskim železničarjem; ti so vedno in ovsod najhuje udarjeni, najbrže za Plačilo, da so bili vedno najbolj vestni In pridni! Še danes imamo par sto vagonarjev sloven. železničarjev —; celo za Madžare so se našla sta- novanja! Po razpustu prvega ravnafelj-stva drž. žel. v Ljubljani 1. 1919 so bili slovenski železničarji — državnih železnic razmetani po celem področju direkcij Zagreb in Subotica. Vse prošnje in vsi boji so bili zaman. Samo en uspeh imajo slovenski železničarji zaznamovati -- namreč: prerano smrt marsikaterega svojih tovarišev, ki se je leto ea letom moral potikati po raznih službenih mestih, ločen od družip ne, stradati sam in obupavati, ker mu strada družina! Kelih še ni poln, nov! zakon in prevod najbrže tudi še ni zad» nja postaja križevega pota. Določbe že imenovanega £1. 17 Rimskega akorda niso jasne in ne garantirajo bivšim južnoželezničarjem niti priznanja vseh službenih let za penzijo. V točki 6 čl. 17 se govori, da naj države, ki prevzamejo obrat, omogočijo bivšim južnoželezničarjem ev. potreben dokup penzijskih let in v podpismem protokolu je pod točko II, 3b izražena želja bivše južne železnice, da naj države točko 6. Čl. 17. po možnosti izvajajo v dobro prevzetega osobja. To Je vse. Jugoslovansko južno - železniško osobje je analogno ostalemu osobju dobilo pravico vštetja 2 in pol let v penzijo — vsled vojne. Od tega so tudi poravnani prispevki v penzijske in pro-vizijske sklade. Ali prevzame to naša država kot pravico osobja de lure in de faeto? Lahko se zgodi, da administrativni faktorji ministrstva za promet tega ne priznajo: Proti je gotovo tudi glavna kontrola — ker ni zakonite podlage. Radi tega Je neobhodno potrebno, da se v zakonski predlog o ratifikaciji Rimskega akorda vnese poseben Člen, v katerem se izrecno pove, da se priznajo bivim južno - železničarjem vse dobljene pravice za penzijo. To ni nikaka posebna — miloščina temu osobju, to Je samo varovanje pravic, ki si jih Je to osobje steklo na podlagi pravil penzij-skh in provizijskih skladov t vplačanimi prispevki. Tudi sem uverjen, da to vprašanje ne sme biti •— politieum in da je častna dolžnost vseh slovenskih ln hrvatskih poslancev! Jugoslov. južno -železniško osobje je gotovo v polni meri in pošteno izpolnjevalo vse dolžnosti napram državi in narodu in zasluži, da se mu pod nobenim pogojem ne smejo vzeti penzijska leta, ki si Jih Je pridobilo pod privatno upravo! Za bodočnost preti pa 5e večja nevarnost za promet v Sloveniji. Po dobljenih informacijah Je interministerijalni komite sklenil, da direkcija Ljubljana sestavi proračun in da se med redne izdatke direkcije vnesejo vsi Izdatki na podlagi Rimskega akorda. Ljubljanska direkcija bode torej morala najti v pro> računu ravnovesje med dohodki ln izdatki. Vsote po akordu se bodo mo* rale plačati in jih ni mogoče zmanjša* ti. — Da bo doseženo ravnovesje, M bodo črtale druge postavke proračun*. — torej one za osobje, materijal, Inventar in Investicije. Iz tega sledi, da bodo krediti za obrat v ljubljanski dl-rekc. obremenjeni ?. najmanj 110 mil. D. za plačila po akordu. Edfo* meiaott* da bi se temu odpomoglo, bi bila, da bi se plačila po akordu ne naprtila ministrstvu za promet in s tem prenesla na ljubljansko direkcijo, temveč ali na splošno upravo ali pa na finančno ministrstvo. Ako pa se to ne zgodi, potem o kakem napredku na naših slovenskih železnicah ne more biti govora. Stališče naše vlade oz. države glede naših slovenskih železnic mi je nerazumljivo. Od 15. decembra 1923 smo v dejanskem sporu z Avstrijo, Češkoslovaško in Italijo. S tem dnem so jenjale mošnje tarife preko Maribora in Jesenic za Trst, nove jadranske tarife pa naša država ni hotela sprejeti. Govoril s«m o tem vprašanju s pomočnikom nUnistra za promet g inž. Avramovi-defti. Ta mi je izjavil, da je on bil za jo? da se jadranska tarifa sprejme, da Jo je odklonil ministrski svet. Iz ka-kJn •Vzro,l£OV se i'e Jadranska tarifa od-nisem mogel izvedeti. Posledice .^kažejo: tranzitni promet je padel za Sjko 50 odstotkov. Avstrija in Češko-čvaška sta dirigirali tovor preko Tr-. *a. Nastaja vprašanja, ali je trbiška oga dovolj močna, da obdrži sedanji Vi promet? Bojim *e, da je država jedila veliko napako, ker bo znšala ečna zguba najmanj 10 milijonov Jarjev iz tranzita preko Maribora — enic^ im Rakeka. Ne morem se uda-optimizmu nekaterih, ki povdarjajo, • ,ga Preko Trbiža ni sposobna za 00 konkure«co. Predvojne stati-ne držijo, ker se je gospodarsko 1 Ce z ustanovitvijo novih držav spremenilo. Naloga naše države pa mora biti, da pridobi kolikor možno veliko tranzitnega prometa. Preti zelo velika nevarnost, da Češkoslovaška definitivno prenese svoje glavno težišče na Hamburg. Dvomim, da je v našem interesu, da mi to celo podpiramo, mesto da bi vse poskusili, da pridobimo kolikor možno največ tranzita na svoje železnice. Vendar mora tudi za nas veljati osnovno načelo vsake železnice, da tranzitni tovorni promet daje največ čistega dohodka! Politični oziri v tej stvari niso mogli biti merodajni, ker je vendar sklenjen pakt o Reki. Naj se presoja naše razmerje do Trsta, Gorica Istre in Reke s kateregakoli stališča, ta korak naše vlade ni bi! pravilen. Izviral je po mojem mišljenju iz nepoznavanja dejanskega stanja, politične notranje bojne situacije in neaktivnosti nas Slovencev. Pet let političnega boja je popolnoma ubilo vsako stvarno in realno presojo gospodarskih potreb in pravic države. Radi tega naša država pri vseh mednarodnih nastopih dobiva udarce, ki nas fiftanci-jelno slabijo in gospodarsko oškodujejo. Želel bi, da se v Sloveniji pri vprašanju prevzema južne železnice doseže enoten nastop vseh, varuje okoli 11.000 slovenskih in hrvatskih južno-železni-čarjev krivic in zapostavljanja in s tem dobi garancijo za uspešen razvoj naših slovenskih železnic v korist ne le Slovenije, temveč cele države. '-■br. Ukrajinski iredentizem na Poljskem. Č&nnvi „m,ejno Pretirana želja Poljakov po . nje velike Poljske in faktično v‘. narii jie "bliskih zemelj po preobratu i ms,* da bo Poljska stopila kot velesila Ifalair, !° ^usi!e. ima za posledico, da na-pJrjena __°hski državi gibanja, ki so na- •Sa»!£ixProti nieni današnji veličini, Naj-baiije f? °bhko je dobilo ukrajinsko gi-fhvska i ‘ j ma'° n* uPdtrj da bi var-Stoi nauca v doglednem času Izpolnila eiionaliJ* mne^e zahteve ukrajinskih na-holl d- °v’ se obračajo nihove oči bolj in kjer Se , hod. k sovjetski Ukrajini, zemlji. Pabijotnve^niiuIeio vse sanle ukrajinskih °rljentirč,'> DoCiin so pred časom bili tja t. ,^v ani samo komunisti in radikalni del &>■ Sovio*Si ov’ se 5ir'!° danes simpatije “eraokri,*- . države tudi med socijilnimi Rusiji f-li1 ln vsled Izboljšanih razmer v »I del ™ed emigranti. Le konservativ- ____* “krajinske javnosti je za politični In narodni kompromis s poljskim narodom. Vprašanje pa je, kako naj se to izvede. Poljska vlada seveda ne drži križem rok in policija nastopa z vsem aparatom. V Lvovu, Stanislavu in Tarnopolu je izvršila obiske pri sumljivih političnih in dijaških organizacijah In pozaprla mnogo ukrajinskih navdušencev. Preiskava je pokazala, da simpatizira ukrajinska ineligenca in učeča se mladina z vekovnim sovražnikom Poljske, Ukrajino. Policija je tudi zaplenila arhiv lvovske nelegalne ukra inske univerze, ki je sicer eksistirala le na papirju, in prepovedala vseukrajinski shod, ki bi se imel vršiti spomladi v Lvovu v svrho ugotovitve politične orijentaciie ukra-iinstvo v Galiciji in na Voiinju. Kot vse kaže, bo morala Poljska ali spremeniti dosedanjo svojo politiko k svojim narodnostnim man šinam, ali pa bo morala nositi težke posledice politične svoje nemodrostl. Češkoslovaška in Rusija. tbaJno^vn61* T?Eblatt« je z ozirom na ak-Vprašan p nri-rnani* tažbišai , an'e Priznanja sovjetske Rusije felitikr«, a,n , kateri se je odzvalo več stOu a ,‘n. zastopnikov gospodarskih kro- Se ie lldeIeŽU kot SOSt tudi Jodia socijaJistične opozicije hltfi čelJrti dum! carske vlade, ki je bil ČI/ohd avoso minister Lvovove revo-lu-C‘ ,ne v>ade in njen predsednik do oknih e revolucije. Sedaj je vodja socijal-revolucionarjev v emigraciji. Da Kerenskij Je Izjavil: Ruski demokratični t vfii so že po oktoberskem prevratu odo-®f*Vali Masarykovo in Beneševo politiko Hjavna načela te politike so bila: nobeno “bfiroženo umešavanje v notranje ruske zadeve, nobena intervencija ali blokada in Podpiranje ruske gospodarske vzpostavitvi Mednarodna situaciia v ruskem vpra-jSaflju se je po priznanju Rusije s strani nekaterih velikih in malih držav zelo spre-iSSi n,- -oni ,izmed nas, ki so absolutno ruski j e’ katere n> priznal niti evMtupfn« b morali uvideti, da ji Ške rpn„w-i.Pnzna,n’e s strani češkoslova-tira neobhoden korak, ki ga dik- btavfm fn rrlednarodni položaj. Mi odo-j!!13®'® ko'ak v toliko v kolikor je va-bodočnost Rusije, ker bodo v Mo-siožt ■ . eg zastopnikov držav, ki ne za-»tmit vedno idealnega spoštovanja tu-W rateresov, tudi enakopravni zastopniki * zaYe’ katere interesi so istovetni z in-v1! mo^ne demokratične Rusije. Dmiri P°s'anec dr. Bruno Kafka je vžc, !al’ da Priznanje ne pomeni odobra-m v boljševiških idej alf celo brutalnih s katerimi se je polastil oblasti Igranji vladni sistem. Sedanja Rusija ima JR znake države: državno ozemlj o, dr-narod, državno oblast. Tudi ie doka-jgla’ da ni efemeričen pojav. Vprašanje S*ftvnega priznanja je politične in gespo-^jSfke. narave. Tako velika država je brez iSK3 na njen režim odločujoč faktor et°vno obnovo. ie za Dr. Kramaf se je odločno izrazil preti priznanju. On ne veruje famozni »evoluciji« bo-ijševikov. Temelj boljše viške države je odprava zasebne lastnine, gospodarstvo proletariata, uničenje meščanstva in njegovega mišljenja. Ta temelj se potom evolucije ne more spremeniti. To bi mogla doseči le revolucija proti stranki Naivno je misliti, da .ic s sovjetsko Rusijo mogoča trgovina, m bi odpravila evropsko nezaposlenost. Končno je izjavil, da zavzema češkoslova-1-sa narod n,aPram Rusiji prav posebno sfa-nsce, radi katerega ne more slediti Italiji m Angliji. . .Senator Evgen Ledebour je odgovoril je Kot zasebnik, ki ne vidi v pravnem priznanju sovjetske Rusije nobenegd nacijo-nalnopohtičnega, kulturnega, sociialnega vprašanja, temveč samo gospodarsko vprašanje. Grozovitosti komunističnega sistema so posledice ruske zgodovine. Drugi narodi in države ne smejo kaznovati zločinov, ki Jih je zakriva kak narod nad samim se-boj. Sov etska vlada zastopa danes precejšen del sveta, ki kljub temu, če se ga noče prištevati Evropi, predstavlja s svojim bogastvom surovin velik vpliv na splošno obnovo Evrope. Rusija se mora zavezati, da se ne bo vmešavala v notranje zadeve, kakor se ne vmešavajo v njene zadeve države, ki so jo priznale. Nadalje mora priznati pravno podlago meddržavnega prometa in gospodarskega ude^vovania inozemcev v Rusi i. Pod temi pogoji se more pač priznati de jure. Borzni svetnik B. Fuchs je opozoril na gospodarsko stran kot posledico priznanja. Za pravilen razvoj gospodarskih odnošijev Pa je treba, da vladajo prijateljski odno-šajL Dr. techn. Emil Kolben je povdarjal važnost ruskega trga za železno in stromo industrijo Češkoslovaške. Hitra ureditev medsebojnih odnošajev bo vplivala na razvoj gospodarskih odnošajev z Rusijo. precej elastičnim programom. Zato se menJa konverzacije v Rimu ne bodo končale s takojšnjim podpisom kake pogodbe, temveč njen uspeh se bo pokazal šele sčasoma Pričakuje st celo, da bo konferenca precej dolgo časa trajala. Najvažnejši namen konference je, da se konča z zmanjšanjem mornariškega oboroževanja za vse države z ozirom na številke I. 1914. Ce so po washingtonski konferenci velesile zmanjšale svoja brodovja, je pričakovati, da jim bodo po rimski konferenci sledile tudi male države. Njih varnost nikakor ne bo ogrožena, če vse storijo isto. Menda se bo v Rimu doseglo tudi marsikaj drugega; konferenca hoče omejiti tonažo vojnih ladij: 35.000 ton naj bi bil maksimum za oklopnice, 10 tisoč za križarke. Enako hočejo omejiti kaliber topov po vrsti ladje. Kot v VVashingtonu, se tudi tu ne bo razpravljalo o vprašanju podmornic. Da se dnevno ne bo izdajal komuni-kč o teh sejah, ampak da se pogajanja vrše tajno, je vsled delikatnosti predmeta absolutno potrebno. Jasno je pa, da bo po končanem uspešnem zaključku Društyo narodov objavilo vse, o čemur se je razpravljalo in kar se je doseglo. Razorolitvena konferenca v Rimu. konferenca, ki se je začela dne • Itl'’ n‘ nikakor tako skrivnostna ko* 50 P°ro^a'a brzojavna po-, “ — a- Njeno delo in njeni nameni so n°nta jasni in javnosti znani. Ta - renca ne bo morda skušala ome-splošnega oboroževanja, Mhc nje namen je samo, razširiti *^fslflD€ d°2ovora washingtonske mor-Si<$r . konference tudi na države, ki h&D- knajo oklopnice ln K£«0vorov *«Hfer oklopnice in križarke, a niso podpisali. Na rimski MCnc* so zastopane sledeče drža-Norveška, Švedska, Danska, Ru- . Nizozemska, Španska, Grška, bislf* ®raz‘^a, Argentina, Čile in a* Razen teh so poslale na to r®jjp. efC° zastopnike države, ki so e» _ washingtonske dogovore: “rttanija, Zedinjene države, i]a’ Francija. ik ^bativo za to novo konferenco je kP^vo narodov, ki želi dati bolj «0 dalekosežnost edinemu med-^*nu’ ^ ie od konca vojne r,*D resničen uspeh pri omejitvi evanja. Najprej so hoteli pova-na runsko konferenco sanio one » *o .včlanjene v Društvu na- rodov, toda delegati gotovih držav, ki so pri zadevi neposredno zainteresira- ' so 'zjavili, da je njih oboroževanje naravnost odvisno od neprestanega “i?