Leto XXm., št. 245 UpravniStvo: Ljubljana, Puccinifev Telefon k. 31-22, 31-23. 31-24 Inscratoi oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulj. ca 5 — Telefon ŠL 31-22 do 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri po&no-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118 Ljubljana, sobota 30« oktobra 1943 Preis — Cena — Prezso: cznt, 8® Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaia mesečno Lir IR.—, aa inozemstvo vključno s »Ponedeljskim In* tromc Lir 36.50. Uredništvo: LfoMfrna, Poecinijeva ulica štev. 9. telefon kev. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopiai se ne vračajo. Die AbvvehrkampSe an der Ostfront Sovvjetische Angriffe gegen die Abriegelungsfronten bei Melitopol verlustreich abgeschlagen — Deutsche Gegenstosse Im Dnjepr-Knie — Ortliche Einbruche der Bolschewisten bei Gomel in Gegenangriffen bereinigt Aus dem Fuhrerhauptquartier, 29. Okt. DNB. Das Oberkornmando der Weiirmach.t gibt bekannt: Westlich Melitopol vvurden zahlreiche, den ganzen Tag iiber anhaltende Angriffe der Sovrjets gegen die Abriegelungsfri>n-ten des Einhruehsraumes abgeschlagen. Panzer- und Panzer-Grenadierverbande fiigten dem Feind derch kraftige Flan-kenstosse hohe Verluste zu und warfen seine Angriffsspjtzen aus zah verteidjgten Ortsehaften. Deutsche und rumanisehe Fliegerkriifte gri.ffen in enger Zusammenarbeit mit den Erdtruppen besonders wirksam in die Kampfe cm. In dem Dnjeprknie vvurden an der ge-samten Front heftige feindliche Angriffe vielfach im Gegenstoss abgevviesen. Aus diesen Abvvehrlviimpfen entvvickelte sich im Raum nordlich Krivvoi Rog am gestrj-gen Vormittag eine Panzerschlacht, die noch im voDen Gange i«t. Bisher wurden in einem Abschnitt 74, in einem anderen 41 Sowjetpanzer vernichtet. Nordbeh Kie\v erreicht ein eigenes An-griffsunternehmen die gesteekten Ziele. Bei Gomel dehnten dje SOvvjets ihre Angrjffe gestern auch auf den Absehnitt siidlich der Stadt aus. Die starken feind-liehen Durehbruchsversuche fiihrten je-doch nur zu ortlichen Einbriiehen und zum voriibergehcnden Verlust kleinerer Stel-lungsteile, die durch sofort ejnsetzende Gegenangriffe zuriickerobert vvurden. Viel. fach vvurden die feindlielien Angriffe durch tlas zusammengefasste Feuer aller Waffen und dem vvirkungsvoilen Einsatz der eige-neu Luftvvaffe schon in der Entvvicklung zerschlagen. Westlich Rritschevv und westlich Smolensk lie«s die Kampftatigkeit gegeniiber den Vortagen nach. Die im Mittetobschnitt kampfende hes-sich-thiiringische 251. Infanteriedivjsion unter Fiihrung des Generalmajors Felz-mann hielt in einem der Sehvverpunkte der Abwehrseh!acht den immer vviederhol-ten Angriff^n vielfaeh iiberlegener Sovvjet-krafte unerschutterlich sfcind. Sie liat da-durch besonders Anteil an den errungenen Abvvehrerfolgen. In Siiditalien vvurden u nsere Truppen beiderseits des Volturno nach erfolgrei-cher Abvvehr der starken feindlichen Durchbruchsangriffe auf neue vvenige Kilometer vveiter nordvvestlieh verlaufende Hohenstellungen 7»iriickgenommen. An der adrjatisehen Kiiste versuehten starke britisch-nordamerikanisehe Krafte vvahreml der Nacht und am friihen Mor-gen des 28. Oktober entlang der Strasse Termoli-Istonio iiber den Trigno Fluss vcrzustossen. Die Angriffe blieben unte1" sehvveren feindlichen Verlusten Ijegen. Im ostPchen Mittelmeer vernjehtete die Luftvvaffe zvvei feindliche Fraehter mit zusammen 4500 BRT und erzielte Bom-bentreffer in den Hafenanlagen des feindlichen Inselstiitzpunktes Castelrosso. Lotte difensive sul fronte orientale !