™ in da je udeležba frSi a rlPUb!lke na vsak način po-trebna, da bo konferenca uspela. Na to udeležbo je Rusija takoj orištala toda samo pod enim pogojem: da se kongres ne vrši v Švici (VorovskiO kot se je bilo najprej določilo žito se’ je konferenca preložila v Rim kar bilo od vseh sprejeto. Položaj Rusije je čisto posebne vrste. Pred vojno je bila ena morskih velesil in še danes je na suhem velesila Toda njena vojna mornarica je danes zelo majhna. Vendar pa ljudski komisarji vodijo zunanjo politiko, ki je precej enaka carski in zahtevajo, da se vojno brodovje znano pomnoži ne samo v Baltskem morju, temveč tudi v Črnem morju in na Daljnem vstoku. Od njenih mornarskih načrtov zayi-sijo načrti Švedske. Danske, Turčije, Grčije in Kitajske, ki sd bližji ali daljni sosedi moskovske Sovde.il;e. Vse to bo gotovo tudi vplivalo na zahteve drugih velesil, ki so prišle na konferenco s j Slovanstvo in Francija. Tekom zadnjega polstoletja se ie raz-, vila evropska industrija na podlagi določenih državnih mej In izbrala je svoja obra-tovališča po legi surovin in z ozirom na prometna pota, višino prometnih stroškov in carin. Tl predpogoji pa so bili po mirovnih pogodbah znatno izpremenjeni. Tu pa tam so bile začrtane meje, ne oziraje se na gospodarske zahteve, iz popolnoma drugačnih motivov. Ako bi se razvila industrija zadnjih petdesetih let na podlagi današnjega zetpl evida, bi se izvršila aglomeracija prebivalstva in razvoj mest pod drugačnimi pogoji in industrijsko lice srednje Evrope bi izgledalo najbrže nekoliko drugače Češkoslovaška se ima zahvaliti za svoj gosjx>dar-ski napredek narodnogospodarski delitvi dela provinc bivšega cesarstva, ki je osredotočila največ svoje industrije na Češkoslovaškem in Madžarskem In je iz strategičnih razlogov zanemarjala pokrajine, ki so mejile na Rusijo in Srbijo. Te pokrajine so radi tega ostale agrarne. Tudi problem Avstrije je treba prišteti sem. Stare industri'e so zgubile svoje trge, carinske ome itve in Izločitev Rusije so razdrle vez med agrarnimi in industrijskimi državami; male države pa so podražile promet. O tem se lahko prepričamo na podlagi trgovinskih bilanc in trajnem kolebanju valut. S tem je moralo računati tudi gospodarstvo, ki je slednjič priznalo novo politično ureditev. Vedno naraščajoči pomen industrije v času imperijalizma izhaja iz dejstva, da je civilizacija odvisna od stopnje industrijskega razvoja in da je od produktivnosti lastne industrije odvisna njena moč. Vsaka industrijska država stremi za zvezo z agrarno in vsaka agrarna država ima tendenco stopiti v politično odvisnost kake industrijske države. Vroča želja po lastni industriji ne izvira toliko iz potrebe po lastnih industrijskih izdelkih, marveč iz politične zahteve po neodvisnosti. Finančna pota k temu pa dovedejo Cesto do omejitve v zunanjepolitičnem pogledu. Slovanske države so razen Češkoslovaške v pretežni meri agrarne države. Na dntgi strani imamo Anglijo, Francijo. Nem-Ci o in^ končno Italijo, med katerim! morajo •'/ju ati svoje dobavitelje in obenem odje-Tace-._Od vseh držav je Slovanom naj-simpatičnejša Francija in Pariz smatrajo Slovani za središče zapadnoevropske kulture. Toda Francozi so vendar uverjeni, da bo kljub sedaniim nasprotstvom med slovanskimi narodi nekoč zmagala višja ideii rudniki Franvje in Belgije, Saare in Pirtrja z on ni Češkoslovaške. Poljske. Rusije in Jugoslavije ter Petrolejski vrelci v Gallcij., Romuniji ter Kavkazu. Združeno bi bilo že ezo z ogljem. Ali mar niso zapekive industrije V Krivo-jem Rogu pri Jekaterincslavu in dolini Donca, jekaterinburška iežišča in nižne-tagilska ter ona Urala zapeljiva za vsakega politika? Mirovne pogodbe potrebujejo stalno razlago in stanje miru se nahaja v večnem razvoju. Izcimi se stremljenje po ravnotežju. Vsako ravnotežje pa omogoča kompromis na neki srednji liniji. Dokler se ne bodo ljubosumne države odločile, da ore-puste izvajanja svojih suverenskih pra\ ič neki višji instanci, bo vsako mednarodno pravo odvisno od vzdrževanja mednarodnega ravnotežja. S stališča poTtične nadvlade industrijske države in s stališča organskega razvoja pogodb nam nudi 1. 1924 iste probleme, o katerih je razpravljala genovska konferenca 1. 1922 V obeh slučajih je šlo pridobiti za evropsko politiko Rusijo V prvem slučaju so bili merodajni gospodarski momenti, v drugem pa politični Kon-čnoveljavni razvoj Je pričel z angleškim in italijanskim priznanjem Rusije. Ko bo Rusija zavzela svoje-mesto v evropskem koncertu, bo možno videti obrise bodočega evropskega političnega hca. n. Z. Z. Sosiialni vestnik. Nezaposlenost. To socijaliK? zlo, pod katerim tako zelo trpe nekatere industrijske države, nam je lansko leto in tudi letos še precej prizanašalo. Nezaposlenost se je sLer vedno pojavljala, sedaj tu. potem zopet tam v večji ali manjši incri. Toda pretežno jc bilo povpraševanje po delovni sili precejšnje, tako da nezaposlenosti v večjem obsegu ni bilo in da se je delovna siia nekaterih vrst kvalificiranega dela celo precej podražila. Delovna sila je pri nas tudi sicer zelo draga, kar pa je največ posledica draginje. Dvig dinarja pa je nezaposlenost v naši državi precej povečal. Celokupno število nezaposlenega delavstva V državi cenijo na 180.000 do 200.000 oseb (ročnih in duševnih delavcev). Zlasti občutna je — ln najbrž bo jx>stala še v večji meri — nezaposlenost v stavbni stroki. Zato bo na vsak način treba najti sredstev, da se olajša beda brezposelnih in da se po možnosti ta sploh odpravi. Tako država, kakor tudi privatniki bo-do morali ukreniti vse potrebno. Na vsak način je treba strogo izvajati predpise o zaposlitvi inozemcev. Noben tujec ne sme biti pri nas zaposlen, dokler imamo dovolj domače delovne sile. Natančno izvajanje teh predpisov je treba strogo kontrolirati in- se ne sme v nobenem sluča'u dovoljevati izjem. Najprej kruha domačinom, ki dajejo poleg drugih tudi krvni davek, in kadar ga imajo ti, potem šele smejo najti posla tudi inozemci. Ne samo radi skrbi domačega življa, temveč tudi radi reda in miru Je treba pravočasno preprečili nezaposlenost Ta povzroča silno bedo in Jo prav rada spremljajo razna gibanja ter nemiri. To se ne sme zgoditi, zato naj se pravočasno ukrene vse potrebno, da se nezaposlenost prepreči in obstoječa vsaj ublaži. IZSELJEVANJE V LETU 1923. Po statistiki našega izseljeniškega ko-mlsarijata se je izselilo v letu 1923 iz a!o-veni.e 779 oseb, in sicer 375 moških in 401 ženske. Od teh je bilo takih družinskih članov, ki nimajo pridobitnega posla 85. Med izseljenci je bilo 80 kvalificiranih in 4u0 nekvalificiranih delavcev, 127 poljedelcev in 87 liberalnih poklicev. Kakor 'e razvidno iz teh podatkov, se izseljuje iz naše države na?vec neizucenih delovnih moči, toda .udi število kvalificiranih delavcev je prece.šaje. Zanimivo je, da je na,več izseljencev in izseljenk iz Slove ni,e, starih od 18—31 let V tej najiepši debi se je izselilo 412 oseb, 252 pa jih je bilo v starosti od 31—50 let, preko 50 let jih je bilo 180 in pod 18 leti 9o oseb. , Izmed vseh izseljencev iz Slovenije je bilo 772 oseb pismenih, dočim je bilo nepismenih 57 oseb. pripominjamo pa, da so všteti med temi 7/9 izseljenci iz Slovenke ne samo blovenci, temveč vsi izseljenci iz Slovenije v letu 1923, namreč tudi drugi Slovenci, ki so se selili iz Slovenije (OJ, Nemci (55), 2 Madžara in 8 Romunov. Zato je tudi skoro gotovo, da izmed Slovencev ni bil nihče nepismen. Iz cele naše države se je lansko leto izselilo 9370 oseb, in sicer 5717 moških in 3653 žensk Od celotne kvote je bilo 996 kvalificiranih in 3416 nekvaliticir delavcev, 2781 poljedelcev, liberalne profesije lih je bilo 557, 1620 pa je bilo rodbinskih članov brez pridobitnega delovanja. Od vseh izseljencev se je izselilo v dob do 18 let 1735 oseb, do 30 'et 4059 oseb, do 50 let 3335 oseb in nad 50 let 141 oseb. Po narodnosti je bilo 1248 Srbov, 3711 Hrvatov, 739 Slovencev (torej Srbov, Hrvatov in Slovencev 5698), 22 ostalih Slovanov, 2322 Nemcev, llo9 Madžarov, 137 Romunov in 22 pripadnikov drugih narodnosti. Med izseljenci je bilo 8048 pismenih in 1322 nepismenih. Zanimivi so nadalje podatki, kam so se selili naši izsebenci. V Zedinjene države se je izselilo 4130 oseb (719 iz blovenije), v Kanado 717 (46 iz Slovenije), v Brazilijo M0. iz Slovenke), v Argentinijo aV L , Slovenije), v Cile 72, v Južno Afriko 7, v Avstralijo 135, v Novo Zelaa-uijo 4 in v ostale države sveta 3 osebe. Od vseh izseljencev ima v svoji dom> i premoženja 5058 izseljencev, dočim je brez premoženja 3577 izseljencev, 735 pa 'ih je prodalo svoja premoženja v domovini. «/9/ izseljencev se je izselilo iz gospodar-skin razlogov in 573 iz drugih vzrokov. Od izseljencev je bilo 8801 oseba, ki so se selili leta 1925 prvič, 445 drugič, 97 tret-Jič, 20 četrtič in 7 še večkrat. 6888 izseljeu- !e imelo v zemlji prisebenja svojce, 2i82 pa jih je bilo brez svojcev v novi domovini. Zagotovljeno zaposlenje in zaslužek v novi domovini je imelo 73a8 izsekencev, brez zagotovljenega zaslužka ie bilo 2022 izseljencev. Plačano vožnjo (od svojcev ali znancev) je imelo 1409 izseljencev, 7961 pa so plačali vožnjo sami. vini PRISELJEVANJE V SEV. AMERIKO. 18., 19.f 20. febr.: »IgFačha hobote" Moralna drama v petih dejanjih oujna Inscenacija, divna Isra. kino .matica* 6181 13840 26358 17507 11947 48277 8103 Izseljenci 2217 Iz poročila severoameriškega urada za priseljevanje posnamemo sledečo zelo zanimivo statistiko: V letu 1923 se je priselilo v sev. Ameriko 673.407 tujcev, izselilo se jih pa je 200.586. Od teh odpade na posamezne države: Število priseljencev Jugoslavija Češkoslovaška Poljska Rusija Rumunija Nemčija Avstrijci Po narodnosti so številke nekoliko drugačne: Priseljenci Nemci 65543 Meksikanci 62709 Angleži 60524 - Judi 49719 _ Italijani 48280 23567 Iz števil, ki iih je priobčil urad za priseljevanje v VVashingtonu za leto 1924 i. dalje razvidno, da je bila v tem letu dov£ ljena vselitev 522.919 tujcem in da n“ smeto pristati le 20.614 oseb. to se pravi maskot 4* celotnega števila Največje število odklonjenih obsega osebe, ki niso mogle do-voljno zajamčiti svoje nadaljne eksistence in osebe s telesnimi hibami. Dalje je bilo iz ključenih 2095 analfabetov. Tretja SJb obseea takozvane kontraktnede-lavce, sem spadajo tudi poslL Najvažnejši vzrok za izključitev pa je vsekakor kvotni zakon. 