>al Quartier generale del Fuhrer, 29 ottobre. DNB. H Comando Supremo germani-co comuniea: Ad ovest di Melitopol sono stati stronca-ti numerosi attacchi sovietici perduranti 1'intera giornata contro il fronte di sbar. ramento nello spazio di penetrazione. Reparti di mezzi corazzati e di granatieri corazzati hanno inflitto al nemico in violenti colpi dal fianeo alte perdite gettando le avanguardie degli attaccanti da localita te-nacemente difese. Forze aeree germaniche e romene partecipavano in stretta collabo-razione con le truppe terrestrj con effica-cia a questi combattimenti. Nell'anea del Dnjeper nonehe sul rntero fronte sono stati respinti poderosi attacchi nemici, plii volte fn contracolpi Da questi combattimenti difensivi nella zona a nord di Krivi rog durante le ore anti-meridiane di ieri si č sviluppata una bat-taglia di mezzi corazzati che č aneora in pieno corso. Finora rn un settore risultano distruttl 74, in nn»altro 41 carri armati sovietici. A no rti di Krivi rog nna proprla azione di assalto ha conseguito gli obiettivi prestarimi. Nei pressf di Gomel i sovietici ieri hanno esteso i loro attacchi anehe al settore a sod della citta. I vtolenti tentativi nemici , di sfondamento provocavano perg solamen-te brecce di locale importanza nonehe tem-poranea pe rdita- di minori parti delle posi-zioni le quali sono state riconquistate in immediati contracolpi. Piu volte gli attacchi nemici sono stati stroncati gia nel fuo-co concentrato di tutti i generi delle arnu e I'impresa nemica e stata stroncata dalla Luftvvaffe gia nel principio. Ad ovest di Crieiev e ad ovest di Smolensk 1'attivita combattiva confrontata con quella dei giorni precedenti si e ridotta. La 251a Divisione di fanteria provenien-te dalPAssia e Turinghia ed impegnata al medio settore del sronte al comando del tenente generale Felzmann ha inerollabil-mente tenuto testa nei centri di gravita della battaglia difensiva contro le piu volte preponderanti forze sovictiche ed ha in tal modo particolarmente partecipato al successo difensivo ivi ottenuto. In Italia meridionale le nostre truppe su ambo i lati del Volturno e dopo aver re-spinto con successo forti attacchi nemici per sfondare il fronte sono state rimesse su nuove posizioni pih alte e distanti po-chi chilometri da quelle precedenti. Sulla costa adriatica violenti forze anglo-ameri-cane nella notte nonchfc di buon mattino del 28 ottobre lungo la strada Termoli-Isto-nio cereavano di spostarsi oltre il fiume di Trigno. L'attaceo con gravj perdite del nemico e rimasto senza esito. Nel Mediterraneo orientale la Luftvvaffe ha affondato due navi da trasporto ne. mici di complessive 4500 tonnellate ed ottenuto colpi di bombe su impianti portuali della base insulare del nemico di Castelrosso. Severna Italija ob obletnici pohoda na Rim Milan, 29. okt. DNB. Spominska proslava 211etnice pohoda na Rim je dala vsem severnoitalijanskim mestom slavnostno lice. Poleg javnih poslop j so tudi mnogi zasebniki izobesili novo zastavo republikanske fašistične Italije, namreč zeleno.belo-rdečo trobojnico brez savojskega grba. V vseh mestih so se zbrsli fašisti k spominskim slovesnostim, ki so postale kakor na primer v Milanu navdušene manifestacije nemško-italijanskega bratstva v orožju. Italijanski t:sk je naglasi!, da bo zmaga zagotovljena in domovina rešena, ako bo italijanski narod ob tej cbletnici s tako odločnostjo zopet pričel svoj pohod, kakor so napravili fašisti svoječasno svoj pohod na Rim. »Regime Fascista« piše: »Italija je danes zaradi izdajstva svojega kralja in skupine generalov v težkem položaju, podobnem onemu 1. 1919. Vse to pa j; ne sme vzeti poguma. Če je takrat sto odločnih mož lahko dalo deželi njeno dostojanstvo in atr-njenost, nam bo to danes še bolj uspelo- če bomo vri stremeli za tem edinim ciljem. Danes, ko je domovina v nevarnosti in ko kliče svoje sinove, moramo vs; pohiteti ob bok nemškim tovarišem in z njimi skupno izvojevati to težko borbo. Rim, 29. okt. DNB. Republikanska faš -stična stranka ustanavlja sedaj v Rimu ljudske kuhinje. Prva je bila otvorjena ob obletnici pohoda na Rim. Miljarda vzhodnih Azijcev na pohodu Svečana zaključna seja japonske narodne skupščine — Resolucija japonske poslanske zbornice Tokio, 29. okt. DNB. (Vzhodnoazijska služba.) V petek dopoldne je bilo svečano zaključeno 83. izredno zasedanje japonske narodne skupščine, ki so se ga udeležili ministrski predsednik Tojo s člani svoje vlade ter vsi člani obeh zbornic. Ob pnčetku svečane seje je min. predsednik Tojo prečital cesarski reskript, ki objavlja zaključenje sedanjega zasedanja. Japonska poslanska zbornica je v četrtek na svoji plenarni