2680 oseb je bilo namreč odklonjenih, k« ie bdo kvotno število že izčruana i / Politične vesti. ~ Nizozcmsko-mskl od noša ji. Tajnik sovjetskega poslaništva v Londonu se je ustvaril nt svojem potovanju iz Londona v Moskvo v Haagu, kjer ie iinei d.diši razgovor z nizozemskim zunanjim ministrom. Obrazložil mu ie stališče sovjetske vlade glede obnovitve rednih diplomatski« odnošajev med cbenia državama. . = Nova razdcltev angleškega bKolhv-ja. Po londonskih vesteh bo sedan,a sredo, zeniska mornarica premeščena v Atlantski ocean in dosedanja mornarica v tctft oceanu bo poslana v Sredozemsko n.orje. Sredozemska mornarica naj bi bila najmočnejša mornarica Britanskega carstva. = Amerika hoče svoj denar nazaj. D>* Pisnik »Daily Telegraphat poroča Jz Ne* Yorka, da bo v kratkem času poš.aia ame. riška vlada francoski in italijanski v adi ter vsem evropskim državam, ki so dolžne Ameriki, spomenico, v kateri bo te države pozvala, naj ji sporočijo, ali že kai mislijo na poravnavo dolgov napram Ameriki. Zdi se, da ie ta izjava v zvezi z bližnjimi volitvami za predsedniško mesto. Sicer pa je res, da bo tudi evropskim državam -v korist, ako se prično jrogajati z Ameriko. = Francija se ni pogajala z Rusijo. Komisar za zunanje zadeve Cičerin ,e odločno zanikal vesti, da bi francoska viada skušala stopiti v neposredna pogajanja > sovjetsko Rusijo. Sicer pa je Rušila nedavno spet naglasila, da bi bila k temu pripravljena, toda brez posredovalcev. Vendar pa ni dobila nikakega tozadevnega odgovora. = Rusko državno posojilo. Vlada Je izdala narodno posojilo v znesku 100 mi ijo-nov zlatih rubljev, ki se bo obrestovalo po 8% in ki bo amortizirano tekom 5 l»t = Franclja in Rusija. »Echo de Pariš« poroča, da je v zadnjih dneh prišlo do ponovnega poskusa neposrednih pogajanj med francosko in sovjetsko vlado. Kakor znano, zanteva rusaa vlada, da se morajo pogajanja s Francijo vršiti brez vsakega posredovanja kane tretje države. — Novi predsednik češkoslovaškega senata. Vaclav Donat je član češkoslovaške i epuoiiKansKc siranae in posestnik v Fav-lovu pri Felhrimovu. Rojen je 7, maja 18o9, Po gimnazijskih študijah je obiskoval univerzo v Lipskem. Leta 1911 je bil izvoljen kot kandidat agrarne stranke v dunajski parlament V senatu je bii uo sedaj nacei-mk narodnogospodarskega odseka. , — Aiuert Thomas na potovanju.1 Iz Rima poročajo, da je imel Aloert lhomas dai.ši razgovor z Mussolnijem o razvoju ueiavskia pravic. Thomas potuje tudi v oeograa, tmkarešto in Varšavo. = Zanimiva izjava češkoslovaškega poslanika v irimu. Kimska »rriouna« priobčuje izjavo češkoslovaškega poslanika o . priznanju sovjetske Rusije. Jrtjstanik je iz- w javil: takoj, ker sta jo priznala že Anglija in Italija. jVii smo ma. narod in ne moremo ukrepati časovno pred velesilami. Na vprašanje, ako do Češkoslovaška čakala na priznanje s strani Francije, je posianik izjavil: Ako bi Francija ne priznala Rusije, jo oomo mi kljub temu priznali. *= Delovna obveznost na Bavarskem? Državni komisar von Kabr je objavil zakonski načrt o splošni delovni obveznosti za moške in ženske. Moški od 20. do 30. leta morajo delati za državo eno leto, žen. ske od 18. do 25. ieta pa pol leta. Delovna obveznost pride predvsem v poštev pri velikih nesrečah in splošni katastrofi. — Angleški konzulati v Rusiji. V angleškem parlamentu je izjavil podtajnik zunanjega ministrstva JRonsonby, da bo augle-ška vlaoa takoj postavila konzulate v Moskvi, Udesi. Petrogradu, Vladivostoku, Harkovu ln iiflisu. == Stjepan Radič hvali Svetozarja Pri-bičevlča. Stjepan Radič je poslal z Dunaja sledečo osmrtnico Svetozarju Fribičeviču: Jaz in moji prijatelji smo popolnoma zadovoljni z zadržanjem g. Pribiceviea. Prioi-čevic nam ne dela nobenih težav. Pribiče-vič je bil vedno posten človek, a s jxište-nitn človekom se more sedeti in sodelovati pri skupni mizi, ln kar je najvažnejše, tud* sporazumeti. Radič pravi naualje, ua je Prl-b.čevič pristal na to, da prevzame predsedstvo vlaue, ki naj bi jo sestavil opozicijo-nami blok s ciljem revizije vidovdanske ustave. 7979 = Pribičevič na razpotju. Pod tem naslovom p.se Cicvarič v svojem dnevniku, da je Svetozar Pribičevič bil že oo nekuaj docer znanec s Stjepanora Raaičem. Sicer -.sta se večkrat sprla, toda veono sta se na kas način pobvia«i. Radie je osta. hrvatsai nacuonanst, Prizicevic pa ni botel uejatl raziike med Srbi in Hrvati idejo edinstva je v političnem oziru us,varila srbsko-hr-vatska koai.cija, ki je imeia v svojih vrstah ogromno večino srbsko-hrvatskega naroda. Radič je bil njen nasprotnik ter je bil v tem smislu izdajalec, tona po ziomu Avstro-ogr-ske se je znai Rauič rešiti s tem, da si je postavil na giavo srosko šajkaco. Ko je nevarnost minu a, je nadaljeval svojo staro sov.nistknp politiko. Ud vseh naših politi-kov bo on sedaj najbolj preganjal Prioiče-vica. . kateremu ne more odpustiti, da je združil lirvatsko s Srbijo. Kaj bo storil sedaj Pribičevič? Njegovo sedanje zadržanje uživa na Hrvatskem velike s.mpatije in se je pričeto govoriti, da se bo Radič sporazumel ž njim. Radič je izjavil, da smatra Pribičevica za poštenega človeka. Pribičevič lahko sedaj obnovi na Hrvatskem srb-sko-hrvatsko koalicijo z Radičem, kar pa more storiti le, če se odpove centralizmu Zdi se, da je Pribičevič na velikem razpotju. Ako se odpove centra izmu, potem se more opozicijonalni blok zares smatrati kot »gotova stvar«. Ali pa bo to dobro za državo, je veliko vprašanje. => Slovenski demokrati o politični situ* acIJLj »Samouprava« piše o ljubljanskem demokratskem shodu in pravi: Iz celega dr. Kramarjevega govora je jasno samo to, da bi slovenski demokrati hoteli uporabiti klerikalce samo zato, da bi z njihovo pomočjo zrušili homogeno radikalsko vlado, za kar pa bi jim ne da i nobene koncesije ne v državnopravnem oziru in ne v vprašanju uprave v Sloveniji. Klerikalci pač ne bodo pristali na to, da pomagajo vreči radikale samo zato, da pridejo do oblasti demokrati. Kakor se vidi, pričenja igra za vstvaritev opozlcijonalnega bloka odkrivati tudi zakulisne namere in nemogočo situacijo g. Davidoviča v dilemu med izvedbo in revizijo ustave. Kako se bo rešil g. Davidovič iz tega vrtinca. Je zares več nego samo interesantno. Angleška zbornica je odbila predlog konservativcev za ustanovitev komisije, ki bi morala najti pot za najboljšo zaščito angleške Industrije. Konferenca baltiških držav se bo otvo-rHa 15. t. m. Udeležili se je bodo ministri za zunanje zadeve Prizadetih držav. Dnevne vesti. — Urnine lužnim železničarjem. Gosp. minister n. r. dr. N. Zupančič je svoječasno posredoval v Beogradu, da se tudi profesi-jonistom m delavcem bivše južne železnice priznajo pri državnih železnicah upeijane urnine. To posredovanje je ime’o uspeh. Največja službena mesta, kjer Je delo vsled zaposlenosti profesljonistov najbolj komplicirano, imajo — kakor smo poizvedeli — nalog za izdelavo predlogov. Z upeljavo novega premijskega sistema poleg urnine v delavnicah v Mariboru, se bo gmotni položaj delavcev v delavnicah v Mariboru Izdatno izboljšal. — Brezposelnost. V soboto se Je vršfa v Zagrebu enketa, ki je ugotovila, da je na Hrvatskem in v Sloveniji 53.000 brezposelnih. V samem Zagrebu je 10.000 brezposelnih delavcev. Od števila brezposelnih delavcev odpade na rudarje 2000, na stavbne delavce 4000, privatne nameščence 5000, pomorščake 3000, natakarje 500, kovinske delavce 3000, živilske dclavce 500, lesne delavce 6000 itd. Enketa je prišla do zaključka, da s podporami ne bo veliko po-magano brezposelnim delavcem. Najvažnejše je, da se brezposelnim preskrbi delo. Zanimivo je, kako se zadrži hrvatsko podjetništvo napram brezposelni bedi. Mesto da bi hrvatsko podjetništvo zaposlilo domače delavstvo, vabi Iz tujine delovne moči. V zadnjih devetih mesecih leta 1923 je bilo pri zagrebški delavski zbornici vloženih 2514 prošenj za uvoz inozemskih delovnih moči in sicer za 1357 delavcev in 1157 nameščencev. Hrvaški podjetniki hočejo torej zaposliti 1157 nameščencev-lnozemcev, vačinoma Italijanov, Nemcev in Madžarov, akoravno je doma 5000 nezaposlenih nameščencev. Dalje je na primer kovinska industrija prosila za zaposlitev 408 inozemskih delavcev, akoravno je 3000 hrvatskih kovinarjev brezposelnih. Enketa je sklenila, da ukrene vse potrebno da se dotok tujega delavstva omeji, oziroma popolnoma prepreči. — Pedagoško - geografska karta naše držav«. Ministrstvo za poljedelstvo je naročilo posebni komisiji, da izdela pedago-ško-geografsko karto naše države, iz katere bi bilo razvidno, kakšne vrste zemlje imamo In kakšna Je njih rodovitnost. — Iz državne službe. V ministrstvu notranjih zadev se pripravlja obširen ukaz o imenovanjih, premeščenju in redukciji političnih uradnike/. — Pobijanje draginje. Ministrstvo za socijalno politiko se je odločilo razširiti zakon o pobijanju draginje, kJ je v veljavi v Soveniji, tudi na Srbijo. Ljubljana. — Ljubljanska gluhonemnica. čujema, a Je tudi v ljubljansko gluhonemnico uda- Tila redukcijska kosa. Ljubljanska gluhonemnica je edini moderno urejeni zavod te vrste v državi. Vzoren red In veliki učni uspehi so bili na zavodu mogoči edinole vsled požrtvovalnega dela učiteljstva. Navzlic prezaposlenosti učiteljstva in uavzlic mizerni denarni pomoči zavodu od strani države, Je učiteljstvo vztrajalo na svojih odgovornih mestih iu vzdržalo zavod na odlični višini. Če je resnica, da sc je tudi v gluhonemnici reduciralo, potem.se je zajezilo pot napredka važni kulturni instituciji. To se pa ne sme nikdar zgoditil Pogreški, ki so se eventuelno napravili z ne-premiš'jeairal redukcijami, se morajo popraviti! — Izredni občni zbor udruženja jugosl. obL umetnikov v področju Slovenije se vrši v soboto dne 1. marca t. 1. v hotelu Union »V rožcah«. Začetek ob 4. uri popoldne. — Odbor. — Požar stare blskuplje v Splitu. Vsakomur Je že dobro znano, kako je pred par tedni uničil požar enega izmed najlepših delov starega srednjeveškega Splita. Na ta način je Izginil s sveta kamen, ki je razen starega mavzoleja in Dioklecijanove pa'ače živel in spominjal na stare dneve dalmatinske slave. S strahom so gledali Splitčani, kako grozi zubelj starim spomenikom. Vsled ogromne nesreče je vse splitsko meščanstvo tekmovalo v pomoči Pogorelcem. Ta vzgled je vzdramil še ostalo prebivalstvo Dalmacije, Zagreb in druga naša mesta. Na čelu te akcije je v Splitu sam veliki župan dr. I. Perovič, mestni župan dr. I. Tartaglla in škof Bonefačič. Pa i bea Ljubljana, ki je vedno simpatizirala s Splitom in Dalmacijo, ie končno začutila potrebo, da prihiti naproti bratskemu mestu. V ta namen se pripravlja za ponde- ljek 25 t. m. elitna prireditev v veliki dvo- rani Uniona, za katero so po vzgledu Splita, prevzeli častno predsedstvo med drugimi gg. veliki župan Teodor Sporn, mestni župan dr. Ljudevit Perič, doyen diplomatskega zbora, češki generalni konzul dr. Otokar Beneš. dr. Brejc. Uverjeni smo, da bo meščanstvo Ljubljane v ODilem številu obiskalo prireditev, za katero se vrše velike priprave. — Odbor. — Alkoholna pijača za vinjene rekrute prepovedana. Policijska direkcija opozarja •gostilničarje, da je prepovedano dajati vinjenim rekrutom dne 20. februarja 1924 aikoltolnih pijač. V Ljubljano dospevši rekruti se morajo takoj javiti v vojvoda Mi-ilča vojašnici. Maribor. Konec vojaško realke. Te dni so odšli iz Maribora v Beograd štirje vagon, natovorjeni z opravo nekdanjega fizikalnega in kemičnega kabineta bivše vojne realke, predstavljajočo veliko vrednost. InfanterlJ-ska kadetnica v Mariboru je bila ustanovljena i. 1854. ter otvorjena v eno leto prej dovršenem krasnem m velikem poslopju v bližini Studencev, V teku 64 let svojega de* iovanja do prevratnega leta 1918 je vzgojila ta 9oia celo armado avstrijskih oficir* Jev in večinoma tudi pionirjev Nemštva med slovanskimi narodi Habsburške monarhije. Avstrija Je polagala na vzgojo oficirskega staleža veliko važnost, zato je opremila poslopje, internat ln učilnico kar najpopolnejše. Posebno pri opremi učnih kabinetov ni itedila in tako so bili kabineti te vojaike Sole opremljeni tako, kakor še dolgo ne bodo opremljeni kabineti naše ljubljanske univerze. je 1. 1918. priše. Maribor v naše roke, je prišla seveda s tem tudi vojna realka. Nižji razredi so se opustiti v višjih pa Je trajal pouk dalje toliko časa, da so dijaki šolo dovršili. Ko Je odšel zadnji razred, se je Sola zatvorila in opustila. Nekaj časa je bilo poslopje sko-ro popolnoma prazno lit to Je dalo povod nekaterim slušateljem ljubljanske tehnike, d*. *o začeli akcijo za premestitev tehniške fakultete v Maribor, v poslopje bivše vojne cenik«, Tehnika trt tako prišla do krasnega Ljubljana, 18. februarja 1924. poslopja, do bogatih učnih zbirk in poleg tega bi našli slušatelji v njenih prostori tudi stanovanja, ki v Ljubljani, kakor tgdi v Mariboru v mestu samem, primanjkujejo. Dijaki za to svojo akcijo niso našli potrebnega razumevanja, nasprotovala pa je tudi vojaška oblast. Pozneje, ko se je izvedelo, da namerava vojaška oblast opremo in učila premestiti v Beograd in izročiti vojni akademiji, so mariborski listi predlaga i, naj bi se učila izročila raje ljubljanski univerzi, toda tudi ta glas ni našel v naši Javnosti odziva, nasprotno pa je reagira'a na to vojaška oblast in izjavila, da smatra opremo realke za — vojni plen! V nekdaj krasno poslopje Je prišla pozneje današnja inženerska podoficirska šola; oprema z dragocenimi učili in zbirkami je sukcesivr.o odromala v Beograd, ljub janska univerza bo pa že dolgo čakala na učila, ki bi Jih bila tu prav lahko dobila, če bi se bil za to kdo resno pobrigal. O stanju nalezljivih bolezni *v območju mestne občine mariborske, objavlja mestni fizikat za debo od 10. do 16. februarja nastopno poročilo: griža 1 prejšnji, škrlatinka 4 prejšnji, 1 nov slučaj. Smrtna kosa. V nedeljo dne 17. t. m. je nenadoma umrl v Mariboru višji pisarniški oficijal tukajšnjega okrožnega sodišča g. Mfoš Wutte. Isti dan je umrl tudi profesor Glasbene Matice g. Bogomil Gregora. Otvoritev šolskih kuhinj. V Marnoru sta bili te dni otvorjeni dve šolski kuhinji, in sicer ena v šoli v Razlagovi ulici, ki daje hrano 305 revnim ljudskošolskim otrokom. druga pa Pod mostom, kjer se prehranjuje 97 otrok. Mariborski Sokol priredi dne 1. marca t. 1. v Narodnem domu maškeradni ples. Celje. Elektrlilkaclja Celja. Z deli za elektrifikacijo _celjskega mesta in okolice se bo v prihodnjih dneh pričelo. Postavile se bodo v kratkem tri hišice za transformatorje, in sicer pri obeh vojašnicah in pri tvornlci »Cinals na prostoru javne bolnice. Dela so se oddala stavbeniku Neratu. Celjska Sokolska župa je imela v nedeljo 17. februarja ob 9. ur! dopoldne svoj redni občni zbor v te'ovadnici Sokolskega drtištva. Udeležili so se občnega zbora delegati raznih zunanjih Sokolskih društev. Navzoč je bil tudi starosta saveza dr. Vladimir Ravnihar iz Ljubljane. Poročila raznih župnih funkcionarjev so bila z odobravanjem sprejeta. Župnim starostom Je bil zopet Izvoljen dr. Gvido Sernec. Letošnji zlet Celjske sokolske župe se bo vršil v Št. Jurju ob južni železnici. Nočno lekarniško službo ima ta teden lekarna pri »Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. Ptuj. Pregled koncesij. Okrajno glavarstvo v Ptuju ravnokar pregleduje koncesljonirano obrti inozemcev. Priporočati je, da okrajno glavarstvo kar najboj rigorozno revidira obrti. Znano Je, da so si nekatere osebe kljub temu. da Je bila lokalna oblast proti podelitvi obrti, po ovinkih in z neistinitimi podatki pridobile koncesije. Slovensko obrt se mora brezpogojno ščititi in onemogočiti inozemcem, da bi odjedali našim ljudem kruh iu poleg tega pa še sovražno nastopali proti našemu ljudstvu. Pevsko društvo »Slavček« v Ptuju priredi v nedeljo, dne 24. t. m. ob 3. uri popoldne v veliki dvorani Narodnega doma gledališki predstavi in sicer: »V Ljubljano jo daimo* in »Damoklejev meč«. Umrl je dne 15. t. m. veleposestnik Friderik Lah v Podlehniku pri Ptuju. Pogreb nenadoma umrlega se je vršil dne 17. t. m. ob 2. uri popoldne na pokopališče pri Sv. Vidu. Novo mesto. »Jutro« v skrbeh za novomeškega župana. Iz krogov NSS v Novem mestu se nam piše: »Jutro« od 14. t. m. je prineslo pod naslovom: »Lep začetek delovanja velikega župana« Iz Novega mesta članek, ki je potreben nekoliko komentarja. Pisec članka zlobno podtika »Zvezi dela in reda« ugovor zoper Izid volitve v mestni občinski odbor, das! dobro ve vse mesto in tudi pisec sani, da so vložili pritožbo popolnoma privatne osebe Izmed volilcev. Na ta način poskuša naprtiti »Zvezi dela in reda« krivdo, češ da vsled nje ne pride do pozitivnega de"a V občinski upravi. Milo reče-, no mora smatrati vsak poznavalec naših razmer tako podtikanje od strani JDŠ-erjev, dolgoletnih dosedanjih nekontroliranih gospodarjev občine, kot drznost, ker je bilo dosedanje njihovo gospodarstvo polno vzgledov nereda in brezdelja. Z gotovostjo lahko trdimo, da je v Sloveniji ni primere takemu občinskemu gospodarstvu. Ako žele gospodje okolu »Jutra« detajllra-nih podatkov o tej občinski upravi naj se potrudijo prečitati dop>«e »Jutranjih Novosti« od 8. decembra In 22. decembra 1923, »Nove Pravde« od 30 novembra in 22. decembra 1923 ter letaka »Zveze dela in reda« izdanega prigodom volitev. Iz teh podatkov si bodo zamogit narediti vsaj mao sliko »uzornosti« delovanja pristašev JDS. ki se sedaj ood spremenjeno firmo »gospodarske stranke« skušajo preriniti do čim večjega vpliva v mestni občinski upravi s tem, da forsirajo miljenca vseh zagrizenih tukajšnjih JDS-erjev (od 5 JDS-erjev obč. odbornikov »Gosp. stranke« je samo g. Pauser znan po svoji politični umerjenosti) na mesto župana. — Jeza, ki je porodila uvodoma citirani članek v iJu-tru« jasno kaže zainteresiranost JDS na tem, da zasede čimpreje županski stolček (zveličar v stiski dr Režek Nismo poklicani, da zagovarjamo stališče g. velikega župana v tej zadevi, vendar smo prepričani, da ne leži niti najmanjša krivda na njem ln da je vzroke napada na njega iskati drugje, predvsem pa v skrbi naših zagrizenih JDS-erjev, ali se jim bo posrečilo izvesti do cilja z veliko rafiniranostjo župansko kandidaturo njihovega eksponenta. Občinske volitve, ki so se vršile še pred božičem, so slednjič potrjene in protest g. Krajgerja in drug zavrnjen. V nekaj dneh se izvrši volitev župana. TOpiiJki župnik g. Erzar, za kojega proces ju vladalo tu veliko zanimanje, Je bil pretečeni teden od tukajšnjega sodnega dvora oproščen. Izredni občni zbor Narodne čitalnice, napovedan za 19 t. m., je preklican. Cen6 živilom na trgu padajo, v trgovinah rastejo. Meso se ie podražilo, jajca so na veliko jezo kmette padla na 1 ,Dhi komad. Podmladek Rdečega križa se je ustanovil na tukajšnji osnovni šoli. Učenci in učenke višjih razredov so vsi včlanjeni v tej najmlajši in najpriporočljivejši mladinski organizaciji. Sliši se, da se snuje nekaj tudi na realni gimnaziji. Vinski tat. Od jeseni dalje so se vršile na Trški gori in po bližnjih goricah neprestani vlomi v zidanice in hrame. Dolžilo je vse Kumeta, o katerem poročamo gori. Pretečeni teden pa so ujeli Globelnikovi iz Bršljina v trškogorskih vinogradih 14 letnega pobalina Skubica iz Trške gore. Glo-belniku je bil pred kratkim Izpraznjen hram, zato je bolj pazil. Mladoletni postopač je poskušal pri sosedovi Kumljovi zidanici utreti okno, ko so ga zasačili in po dolgem zasledovanju ujeli. Stari Globelnik je vlekel fanta na Trško goro k staršem In ga pričo njih vizltlral. Našel je več ukradenega. Mati je jokala, tatov oče pa je pri-drl s kolom in udaril Globelnika po glavi, da mu je pošteno ranil sence in bi ga bil kmalu ubil. Stvar se bo končala pred sodnijo. Mladi uzmovlč je udrl tudi v Sčinkov-čevo zidanico, kot je sam priznal. Fantalina so zaprli. Iz Koroške. Slovensko šolstvo na Koroškem. Glede šolstva niso naši koroški bratje mnogo na boljšem kot naši rojaki na Primorskem. Tudi na Koroškem so slovenski otroci izročeni učiteljstvu, ki mu je glavna naloga germanizacija slovenskega podmladka. Šolske oblasti se zelo malo brigajo za učne sposobnosti učiteljstva v slovenskem jeziku. Cim slabše je učitelj pcdl.ovan, tem boljše jamstvo nudi za germanizacijo slovenskih otrok. In tudi slovenski učitelj, čigar zibelka je tekla v slovenski hiši, ni za nemške šolske oblasti zanesljiv, ako ni pro-žet z nemškim duhom. Kot nekdaj, Izdaja sicer tudi sedaj ministrstvo razne naredbe, ki pa ostanejo žalibog samo na papirju, za njihovo uresničenje se ne zmeni nihče, kaj še!e, da bi kdo njihovo izvrševanje nadzorovan Primorske vesti. p Obakrat v znamenju sporazuma. Na Opčinah so priredili domači fašisti ob priliki sklenitve sporazuma domače slavje. Na hiši je plapolala poleg italijanske zastave tudi jugoslovenska. Godba je zasvirala italijansko himno, mesto jugosiovenske pa je zaigrala »Po jezeru«. — To bi bila prva plat sporazuma. Druga pa sledeča: V soboto so se vračale iz zaporov mareziške žrtve, ki so bile obsojene ob priliki zadnjih volitev Spremljali so jih domači in sorodniki. Na potu proti domu jh je čakala gruča fašistov, ki je začela brez vsakega povoda streljati na uboge trpine. Drugi dan so se šli napadeni pritožit na orožniško postajo v Marezigah. Bili pa so vsi zaprti. Vse prošnje in dokazi o nedolžnosti so bile zaman, kajti fašisti so izjavili, da so biii napadeni oni. Sele posredovanju pri koprskem orožniškem poveljniku se je zahvaliti, da so biii izpuščeni. p Zbor zaupnikov soriškega političnega društva. V Gorici se je te dni vršil za-upnlški zbor goriškega političnega društva. Poročali so dr. Besednjak, posl. Sček in dr. Bitežnik. Omenjali »o zgodovino bojev s Tržačani in dokazovali zaupnikom, da je »Edinost« kameleonski list, ki je zdaj za vero, zdaj zopet proti. Dr. Bitežnik je poročal o potrebi skupnega nastopa pri volitvah iu o svojem incidentu z dr. Slavkom. Končno je bila sprejeta resolucija, ki zahteva, da bodi nosilec skupne liste Šček. Šček pa je zahteval, da morajo odstopiti vse osebe, ki so stale dosedaj v javnosti v nasprotstvu. To je večina zaupnikov odklonila. Odbor je pooblaščen, da se glede tega pogaja s Tržačani. Sokolstvo. I. REDNI OBČNI ZBOR SOKOLSKEGA okrožja Ljubljana i. I. redni občni zbor Sokolskega okrožja Ljubljana I se je vršil v nede jo dne 27. januarja 1924 v prostorih Sokola I na Taboru. Zastopana so bila vsa v okrožju včlanjena društva (Sokol I, Moste, Stepanja vas. Polje, Litija-Smartno), ter odseka (Ježica in Vače. V pozdravnem nagovoru omenja pod-gtarosta br. Kuhar splošno organizacijo okrožja, ki se je kljub pozni ustanovitvi že dobro organiziralo, ter se zahvali načelniku br. Ryški za njegovo vztrajno sodelovanje, ker odpotuje v kratkem v svojo domovino na Češko in Pozdravi župnega delegata br. Kocjana. Tajnik br. Flegar poda izčrpno in podrobno poročilo o delovanju, okrožja v preteklem letu. Na ustanovnem občnem zboru Izvoljeni brat starosta je takoj pri prvi redni seji odstopil in je vodil okrožje celo leto podstarosta br. Kuhar. V okrožju so bila včlanjena 4 društva ter 1 odsek. Z sklepom zadnje župne odborove seje se je pa priključilo okrožju še društvo Litija-Smartno ter odsek na Vačah. Načelnik br. Ryška poda obširno poročilo, iz katerega je razvidno delovanje okrožja na telovadnem polju. Na kratko poroča o vseh društvenih javnih nastopih, obširno pa poroča o okrožnem nastopu v Stepanji vasi. V splošnem Je stanje po telovadnicah zadovoljivo, pri nekaterih društvih se opaža prema;c zanimanja za vzgojo naraščaja hi dece, ter apelira na navzoče delegate, da posvečajo temu večjo pozornost. Podrobna poročila o telovadbi članic v preteklem letu poda načelnica sr. Debelja-kova. Blagajniško poročilo pa poda br. Hartman, nakar izreče občni zbor staremu okrožnemu vodstvu absolutorlj. Preide se k volitvam okrožnega vodstva za posovno leto 1924. Izvoljeni so bili soglasno z vzklikom: Starosta br. Miroslav Urbas (Sokol I). podstarosta br. Iv. Bezeljak (Litija-Smarmo), načeinik br. Peter Capuder (Sokol I), načelnica sr. Hilda Novakova (Polje), tajnik br. Stane Flegar (Sokol I), blagajnik br. Franc Hartman (Sokol I), izobraževalec br. Jože Kregar (Ježica), nadzornik br. Bojan Drenlk (Sokol I). V okrožno vodstvo so še kooptirani: brat Joža Gorjanc (Sokol I), br. Ivan Remžgar (Moste), br. Ivan Brunčic (Stepanja vas), ter br. Po*de Novell! (Ježica). K slučajnostim sklene občni zbor, da se vršita v tem poslovnem letu dva okrožna nastopa In sicer v Mostah za naraščaj In deco, na Ježici pa za članstvo, čas pa določi okrožno vodstvo Ker ]e bil dnevni red Izčrpan, zaključi br. podstarosta v odsotnosti izvoljenega br. staroste I. redni občni zbor In vzpodbuja vse navzoče na vztrajno delo za napre« dek sokolske misli. Sp©rt. OBČNI ZBOR »S. K. SLOVAN«. V nedeljo 17. t. m. ob 10. uri dopoldne se je vršil v restavraciji »pri Roži« VI. redni občni zbor »S. K. Slovan« ob veliki udeležbi članstva. Predsednik g. Kosem je otvoril občni zbor s pozdravom na članstvo in zastopnike prijateljskih klubov. Zastopnik L. N. P. g. dr. Koprivnik pozdravi občni zbor z željo, da klub tudi to leto napreduje v vseh panogah športa. S strani prijateljskih klubov so čestitali za Ljubljanski Akademski Športni klub g. Zadnek in za S. K. Primorje g. Saksida. Občnega zbora sta se udeležila tudi zastopnika »Slov. Naroda« in »Narodnega Dnevnika«. Po pozdravih preide g. predsednik Kosem na dnevni red in v lepih besedah očrta dosedanje delovanje S. K. Slovana. Težko-če, ki jih je imel klub z nabavo igrišča, so odstranjene, klub si je zasigural igrišče, ki ga je dobil v najem od »Ljubljanskega Sokola«. Z vzpostavitvijo lastnega igrišča je dana možnost, da se začno gojiti vse panoge športa in ne samo nogomet, kot dosedaj. Spominja se proslave 10 letnega jubileja, ki ga je praznoval klub v juliju 1923 z nogometno tekmo in zabavnim večerom. Razmerje do L. N. P. in do vseh klubov je bilo čim prijateljsko. Tekom leta se je ustanovilo v klubu na inicijativo nekaterih agilnih članov več sekcij, kakor težka atletična, lahko atletična, prosvetna in veselična sekcija. Vse sekcije so po možnosti delovale. Veselična sekcija pa je priredila v zimskem času dva članska zabavna večera in »I. Športni karneval« 9. februarja t 1. Gosp. predsednik graja nediscipliniranosi nekaterih odbornikov, k! so s svojo pasivnostjo ovirali razvoj kluba. Z željo, da mora biti vsak športnik podvržen disciplini, zaključi svoj govor, ki ga je sprejelo članstvo z velikim odobravanjem. Tajniško poročilo je poda! g. Bucik. V svojem poročilu omenja delovanje kluba od leta ustanovitve 1913 pa do danes. Krize, ki jih je imel klub tekom svojega delovanja deloma v odboru, deloma med članstvom, so vzrok, da se klub ni mogel povrniti na staro stopnjo v prvenstveni tabeli L. N. P., ki jo je zastopal v sezoni 1919-20. Le agilnosti in vztrajnosti pravih članov se je zahvaliti, da klub danes zopet uspeva iu napreduje. V tekočem letu je umrl klubov član g. Prohaska in se članstvo v znak sožalja dvigne raz sedežev. S. K. Slovan šteje 124 rednih in 63 podpornih članov. Med letom je pristopilo 138, izstopilo pa 27 članov. Klub je nastopil v raznih tekmah 20 krat. Score ter tekem znaša 48 :22 za Slovana. Gostovalo se je v Varaždinu in Čakovcu. Dopisovanje Je bilo živahno in je krožilo 274 dopisov im brzojavk. Sprejetih je bilo 129, oddanih pa 125 dopisov. Klub je podaril kolesarski »Iliriji« ob priliki 10 letnega delovanja na športnem polju v znak priznanja lepo diplomo, delo klubovega člana g. Kosa. Blagajniško poročilo g. Vidnerja Je bilo podano z izjavo, da revizorji niso pregledali finančnega stanja. Gospodar g. Volkar poda svoje poročilo o inventarju, ki Je bilo sprejeto. Sledi še poročilo kapitana I. moštva g. Harlša, ki poroča o tekmovanju kluba v prvenstvenih tekmah L. N. P, kjer smo zavzeli drugo mesto v II. razredu L. N. P. Omenja ostro tekmo s Primorjem, ki smo jp izgubili v Tazmerju 2 :0. Protest S. K. Slovan na L. N. P. radi ponovnega igranja te tekme, je bil zavrnjen. Opozarja, da stoji »Slovan« letos pred velikim delom, ki ga mora — če hoče napredovati — Izvesti. S pozivom na športno disciplino in kolegljalnost zaključi svoje poročilo, ki Je bilo z odobravanjem sprejeto. Na dnevnem redu je volitev novega od-bora in za.o predsednik g. Kosem prekine občni zbor za 10 minut. Po preteku tega časa se preide na volitev novega odbora, ki se je vršila z vzklikom. Z burnim odobravanjem je bil že treijič izvoljen za predsednika g. Drago Kosem, za podpredsednika in I. tajnika g. Cimperman, za II. tajnika g. Horvat, blagajnika g. Strnad, Skofic, Kerne Ivan, Kemperle. '*• — . «- *-• Nato je zaključil g. predsednik nad vse lepo uspeli občni zbor s ponovnim apelom na članstvo radi sodelovanja in na novi odbor s pozivom na vztrajno delo za »S. K. Slovan«. »S. K. Slovan« sporoča, da Je odslej naprej naslaljatl vse dopise na naslov; V. Cimperman, Na bičevju št. 21. Ljubljana. Prosveta. »Zveza godbenikov za Slovenijo« je priredila minulo nedeljo v veliki dvorani Uniona matinejo za mladino, na kateri je izvajala polovico (od št. 1—8 slovitih Dvo-fakovib »Slovanskih plesov«. Matineja je nosila znak ljudskega koncerta, ker vstopnine ni bilo. Prodajali so se le vzooredi po 5, za dljaštvo po 2 in pol dinarja. Tako je bil poset pač omogočen vsakomur. Čudili smo se zato, da matineja ni bila popolnoma razprodana, tembolj, ker je Dvorakova glasba pri nas zelo popularna in ima mnogo čestilcev. Mladine, zlasti dljaštva ?1 bilo lahko prišlo na prireditev v mnogo večjem številu. Dvofakovl »Slovanski plesi« so biseri češke narodne glasbe, silni po inven-ciji, bogati po melodiki In harmoniki, mojstrski v tematik! in polifonij!, izraziti v ritmiki. Znan! In priljubljeni so v sveh svet. koncertnih dvoranah, dasi so komponirani doceia_ v češkem narodnem tonu. Dvoraku so bas te odlične skladbe prinesle popu-larlteto. — Izvajanja osmih »Slovanskih plesov« smo bili iz srca veseli. OrKester jih je prednašal z malimi izjemami vseskozi precizno, krepko ritmično, z ognjem in zanosom. Dirigiral je g. operni kapelnik B a -j a t k a, ki se je za naštudiranje in Izvajanje znamenitih skladb svojega nesmrtnega rojaka zavzel z vnemo in lluneznijo. --- Pred izvajanlem je g. prof. Adamič občinstvu v kratkih besedah orisal Dvofakov životopis, skladateljev pomen za češko in svetovno glasbo sploh ter le izpregovoril par besed tudi o »Slovanskih plesih*. Navzoči so se predavatelju, kot tudi požrtvovalnemu orkestru »Zveze« In g. kapelniku Balatki ponovno zahvalili z oduševljcnim ploskanjem. Naj sledi prvi matineji »Zveze« kmalu druga, ki nam obeta vživanje ostalih osmih Dvofakovih »Slovanskih plesov«. Iz strankarskega življenja. Občni zbor krajevne organizacije Na-rodno-socllailstlčne stranke za št. Jakobski okra! je danes v torek 19. februarja ob 8. uri zvečer v gostilni pri Lozarju (soba na levo). KLUB KOLESARJEV SN MOTOCIKLISTOV »ILIRIJA« V LJUBLJANL Redni letni občni zbor se je vršil t nedeljo, drie 10. t m. v restavraciji Narodni dotn. Imenom L. L. A. P. in S. K. Jadra# je pozdravil cbčnl zbor g. Fran Bar st. Po pozdravnem nagovoru predsednik* g. Siškoviča je podal tajnik g. Vinko Btf izčrpno poročilo o klubovem delovanju. V pretečeni sezoni je priredil klub 9 dirk, od katerih je »Zvezdna dirka« v Celje kot pWj pagandna dirka najbolje uspela. O prulKl lOletnega obstoja kluba se je vršila krasno uspela jubilejna dirka na progi Ljubljana*** Krka—Zatična—Ljubljana—Bled — 136 kij Iste se je udeležil tudi bratski hrva o kateri priliki so bila dirkačem razdeljen11 darila, svetinje In kolajne. Kolesarsko pf* venstvo na 100 km za leto 1923 in Gorsl« prvenstvo »Slovenije« na 8 km (proga P<|** lipa—Smerečje) si je pridobil marljivi »n* bov član g. Adolf Goltes, kateri k xajew» tudi klubov prvak za leto 1923. Klub je odposlal svoje boljše dirkače jj dvema dirkama v Zagreb ter so se klubov* dirkači udeležili tudi dveh mednarodrtH* dirk, izmed katerih je posebno omeniti m®#' narodne dirke tla progi Gradec—Cmurek— Gradec — 100 km, pri kateri sl je pri»£ bil^ klubov član g. Adolf Bar, prvenstvo ” težki skupini. Pri mednarodni dirki na gi Maribor—Zagreb, so klubovi dirk*8* častno zastopali barve kolesarske »Iliri)*** Z ozirom na obširne dirke in klubov* prireditve, je imel klub ogromne stroške se je moral vsled tega celo leto boriti s «* nančniml težkočami, navezan te na P'®" članarino in podporo nekaterih prijateu*’ kluba. Jako obširno ln temeljito porodi tajnika, je vzel občni zbor z največjim dovoljstvom na znanje. Sledilo Je na-to poročilo blagajnika* J** tero izkazuje v pretečenem letu pron]®** Din 60.000.—. Stanje klubovega preffl0**^ nJa znaša Din 23.500.—. Revizorji so podali na-to svoje lo, na kar se je staremu odboru izreke« » solutorij. Pri volitvah je bil soglasno sledeč! odbor: predsednik: g. FraO g’ podpredsednik: g. Mirko Nardin; talni*: Vinko Bar; namestnik: g. Janko Cve«^ blagajnik: g. Josip Bevc; gospodar: 8- -kob Šimenc; odborniki: g. Fran Emil Plut, g. Fran Porenta; reditelji W>* sarjev: g. Janez Rebolj, g. Alojzi!' nadzorstvo: g. Karlo Fabiani in g. st. Vpisnina se je določila za letošnje Din 15.— mesečna članarina na Din Mnogobrojnl obiskani občni zbot je zakliu* čil novo Izvoljeni predsednik ob 12.30. NO* vo izvoljeni odbor na čelu stareišlh Izkul*' nih spotnikov jamči gotovo kolesarski »W* riji« v bodoči sezoni najboljše uspehe. Društvene vesti. — Češkoslovenska obec v LjuhlMS^ ' Dne 26. januarja 1924 sc je vršil VP-zbor društva v restavracijskih Pr(f„Z Narodnega doma. Potek zborovanja Je y . kazal, da veže članstvo, katero sl.c na„ družabno sorodno, češko demokratsko rodna zavest in iskrena ljubezen do skega naroda jugoslovanskega. Tiskano I*j' ročilo za leto 1923 je bilo članstvu m u,j šršim prijateljskim krogom razdeljeno. * . njega je razvidno uspešno delovanje štva pod spretnim vodstvom in požrtvo" valnostjo predsednika g. ravnatelja Fran* člška Chvatala. Poročila posameznih dru»* venih odbornikov so podala jasno s***" splošnega napredka v prošlem letu v »■* rodnem, prosvetnem in družabnem o*j*r Pri volitvl novega odbora so bili z vzl"**' kom izvoljeni in sicer za predsendika: Jy Ružlčka, za podpredsednika August Lu«* wlg, odborniki: Josef Baran, Jaroslav Chvojka, Jaroslav Klapalek, ing. Jan M" ler, Rudolf Rypka, Vaclav Skrušny; mestniki: Jan Brablec, František Ilich, Ijem Sequart in pregledniki računov: dr. Miroslav Kasal, Jan Vančata. — V Jj odbor so bili nadalje za 1. 1924 kooptir^,. člani: dr. Otokar Beneš, František Buj* lovsky, dr. Vaclav Burian, Richard Fr*4 Ladislav Splidck, Ivan Vavpotič ter Edu?Ijj Škopek. — Članstvo Československe D® v Ljubljani tvori živo vez JugoslovaJisj\g československe vzajemnosti ter goji Uševanje se je zrcalilo v polahnem dviganju valute. Tudi špekulacija — ki je pač nikjer ne manjka — je opazila, da se položaj naše oržave dnevno izboljšuje. Zato je želo Verjetno, da ima pri sedanjem dvi* Ku naše valute deloma tudi špekulacija svoje prste vmes. To pa še tem bolj, je utrpela tekom zadnjih petih ail »estih mesecev špekulacija a la baisse tetarja občutne izgube. Sedaj nastane vprašanje, kake po-ftettice bo imel dvig dinarja v naši dr-jtevi. Gotovo je, da bodo njegovi učin-Y Posamezne stanove zelo različni. učinkov pa nikakor ne smemo prešteti enostavno iz denarno-tehničnega “teliščak kajti učinki dviga dinarja se “teto globoko zarezali v naš narodno-*®spodarski, socijalni, kulturni in poljani organizem, nas je danes najvažnejše, kak dteek bo imel dvig dinarja na današnji . oletarijat, na duševnega in ročnega elavca, ki je navezan na svojo plačo, rje ni mogoče poljubno zvišati. Vsi ti 7°ud imeli od dviga dinarja brezdvorn-~° korist. Kajti dvig dinarja mora pogoditi nazadovanje cen. To je nujna N>sledica, ki ne more izostati. Te činje-“tee ne izpremeni tudi demagoško kri-tenje nekaterih listov, češ dat dinar ra-ste, pa tudi, cene rastejo — in da je to Vse skupaj velik neuspeh naše Sirančne telitike. Res je da smo doživljali te dni teden pojav: valuta je rasla, pa tudi cene so rasle. Toda to ni bi! zdrav po-tev (in takih nezdravih pojavov je še jjebroj v naši trgovini), hi maščeval se te) na onih, ki so ga povzročili, deloma Pa so povzročili naraščanje cen tudi Snežni zameti, ki so onemogočali dovoz blaga na trg. Valutna izprememba ne toore brezpogojno nenadoma povzročiti Odločilnih izprememb na trgu; ,s bodo prišle same po sebi (ker bodo morale priti). Danes vlada vsepovsod stagnacija — nihče ne* kupuje. Zakaj? Ker vsakdo pričakuje padca cen. Kdor ga bo dovolj dolgo čakal, ga bo tudi pričakal. Tu ne mislim na pregovor: »Potrpljenje je božja mast, samo...«, temveč hočem samo povedati, da bodo cene nazadovale počasnejše, kakor je pa naraščal dinar. Začasna disonanca se Pojavi pri vsaki gospodarski spremembi, toda dolgo ne more trajati. Se eno — in ne najmanjšo korist — bomo imeli konzumenti od dviga dinarja. Plače nameščencev in delavcev, zla-pa državnih uradnikov, doslej niti adaleka niso odgovarjale tržnim cenam ® dejanskim potrebam. Z zvišanjem se te) razmerje izboljšalo in morda popolnoma uravnovesilo. Nevarnosti, ki bi teogla slediti iz zvišanja kupne moči v®Iute, da se znižajo tudi prejemki nameščencev, po mojem mnenju sedaj pri •te* ne more biti. Ta nevarnost bi bila terana samo tedaj, če bi plače že pred te%>m dinarja vsaj približno odgovarjate dejanski potrebi ali pa, če bi bili odajni čmitelji mnenja, da odgovar-Pri nas ni niti eno niti drugo. Vsa-Jte *— tudi vlada — priznava, da so -j jte mnogo premajhne. Samo sredstev Vssu0 84 zvišanje. Zato pa je sedaj tudi Jjo 0 znižanje izključeno, tudi tedaj, Se bodo cene izenačile z višino var H« ? 2a nameščence je torej dvig di-te velik in potreben plus. Vpdvu dviga dinarja na našo tr-tBl*teo in industrijo — Id nikakor ne bo J/;0 Škodljiv, kakor se rado trdi — pa igjgg._____________________________m. ^ mednarodna razstava auto- MOBILOV V PRAGI. lila Wage M nam Poroda, da se bo vrti ”VIv mednarodna razstava automobl-v dbeh od 19. do 27. aprila, llovosi^*’ Pdrela »Autoklub« Ceško-»atom * r®Publlke, se vrši pod protekto-rvkT & prez,denta republike T. G. Masa-Kavlš5ura^5vl v tedustriiski palači na Snih £°do razstavljene vse vrste ktov automobilov, motocl- bilsk.H™^set 16 do 17, dihur 180 do 250, jazbec 250. volk 300 do 400 dinarjev za komad. X Nemške reparacije v številkah. Delo rtHnu?niJS^ komisije z ozirom na nemška f JL P .H01 Prijetno. Nemčija se skriva za nerazvozljlvo mrežo miljardnih računov in obračunov, v katerih se živ človek ne bo nikdar spoznal. V kaki meri si nasprotujejo cenitve, kažejo sledeči vzgledi: Po nemškem pregledu je bilo na račun reparacij do 31. dec. 1922 izplačanih 41.612 milijonov 255.107 zl. mark. Ostala plačila na temelju versajske pogodbe, ki se ne računajo v reparacnem računu, znašajo 14.304 milijonov 754.744 zl. mark. Nemčija je torej plačala do 31. dec. 1922 skupaj 55.917,309.831 zl. mark. Oficijelna cenitev reparacijske komisije: 7.940,426 zl. mark. Profesor nar-, gospodarstva Charles Gide ceni na 14 milijard zl. mark. Evropski dopisnik »N. York Times«, Charles H. Crasty 15.4 milijard zlatih mark. Mr. J. Keynes v »Nation« 20 do 26 milijard zl. mark. Institute of Economics, Washington 25.8 milijard z , m. Pravo sredi-no bo težko najti in Nemčija bo to se dolco izrabljala v svoj prid. Bruno Frank: X Zlat denar v Rusiji. Iz Moskve brzojavila!©, da le ruska vlada odredila, da se ustavi Jlskanje papirnatega denarja. Prvi hankovat zlatih rubljev ao te v prometu. Izvoz v letu 1923. Meseca novembra 1923 je dosegel naš izvoz (po podatkih carinske statistike) 263.587 ton v vrednosti 753,626.374 dinarjev, torej za 75.879 ton (40.4%) v vrednosti 519,502.007 dinarjev (221.9%) več, kakor novembra 1922, ko je znašal izvoz 187.706 ton v vrednosti 234,124.377 dinarjev. V prvih 11 mesecih lanskega leta Je dosegel naš izvoz 2,751.077 ton v vrednosti 7.220,869.828 dinarjev, to je za 716.374 ton (35.2%) v vrednosti 807,854.270 dinarjev (111.6%) več, kakor v prvih 11 mesecih leta 1922, ko Je znašal naš Izvoz 2,034.703 tone v vrednosti 3.413,015.558 dinarjev. Z ozirom na posamezne mesece 1923 je bil Izvoz v novembru manjši od Izvoza v oktobru in septembru, toda večji od izvoza v ostalih mesecih. V glavnem se je izvažalo Iz naše države v novembru 1923 stavbni les (za 104.2 milijona dinarjev), govedo (60.9), suhe slji-ve (56,3), meso in izdelki (46.9,) svinje (44.2), jajca (34.5), pšenična moka (30.1), sveže sadje (18.4), surov baker (17.8). Izvažalo pa se je med drugim tudi precej drobnice, konji, cement, svinec, hmelj, fižol, krompir itd. Ce vzamemo kot verjetno vsoto našega izvoza v decembru (natančnih podat-kot še nimamo) 800 milijonov dinarjev, potem je dosegel naš izvoz v lanskem letu približno osem milijard dinarjev; izvoz v celem letu 1922 pa je dosegel komaj 3 milijarde 691,166.263 dinarjev. EKSPORT ŽITA IZ RUSIJE. V času od 15. sept. do 15. dec. 1923 se je izvozilo iz Rusije 242.612 ton žita, in sicer: 197.937 ton rži, 21.050 ton ovsa, 17.497 ton oljnih kolačev itd. V celem letu 1923 je razpečalo rusko trgovsko zastopstvo v Ber- 1 linu 70.000 milijonov pudov žita. Večji del tega žita je kupila Nemčija. Celoletni denarni promet omenjenega zastopstva se ceni na 160 milijonov zlatih rubljev. T® I X Nezaposlenost v naši državL Število nezaposlenih v naši državi cenijo na 180 do 200.000. Samo v Zagrebu je število nezaposlenih te dni prekoračilo 10.000. X Železnica Djevdjelija—Solun v naših rokah. Železniško progo Djevdjelija— So un, katero je že dalje Časa skušala pridobiti grška vlada, je kupila skupina srbskih kapitalistov. Pri kupčiji je po mnenju Grkov udeležena tudi naša vlada. Ker hoče Grčija na vsak način dobiti to progo v svoje roke, bo morala sprejeti vse zahteve sedanjih lastnikov, dočim je skušala poprej dobiti železnico kar mogoče ceno. X Uvoz iosiorja v našo državo znaša letno 12—15 tisoč kg. Fosfor rabijo tovarne vžigalic. Ker pa bi mogli producirati fosfor tudi doma, zlasti v Srbiji in Bosni, namerava trgovinsko ministrstvo dati dve vodni koncesiji za zgradbo tovarn za fosfor. X Zvišanje sladkornih cen v Madžarski. Madžarski sladkorni kartel je zvišal sladkorne cene na 12.800 madž. kron za kilogram. X Ribolov v Bolgarski je dal lansko leto 1,835.973 (leta 1922: 2,514.778 kg) morskih in sladkovodnih rib. X Nemci v Rusiji. V kratkem bo v Petrogradu podpisana pogodba ruske vlade z zastopniki nekaterih nemških firm o sodelovanju nemškega kapitala v ruskem ribolovu. X Produkcija petroleja v Romuniji je dosegla lansko leto 1,508.829 ton, kar značl višek produkcije od leta 1915 dalje. Predlansko leto je producirala Romunija 1,367.178 ton petroleja. X Zimska posetev v evropski Rusiji. Letos Je posejano z ozlmino v evropski Rusiji 16.945.9 desjatin (1851.40 ha). X Težave romunske tekstilne Industrije. Romunija ima 110 tekstinih tovarn, ki pa so prišle v hudo krizo, tako da zaposlujejo sedaj samo še 18.000 delavcev. Zato so tekstilni industrije! zahtevali od vlade, da zabrani uvoz tekstilnega blaga. X Produkcija sladkorja na Poljskem. V sedanji kampanji obratuje na Poljskem 70 sladkornih tovarn. Celokupno produkcijo cenijo na 364.150 ton. Za izvoz bo preostalo 120.000 ton. X Finsko posojilo. Finska banka je sklenila z večimi inozemskimi bankami posojila v funtih, dolarjih in švedskih kronah v znesku 250,000.000 finskih mark. Ta posojila bo uporabila finska banka za stabilizacijo finske marke. . X Nova carinska tarifa v Švici. V Švici izdelujejo novo carinsko tarifo, ki bo znatno povišala carinske pristojbine za vse produkte, ki se uvažajo. S to novo tarifo namerava švicarska zvezna vlada odpraviti nastali primanjkljaj v državnem gospodarstvu. švicarski gospodarski krogi so proti novi tarifi ter zahtevajo, da se nekatere postavke projekta modificirajo njim v korist. X Obtok bankovcev v Češkoslovaški se je znižal v tretjem tednu Januarja za 305,500.000 č. kron na 8.341,000.000 č. kron. Ta obtok bankovcev Je najnižji od leta 1920 dalje. X Francoski linančnl položaj. Proračunski dohodki v januarju so dosegli 2296 mi ijonov frankov. Od te vrste je 214,493.200 frankov Izrednih dohodkov, v kateri vrsti je dala postavka izrednih davkov na vojne dobičke vsoto 200,085.000 frankov. Stalni redni dohodki so znašali 2.080,000.000, kar presega za 300,184.000 frankov redne dohodke v januarju 1923. Davki in posredni davki ter monopoli so dali 1672 milijonov, obrtni davek 303,413.000 frankov. Slednja je najvišja vsota, ki je bila dosežena do sedaj. Obtok bankovcev je po najnovejšem izkazu francoske banke zopet porasel za 340 milijonov frankov. X Stroga obsodba radi deviznega pre-kršenja na Poljskem. V Varšavi je bil obsojen Ado f StOckgold radi prestopka devizne naredbe na dve leti ječe, 47 milijard poljskih kron kazni, v slučaju neizterljivosti nadaljni dve leti ječe, izgubo državljanskih pravic in na izgubo pravice, naslednja tri leta voditi trgovino. Se par ducatov takih obsodb, ph bo šlo kmalu še nekaj tisoč »Pollakov« v — Palestino. X Proizvodnja sukna v Pirotu znaša po podatkih ministrstva za trgovino in industrijo letno 300.000 aršinov. RADIJ. Razvol trga za radij, prvine, ki Igra v zdravstvu vedno večjo vlogo, se je v zadnjih dveh letih velikansko »azvil. V letu 1914 je bila cena 1 mg radija približno 170 funtov, v letu 1921 je pad a vsled velikanske amerikanske produkcije radija cena na 120 funtov za 1 mg. V letu 1922 so $e odkrili veliki novi rudniki za uranovo rudo v Haut Katanga (belgijski Kongo), ki so bili tako bogati in tako lahko pristopni, da Je Padla cena radiju zopet Izdatno. Sedaj Je oficijelna svetovno tržna cena radija 70 funtov *a l mg. Trije petelini. V Ameriki so spoznali, da je usmrtitev z električnim tokom prekruta. Sicer ni te smrti Še nobena sodnijska oseba preizkusila, ali govori se tako In zato so sklenili, da bodo v bodoče ubijali zločince s strupenimi plini, ki so se v vojni tako sijajno obnesli. Prvi poizkus so Izvršili pred kratkim v Carson City v državi Nevada. £a eksperiment so uporabili nekega. Kitajca Li-Janga, ki je nekoga ubil in ki mora zato umreti, ker zahteva tako človeška pravičnost. Ker pa so ljudje dobri in usmiljeni, naj bi umrl na naibolj mil način. Skratka, odločeno je bilo, da ga uduše s prusko kislino in da povabijo k njegovi smrti izbrano publiko. Zgradili so udobno celico, z velikim oknom, ki je bilo hermetično zaprto. V to celico privedejo trije jetnlškl pazniki Kitajca in ga trdno privežejo na kovinsko postelj, ker bi morebiti njegovi smrtni krči neugodno vplivali na izbrano publiko. Nato so odšli pazniki iz celice, ker njihova naloga ni, da bi ubijali ljudi. Publika je med tem pritiskala svoje nosove na šipe, da bi natančno videla, kako ho Kitajec umiral. Nato so odpeljali jetniške paznike svečano k trem petelinom plinskih cevi. Zakaj k trem? Ali ne bi eden zadostoval? — Pa to ima zopet svoj poseben globok pomen. Pazniki namreč niso nastavljeni zato, da bi ubijali in zato so potrebni trije petelini, da je vsakemu pazniku za-sigurano mirno spanje, ker samo en petelin odpre smrtonosen plin. Tako Je mogel vsak paznik upati, da ni odprl petelina s plinom. — Ničvredni Kitajec je bil nato v šestfh minutah mrtev. Za Kitajcem bi mora! priti na vrsto nek ropar Iz Mehike. Zgodilo pa se je, da je prekrižala Mehikancu, ko so ga peljali v celico, pot mačka, ki je, zbegana od množice, ubežala v celico. Sklenili so zato, da uporabijo ugodno priliko In da vid!,o, v kolikem času bo mačka mrtva. V sedmih sekundah je bilo konec z njo. Nato bi morala priti smrtna ura Mehikanca. V tem pa pride poštni sel z brzojavko guvernerja, da je Mehikanec pomiloščen. Ker je mačka prekrižala Mehikancu pot, je bil ta rešen in izbrana publika je bila ob užitek. Lovci so torej lahko v bodoče brez skrbi če bi jim mačka prekrižala pot. Lovski blagor ne iz- ostane, če ne njim, pa — divjačini. Naskok na najvišjo goro sveta. Svetovno časopisje z velikim zamiranjem pričakuje letošnjo ekspedicijo ang e-šlcega generala Bruce-a na Mount Evere«!, najvišjo goro sveta, ki ni samo največjega športnega, temveč tudi znanstvenega pomena. Britanska ekspedicija v tretjič poskuša doseči vrh velikana ki je skoraj devet kilometrov visok Londonski dnevnik »Times« si je zasi-gural za Veliko Britanijo avtorsko pravo za objavljenje poročil o tem izrednem pod-vzetju, pariški »Matin« pa za FrancLo. Iz njega posnemamo prvi članek, v katerem pripoveduje vodja ekspedicije n pripravah za naskok snežnega in ledenega velikana sledeče: Vse priprave za tretji naskok na Mount Everest, ki ga podvzamemo letošnjo pomlad, so končane. Oni, ki so se že udeležili raziskovanja Himalajskih gora (Op. ind. hima «= zir.ia, laja = lega) in ki so skušali doseči enega njih vrhov, vedo, da je treba ponovnih poskusov, da se doseže najvišja točka. Prva ekspedicija, ki Jo je vodil polkovnik C.—K. Hovard Bury, je natančno preiskala veliko skupino gora in je tako dala drugi ekspedicij! mnogo važnih zemljepisnih podatkov. Radi tega je bilo mogoče, skoraj doseči najvišji vrh, ker ie dobro poznala pot. Omeniti je treba, da je Tibet starodavna dežela. Večina velikih cest, ki vodijo po njej, so že od nekdaj dobro poznane. Toda ravno ceste, ki vod jo v bližino Mount Everesta. so bile Evropejcem do 1. 1921 popolnoma nepoznane. Ekspedicija letošnjega leta ima mnogo lažje delo: naša pot nam je znana, vemo, kaj rabimo in vse potrebno smo pripravili. Poznamo znača! ljudstva, s katerim bomo v stiku in slednj č popolnoma zaupamo našemu moštvu, kajti izbrali smo si ljudi, ki se ne strašijo niti mraza niti truda. Najvažnejši faktor pri ekspediciji je pa monsum, veter, ki piha v Indiji šest mesecev z ene strani, šest mesecev z druge. Problem naskoka na tak hrib Je tem bolj kompliciran, ker je popolnoma različen od navadnega turistu/skega raz.soočanja gorovja. Treba je najprej pripeljati ekspedicijo na vznožje gore, to se pravi k bazi za nadaljne operacije, in to v popolnem redu In zdravju. Možje morajo biti sposobni za nada jne delo, ne da bi jih bilo 300 km dolgo, težavno potovanje po Tibetu utrudilo. Ker se to potovanje vrši v zgodnji spomladi, je tem bolj naporno. Raziskovalci še niso edin' v mnenju, ali je treba vzeti kisika seboj, da se dospe na vrh gore. To stvar ie treba še preštudirati. V vsakem slučaju Je pa poskus leta 1922 pokazal, da je človeku mogoče, navaditi se na mnogo večjo višino, kot se je prej splošno misTlo. Raziskovalci so mnenja, da bodo vsled tren nga mogli priti zelo visoko, ne da bi bilo treba vzeti seboj aparatov za udihavanje kisika, kar bi jih zelo olajšalo, ker je vprašanje teže opreme eno najvažnejših cele ekspedicije. Na zapadu glavnega taborišča, ki si ga misli ekspedicija ustvariti, vodi pot po ledeniku doline Rongbuk, na severo-zapadnl strani Mount Everesta, in tu se nahaja pre-krasna pokrajina, ki je nihče še ni popisal. Velika ledenika Choys in Gyachung-Kang sta tudi še popolnoma neznana in namen ekspedicije je, jih tudi raz:skiul. Pogled na Mount Everest iz do ine Rongbvk nima n nič posebnega na sebi in ni nikako'- tako lep, kot na marsikatero drugo visoko goro. Vodja ekspedicije je dejal velikemu lami v Rongbuku, Sang-u Rlmpoche-lu. da hoče ekspedicija doseči ndvišio trčko sveta, ki je obenem najbližja točka nebesom. Odkup. Prosluli očka Orisler. ravnatelj buljvardnega gledališča Ambiguia, Je bil okrevaj po hudi pratinssi krizi. Ko se je po bolezni prvič pokazal na cesto, e naletel na enega svojih upnikov, Id se 'e najprej pozanimal za zdravje, nato pa dostavil. »Kedaj pa mi boste venitr ?e vrnili tistih pet tisoč frankov, ki ste ml tih že tri leta dolžiti?« Papači Orisler, lako dostojanstven, je preprosto odgovoril: »Gospod, kadar je človek toliko pretrpel kakor jaz zadnje časa. ni nikomur več ničesar dolžaal« Nekaj zanimivost? o čebelah. Večina ljudi ima čisto napačne pojme o čebelah Če vprašate koga kaj so čebele, vam bo odgovoril, da so to divje žuželke, ki opikajo onega, kateri st jim približa, sicer so pa koristne živarice ker uabirujo med. Če vprašate koga drugega, ki pozna Čebelo bolj iz slovstva ah knjig kot Iz življenja, vam bo morda povedal ves navdušen še sledeče: »čebele delajo za človeka z občudovanja vredno nesebičnostjo; dajo se lahko udomačiti in če enkrat poznajo svojega gospodarja, ga ne pikaio. Navado pa imajo, da oglodata in tako kvarijo sadje. Na cvetih nabirajo neko rumeno snov, iz katere izdelujete vosek. Med je telesni odpadek žuželk Te male živalicc včasih odletijo v celih ro)'h in da se jih ustavi, je treba razbijati po kotih ali pa zvoniti. Panj je model socijadstične države, a ie monarhija, ker mu vlada kraljica. Ljudje bi morali posnemati politične institucije te države v malem« Človeku, ki tako govori, je treba povedati, da ima silna napačne pojme o običajih čebel. Napačno je mnenje, da delajo čebelo v nesebičnem namenu: ne za človeka, temveč zase delajo marlbvn, kajti nagon, ki je nam ljudem neznan, jim praG. da mraz In zima sledita solnčni pomlad, in po etju. da cvetice ne cvetijo vse 'eto. Ker so torej pametne gospodinje, nabirajo zaloge, ki jim dovoljujejo čakati nove spomladi, ne da bi trpele lakoto. Napačno je tudi mnenje, da čebele poznajo svojega gospodarja. Prebivalstvo panja se neprestano obnavlja, vsak dan se mnogo čebel izleže in nmogo jih pogine. Delavke žive ob času dela samo kaka dva meseca. Tako se tudi med seboj ne poznajo. Bolj pravilno je, če pravimo, da izkušeni čebelar pozna svoje čebe e In če se zna pametno In spretno obnašati, ga gotovo ne bodo opikale. Čebele dolžimo čisto po nedolžnem, ako pravimo, da natn kvarijo sadje in grozdje. Njih usta so tako slabotna, da niso v stanu, nam delati take Škode. Edino veliki čmrlji In ose, ki imajo krepke klešče, škodujejo našim sadovnjakom. Seveda, če je enkrat od njih sad načet, potem se tudi male delavke ne zamude in prihajajo pit sladki sok, ki se cedi iz rane. Uloga čebel v naravi je dobrotvorna, kajti če letajo od cveta do cveta, jih oplodijo in nam tako pomorejo do lepih letin. Ni je na svetu puščave a 1 divje pokrajine, ki ie ne bi čebele oživljale in pospeševale zaspano rast cvetov na ta način, da jih odpirajo ljubezni. Pomota je tudi, da delavke izdelujejo vosek iz rumene snovi, ki jo prenašajo na nogah. To je namreč cvetlični prah, ki služi bubam za hrano. Vosek pa čebele izločujejo, če Jedo med. Govoriti pa, da je med telesni odpadek čebel, kaže le veliko nevednost. Da Izdeluje med, hodi čebela od cveta do cveta ln tu usrkava tekočino, ki se zeve nektar. To dragoceno tekočino oprezno nabira v notranji mošnji telesa in ko pride domov, jo izlije ven. Ni potrebno omeniti, da je ta snov kvintesenca dišečih cvetov in vsebuje nebroj arom in parfumov; ni potrebno omeniti, da Je to izdeovanje poetično In najčudovitejše na svetu sploh, da je ta nektar prepojen z intimnim življenjem malega bitja. Čebela ne vrže medu proč kot svoj telesni odpadek, temveč nasprotno, potoži ga v satovje kot redko snov, kot sad dolgega, utrudljivega dela. Treba Je že enkrat razpršiti neznanje mnogih ljudi o čebelah, ki so človeškemu rodu tako zelo koristne ne da bi same za to vedle. Nevarna maska. V »Nemškem domu« v Moravski Ostravi se je vršila te dni velika maškarada. Po-set je bil ogromen, maske neštevllne. Pozornost je vzbujala dražestna maska krasne postave, ki je ime a obliko stožca sladkorja. Okoli in okoli pa so bili pritrjeni resnični in pravi cukrčki. In vsaka druga maškara, pa tudi civilni ljudje, so smeli vzeti z lepe maske po en cukrček. Tako je imela maska-sladkor takoj nešteto občudovalcev, pa tudi Jemalcev In jemalk. Nenadoma pa je sladkor-maska Lginila. Toda nesreča nikoli ne počiva. Nenadoma se je pričela plesna dvorana pramiti, še pred pomočjo, ko je bita zabava najlepša. In čudo — vse je drlo — na stranišče Kajti sladkorčki, s katerimi je bila okrašena zlobna maska, so biji — radikalno odvajalno sredstvo...! Nov način zdravljenja nervoznosti. »Fi-garo« poroča, da Je ameriški zdravnik Don-gley znašel originalen način zdraviienja nervoznosti. V svojem parku je dal zgraditi obširen labirint s kompliciranimi hodniki. Sredi labirinta ie postavil napis z velikanskimi črkami: Našel si ozdravljenje! Don-g!ey odpre svojim pacijentom vrata labirinta in jim pravi: Iščite središče zdravja. Ako ga najdete, boste ozdraveli! Pacijcnti tavajo po številnih mračnih hodnikih in ko pridejo končno po dolgem trudu tn trkanju do središča, jih pozdravi zdravnh in konstatira, da 90 ozdravljeni Kakor poročata ameriški listi, ima Dongley vedno več pacljentov, ki množijo njegovo premoženje. KiiUiiii Inf. 19. in 20. februarja velika rodbinska drama v 6. dejanjih enourni v slavnih vlogah: Maria Corda, Wer* ner Krauss, Karl Ebert, Fridr. KHhne. Predsifive: ob 3„ V.5., <8. in 9» K#ary Murger 42 La Boheme. Prizori iz iivlienja ciganov. (Nadaljevanje.) Toda sledi mojemu nasvetu: na ogenj trakove, ljubke rožaste trakove, modre in rumene, s katerimi je krasila vrat, da je dražila poglede; na ogenj čipke in čepice, pajčolane in vse one koketne cunje, s katerimi se je lišpala, da je ljubimkala z gospodi Cesarjem, Jeromeom, Cliarlesom ali s kakim drugim takim galantnežem, ko si jo čakal na svojem oknu in trepetal v zimskem vetru in mrazu; na ogenj, Rudolf, pa brez usmiljenja, vse, kar je bilo njenega in bi ti moglo še o njej govoriti; na ogenj ljubezenska pisma. Glej, tu je eno prav tako in ti si nad njim jokal kot studenec, o moj nesrečni prijatelj!« »Ker se ne vrneš, grem k svoji teti; s seboj vzamem denar, ki je tukaj, da si najamem voz. Lucilia.« Tisti večer, Rudolf, nisi jedel, se spominjaš? Prišel si k meni in izpustil umetni ogenj dovtipov, ki so pričali o mirnosti tvojega duha. Mislil si namreč, da je Lucilia pri svoji teti, in če bi ti bil rekel, da je pri gospodu Cesarju ali z nekim glumcem z Montparnassea, bi mi bil gotovo prerezal vrat. Na ogenj še to drugo pismo, ki ima vso lakonično nežnost prvega: »Grem, da si naročim čevlje, na vsak način moraš najti denar, da grem pojutrišnjem ponje.« O, moj prijatelj, ti čeveljčki so plesali marsikak ples, kjer nisi bil vis-a-vis. Na plamen vse te spomine in vetru njihov pepel. O Rudolf, iz ljubezni do človeštva in do slave Mavrice in Kastorja primi zopet za povodce dobrega okusa, ki si jih izpustil za časa svojega sebičnega trpljenja, sicer bi se utegnile dogoditi strašne reči, za katere bi bil ti odgovoren. Prišli bi zopet nazaj k širokim rokavom, k hlačam z vratci in nekega dne bi videli, da so prišli v modo klobuki, ki bi razjezili ves svet in izzvali jezo neba. Sedaj je prišel trenotek, da pripovedujemo o ljubezni našega prijatelja Rudolfa z gosnod čno Lu-cilijo s priimkom gospodična Mimi. Rudolf je bil sredi svojega štiri in dvajsetega leta, ko mu je naenkrat napadla srce ta strast, 1 je imela velik vpli’- na njegovo življenje. V dobi, ao je srečal gospodično Mimi, je Rudolf živel ono burno in fantastično življenje, ki smo ga skušali opisati v prejšnjih prizorih te serije. Bil je gotovo med najveselejšimi prenašalci revščine, kar jih je oilo v ciganski deželi. In če je kak dan slabo obedoval, pa napravil dober dovtip, je ponosne;e korakal po tlaku, ki mu je bil pogosto skoraj ležišče, ponosneje v svojem fraku, ki mu je iz vseh šivov kričala revščina, kot cesar v škrlatni obleki. V krožku, v katerem je živel Rudolf, so iz neke afektiranosti, : jo dovolj pogosto vidimo pri mladih ljudeh, sma-ili ljubezen za luksus, pretvezo za šale. Gustave jlline, ki je imel že dolgo časa razmerje z izdelo-vateljico telovnikov, ki jo je spačil na duhu in telesu s tem, da ji je dajal prepisovati noč in dan rokopise svojih filozofskih del, je trdil, da je ljubezen neke vrste čiščenje, ki ga mora človek opraviti vsako četrtletje, da se znebi sokov. Med vsemi cmi krivimi skeptiki je bil Rudolf edini, ki si je upal z nekim spoštovanjem govoriti o ljubezni; in kadar so imeli nesrečo, da so mu pustili udariti na to struno, je celo uro grulil elegije o sreči, biti ljubljen, o modrini mirnega jezera, o pesmi vetra, o harmoniji zvezd itd. itd. Radi te manije mu je bil dal Schaunard priimek »harmonika«. Marcel je bil tudi izumil za to prav prikladno besedo, s katero je cikal na Rudolfove sentimentalne in germanske tirade, kakor tudi na njegovo prezgodnjo plešo; imenoval, ga je plešasto spominčico. Prava resnica pa je bila ta: Rudolf je takrat resno mislil, da je popolnoma konec njegove mladosti in ljubezni; drzno je pel De profundis na svoje srce, ki ga je smatral za mrtvega tedaj, ko je samo mirovalo, a je bilo pripravljeno, da se zbudi in dovzetno za veselje in bolj kot kadarkoli rahločutno za vse prijetne bolečine, na katere ni več upal in radi katerih je danes obupaval. Hotel si to, Rudolf, in ne bomo te pomilovali, kajti ta bolest, na kateri trpiš, je izmed onih, za katere nam je najbolj žal, posebno če vemo, da smo od njih za vedno ozdravljeni. Rudolf je srečal mlado Mimi, ki jo je bil že nekoč poznal, tedaj, ko je bila ljubica enega nje- govih prijateljev. In napravil si jo je za svojo ljubico. Najprej je nastal velik halo med Rudolfovimi prijatelji, ko so zvedeli za njegovo ženitev; ker pa je bila gospodična zelo prikupljiva, prav nič nepristopna in je prenašala brez glavobola dim pipe in literarne razgovore, so se navadili nanjo in ravnali z njo kot s tovarišem. Mimi je bila dražestna ženska in take narave, da je prijala posebno Rudolfovi simpatiji za plastiko in poezijo. Bilo ji je dvaindvajset let; bila je majhna, drobna, poredna. Njen obraz je imel nekaj aristokratskega; toda njene izredno nežne črte, ki so jih obsevale modre in jasne oči z neko nežno svetlobo, so dobivale v gotovih trenotkih dolgočasja in slabe volje značaj skoraj divje brutalnosti, tako da bi bil fiziolog mogoče spoznal v njih znak skrajnega egoizma ali velike brezčutnosti. Toda najčešče je bila to ljubka glava z mladostnim in svežim smehljajem,, s pogledi, ki so bili nežni ali pa polni zapovedujoče ko-keterije. Mlada kri se ji je vroče in lutro pretakala po. žilah in barvala njeno prozorno in kot kamelija belo kožo z rožastimi bojami. Ta bolestna lepota je zapeljevala Rudolfa in večkrat je po noči po cele ure s poljubi kronal bledo čelo svoje speče ljubice, čije vlažne in utrujene oči so se na pol zaprte bleščale pod zagrinjalom njenih krasnih rjavih las. Da pa se je Rudolf blazno zaljubil v gospodično Mimi, so bile vzrok posebno njene roke, ki jih je kljub skrbi za gospodinjstvo znala ohraniti bolj bele, kot so roke boginje Brezdelju. Vendar pa so te tako slabotne, tako majčkene, za poljube tako vabljive te otroške roke, v katere je bil Rudolf položil svoje na novo razcvelo srce, te bele roke gospodične Mimi so kmalu s svojimi rožastimi nohti razmesarile pesnikovo srce. Čez mesec dni je Rudolf začel opažati, da je vzel nevihto, in da ima njegova ljubica veliko napako. Hodila je v vas, kot pravimo, in je prebila velik del časa "ri ženskah, ki so stanovale v njenem delu mest? in s katerimi se je bila seznanila. Iz tega je kmalu nastalo to, česar se je Rudolf zbal, ko je bil zapazil odnošaje svoje ljubice. Spremenljivo bogastvo nekaterih njenih novih prijateljic je rodilo nebroj želja v duhu gospodične Mimi, ki je imela do tedaj le skromne zahteve in je bila zadovoljna s potrebnim, kar ji je Rudolf priskrbd ‘ kakor je vedel in znal. Mimi je začela sanjati.« svili, žametu in čipkah. In kljub Rudolfovim pre; povedim je še naprej obiskovala ženske, ki so bile vse istih misli v tem, da so jo prepričale, naj prč;. trga zveze s ciganom, ki ji ne more dati niti sto-petdeset frankov, da bi si kupila volneno oblekft »Ko ste tako ■ lepa,« so ji rekle njene sveto* valke, »boste lahko dobili boljše mesto. Saiho iskati morate.« ■ ,> In gospodična Mimi je začela iskati. Ker Je bil Rudolf priča; da je pogosto odhajala z dom% ker je nerodno utemeljevala, se je vdal. muč.ni|> sumničenjem. Toda čim je čutil da je prišel M sled kakemu dokazu nezvestobe, si je z vnemo zavezal oči, da bi ničesar ne videl. Kljub temu Pg je obožaval Mimi, naj se je zgodilo karkoli. Gpjf je do nje ljubosumno, fantastično, prepirljivoJg muhasto ljubezen, ki jo deklica ni razumela, je čutila tedaj do Rudolfa samo ono mlačno nag' njenje, ki nastane iz navade. Sploh pa je bili porabila polovico svojega srca za časa svoje prVC ljubezni, druga polovica pa je bila še polna spO* minov na njenega prvega ljubčka. Minilo je tako osem mesecev, v katerih so s® vrstili dobri in slabi dnevi. Med tem časom se jC hotel Rudolf že dvajsetkrat ločiti od gospodične Mimi, ki je uporabljala zanj vse nerodne krutosti ženske, ki ne ljubi. To življenje je postalo prav za prav za oba pekel. A Rudolf se je bil navadil os te vsakdanje borbe in se ni ničesar boli bal, kakoJ da bi prenehalo to stanje, ker je čutil, da bi pre* nehalo z njim za vedno to mrzlično kipenje mla* dosti in ta nemir, ki ga že zdavnaj ni čutil. Pote® pa so bile, če hočemo povedati vse po pravici, uref ko je gospodična Mimi napravila, da je Rudolf P°' zabil na vsa sumničenja, s katerimi si je trgal srce. Bili so trenutki, ko je ta pesnik, ki je bil po nj«i zopet našel izgubljeno poezijo, ta mladenič, ki nW je bila vrnila mladost, ki se je z njeno pomočjo vrnil na ekvator ljubezni, ko ji je pod čarom njenih modrih oči kot otrok čepel pri kolenih. Dvakrat ali trikrat na mesec sta se Rudolf in Mimi sredi svojih burnih prepirov sporazumno ustavila na sveži oazi ene ljubezenske noči in sladkega čeb* ljanja. (Dalje sledi) f Niko TTlalgaj ^ trgovec TTiid TTlalgaj roj. Bizovičar poročena. . Ljubljana VIL, dne 17. februarja 1924. , _______________________d> At °o° Pozor! Pozori ZIMSKI VOZNI RED vseh železniških, poštnih in avtomobllnlh prog v Sloveniji s priključitvijo na Inozemske prose, z kurzno karto Slovenije v merilu 1:475.000. 3e ravnokar izšel! sprejme Osrednja vinarska zadruga za Jugoslavijo r. z. z o. z. v Ljubljani. Ponudbe naj se naslovijo na to zadrugo, Kongresni trg 2. Obenem priporočamo vina gg. gostilničarjem in zasebnikom ter zagotavljamo najkulantnejšo postrežbo. Vinogradniki, ki bi hoteli postati član1’ zadruge naj prijavijo svoj naslov pismeno. Delež znaša 35 Din, pristopnina 5 Din. Vsebina: i. h r °o°^ SploSnl del: Cene za poštne vožnje. Železniška tarifa za prevoz potnikov in prtljage Maksimalna tarifa za izvoščke. Kolkovine Konzulati. Poštne nristojbine. Pristojbine za železniške nosače. Važne telefonske številke Železniški vozni redi: Direktni, spalni in jedilni vozovi Odhod in prihod vseh potniških vlakov Pregled vseh železniških prog. III. Pocestni vozni redi: Poštni, avtomobilni. IV. Seznam posta}. V. Priloga: Kurzna karta Slovenije v merilu 1 : 475000 z vsemi železniškimi progami in postu jami, vse poštne in avtomobilne proge, vse poštne urade z označbo, če ima pošta brzojav oziroma telefon. Dobi se v vseh knjigarnah in trafikah za ceno 8*— Din. Direktna naročila sprejema Zvezna tiskarna in kniigarna v Ljubljani, Wolfova ul. št. 1. a © Edini tihi pisalni stroj L.C.Smith & Bros mod.B / brez najmanjšega ropota. Zastopstvo: LUD. BARAGA, Ljubljana Šelenburgova ulica 6/1. m en Zvezna tiskarna in knjigarna Wolfova ul. 1 v Ljubljani Marijin trg 8 Izdeluje vsakovrstne tiskovine,knjige, brošure, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, naro-čilne knjižice, lično, hitro in po konkurenčnih cenah. /As ^ ^ /s\S Moderna knjigoveznica. Kože divjačine lisice, kune, dihurje, vidre, zajce 1.1. d. kupujem nppo*redno z Ameriko. Plažam na.višje dnevne cenet Od 1 januarja dalje zbirala v vseh veCjili omtlti Jugoslavije. Italije in Bolgarske I. s. Skoplje: Jeruham Kario sinovi. Lovinac: Mate Kovačevič. Banjaluka: Mile Jankovič. Zagreb. Lavosl. Wohlmut, ilica 82. Križevci: Marko Deutsch. Boa. Novi: Ibrahim Memii. Beograd: J. Pischer (Hotel P.trograd). Tuzla: Brača Antič. Osijek: Hermann Lederer Snšak: Mat» Stipčič. nadalje v Ljubljani, Nifiu, tiosplču, Sofiji in Trstn. MAVRO FISCHER, Sisak, telefon Uro] 86. 30 ir' Ne čakal spomladi I Naroči takoj: seme, sadno drevje, dalije, vrtnice, gladiole i. t. d. Velevrtnarsko podjetje »VRT« DŽAMONJA IN DRUGOVI, Maribor Zahtevaj cenike! tSEStelSŠSESESESE' v filcu in velourju, kakor tudi moderniziranje na najnovejše modele pri poroča tovarna slamnikov in klobukov Franc Cerar, (t z o. s. Domžale. Podružnica Cel e, Gosposka ulica it. 4. Po tovarniških cenah vsa ostala zaloga damskih klobukov M. Horvat, Stari trs štev. 21. MALI OGLASI m Cena oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadallna beseda 25 para z davičlno vred. Bf ca | W0T Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriraniu v malih oglasih I skoraj popolnoma nov, se ugodno proda. Naslov pove uprava lista. i se večja množina vsakovrstnih steklenic od črnila — Ponudbe na upravo lista. Dražba gnoji za Sas od 1. marca do Sl. decembra se vrši dne 28. fehru-aria 1924 ob 9. uri dopoldne v žrebčarnl na Selu pri Ljub* liani. Zdražiteh ima poleg kupnine plačati 2®/# za ubožni sklad, 2«/0 takso in stroška ob)av« v časopisih svoj naslov in Din 15’— in dobiš poštnine prosto Veliki ročni spisovnik, primeren za obrtnika, trgovca, uradnika, delavca, rokodelca, voiaka in vsako gospodično. Viljem Požgaj, knjigoveznica In kar tonaža, Kranj. v starosti čez 1 leto, sprejmem pod ugodnimi pogoji v oskrbo Naslov v upravi lista Miaiski poslovodja oženjen, Jugoslovan, z inozemsko prakso, dober risar, govori več iezikov, išče mesta za takoj ali s 1. aprilom. Cenj. ponudbe prosi na Mihajiovič, poslovodja, Zugreb, Paromlinska c. 75. Ilisoko nagrado dobi, kdor takoi preskrbi uglednemu veleposestniku in trgovcu gospodmisko izobraženo, zelo bogato nevesto, prijetne zunanjosti, staro do 28 let. Obširni dopisi z navedbo premoženja etc. pod „ Pridna gospodinja'1 na upravo lista. z večletno prakso, zmožna strojepisja in vseh pisarniških del išče primernega mesta. Ponudbe pod »Takoj« na upravo lista ■tria zmožna vseh pisarniških del in strojepisja z večletno prakso išče primernega mesta Ponudbe pod »Izurjena« na upravo lista PIstilDi strni il.8 (40 cm) ceno prodam. Zatlška ulica 1/1 desno — Ljubljana. kupujemo. Sever 4 Komp. Ljubljana, Wolfova ul. 12. Petana Ivan Prosek v Mariboru. Jezdar-ska ulica 5, peče izvrstno belo in črno pecivo in prevzema v peko domači kruh zvečer ali zjutrai ob 7. uri (ev. eno), elegantno mebliram in čisti išče v lepem delu mesta mlajši zakonski pai brez otrok za takoj ali s 1 marcem, samo pri boljši rodbini Event. s prvovrstno pol ali celo pen-zi|0. Plača postranska stvar. Ponudbe pod »Dr luris« na upravo lista. prav čedni mladeniči, ki krila jim rastejo,' st znania želijol Tri punčke korajžo in s pismi na rajžo na upravo lista pod »Hlestov <■, »Osip«, Miška uai .. Grapna,P7S i Leno posestvo p;i£ z 19 orali zemlje. Od tega 2 orala vinograda, ostalo polje, travniki, sadovnjak in gozd. — Lepa stanovanjska hiša s 4 sobami, veliko kletjo, stiskalnico za grozdje in vinsko posodo 760.000 K. s testno, sadovnjak in hiša 160.000 K. i Posestvo l|e. Leži ob cesti, pripravno za vsako obrt z lepo hišo 800.000 K. Uj|n v Mariboru ■ pro-5. iIIb stimi stanovanji po 800.000 K. 1,200.000 K in 2,000.000 K. e. Lična enodružinska kiju takoj prosta se proda llluua za 500.000 K. 7. ttbtanti KS2; za najemščino kavarn, gostiln, tovarn in žag se iščejo. s. Dobra branjenja. Posredule realltetna pisarna Rapld, Maribor. Gosposka ulica 18. Karo je varstvena znamka, priznano najboljših in najtrpežnejših čevljev. Dragotin Roglič, Maribor, Koroška c 19, lastne delavnice in ročno delo. karakterne skice izdeluje na strogo moderno znanstveni podlagi pismoslovec Vorsič, Maribor, Slomškov trg 16. Vpošlje se naj lastnoročno pisano pismo in Din 26, ev. znamke. hiuktot Išče se za takoi ali pozneje stanovanje z dvema ali tremi sobami v Ljubiji Posredovalec dobi nagrado. Ponudbe pod. ,Stanovanje“ na upravo lista. luni i lar. Mu! za gimnazijske predmete, P0^ sebno za matematiko In I*ti0‘ ščino, želi dobiti mesto. Inštrtl' ira tudi za hrano. Ponudb* na upr. pod »Inštruktor«. Mizarski pomotniH. želi mesta pri boljšem mi*®1* skem mojstru s hrano in novanjem. Drugo po dogovoru. Leopold Kavšek, mizarski močnik, Svibno 63, p Rad"* pri Zidanem mostu. i. II najem se odda.. buffet paviljon in košnja traV« za leto 1924 na nogometnj® prostoru S. K. Ilirije pred 09* renjskim kolodvorom. PisOT®"* ponudbe z navedbo zneska 1* vložiti do 8. marca na naftl®^* Fran Jerala, Ljubljanska 1°** ditna banka. _ t Artilerijski polk v vojašnici Kralja Alek»an*» (Dunajska cesta), ima naprod« do 15.000 kg krompirja ' 3000 kg čebule lastnega Pj*' delka. Prodaja se bode **" licitacijskim potom na 26. februarja t. L v polk®*** pisarni točno ob 11. uri. za dva gospoda se takoj v novi hial zunaj mesta. Hoj* se Vodovodna cesta 296 pr> * Šalehar. ' J,- Gramofon