seji sprejela resolucijo, v kateri poziva vso vzhodno Azijo, naj se dvigne in otrese vseh angloameri-ških okov ter pomaga pri ustvaritvi svetovnega miru. Resolucija ima naslednjo vsebino: Veliki, temeljni ideal naše dežele in skupni cilj Velike vzhodne Azije je želja, da bi omogočili vsem deželam ono mesto, ki jim pripada, da bi omogočili narodom življenje v miru in zgraditev novega svetovnega reda, ki bi se naslanjal na pravičnost. Končno je uničena brezmejna ča-stihlepnost naših sovražnikov Anglije in Zedinjenih držav, ki so hotel; razširiti svojo nadvlado nad vzhodno Azijo. Izgradnja Velike vzhodne Azije naglo napreduje z vsakim dnem in osnove, ki tvorijo območje skupnega blagostanja, postajajo vedno trdnejše. Burma in Filipini so že dosegli svojo zaželeno svobodo, Indija je osnovala začasno vlado in se polagoma otresa vezi britanske tiranije, dočim je čunkinška vlada izgubila vsako podlago za nadaljevanje svojega odpora. Tako se je zgodilo, da se je v vzhodni Aziji združila milijarda ljudi, ki v gorečem navdušenju dere naprej, da bi uničila svojega skugaega sovražnika As^jo ta Zedinjene države, da bi osvobodila vzhodno Azijo in s tem omogočila trajen svetoven mir. Boosejeva zahvala Toju sonan. 29. okt. DNB. (Vzhodnoazijska služba). Subhas čandra Bose. vodja zi.časne svobodne indiiijske vlade, je objavil izjavo, v kateri izraža hvaležnost in priznanje indijskega narodi • • •> niku Toju za vse njegove simpatije, s katerimi spremlja indijsko stvar, in za njegove zgodovinske besed- n-> s--* iapon k? narodne skupščine dne 25. oktobra. V izjavi pravi Bose: »Indijski na vod so mora ministerskemu predse iniku po~eboi zahvaliti za vse osebno zanimanje in za simpotije za indijsko neodvisnost. Iti j'h stalno in povsod dokazuje Unom da bo indijski narod svojo hvaležnost lahko p ik-tično pokazal na bojišču. Osnove nemške vojne Sinančne politike Dunaj, 29. okt. DNB V okviru zborovanja političnih voditeljev dunajskega okrožja je govoril v četrtek finančni minister grof Schvverin von Krosigk o načebli nemške vojne finančne politike. Minister je razvil metode nemške finančne politike m obravnaval v zvezi s tem vsa pereča finančna vprašanja, nastala s fnanciranjem vojne. Ob koncu svojega predavanja je zaklical poslušalcem: »Ce se bomo obnesli v tej nai-ženi nam preizkušnji bomo dočakali veliko bodočnost. Zmage ne odločajo bogastvo število ali zlato, temveč zgolj in samo vpl^&g dyb in Obrambni boji na vzhodnem bojišču Sovjetski napadi proti zapornim bojiščem pri Melitopolju z velikimi izgubami odbiti — Nemški proti sunki v Dnjeprovem kolenu — Krajevni boljševiški vdori pri Gomlu v protinapadih očiščeni. Fuhrerjev glavni stan, 29. oktobra. DNB Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja; Zapadno od Melitopolja so bili odbiti številni ves dan trajajoči sovjetski napadi proti zapornim bojiščem vdornega področja. Oklopni in oklopno-grenadirskj oddelki so prizadeli sovražniku 7. močnimi bočnimi sunki visoke izgube in so vrgli čela njegovih napadov iz žilavo branjenih krajev. Nemške in rumunske letalske sile so v tesnem sodelovanju s suhozeinskimi četami posegle posebno učinkovito v boje. V Dnjeprovem kolenu so bili na celotnem bojišču siloviti sovražni napadi često v protisunku zavrnjeni. Iz teh obrambnih bojev se je včeraj dopoldne razvila na področju severno od Krivega Roga oklopna bitka, ki je še vedno v polnem teku. ^islej je bilo v tem odseku uničenih 74, v nekem drugem odseku pa 41 sovjetskih oklopni-kov. Severno od Kijeva smo z našim napadom dosegli zastavljene cilje. Pri Gomlu so razširile včeraj sovjetske čete svoje napade tudi v odsek južno od mesta. Močni sovražnikovi poizkusi prodora so doveilli vendar zgolj do krajevnih vdorov in do mimogredoče izgube manjših delov postojank, ki smo si jih pa s takojšnjimi protinapadi takoj zopet osvojili. Pogosto so bili sovražni napadi s strnjenim ognjeni vseh vrst orožja in z učinkovitim posegom našega letalstva že v razvoju razbitL Zapadno od Kričeva in zapadno od Smo-Icnska je popustila bojna delavnost napram prejšnjim dnem. V srednjem odseku se boreča hesensko-t urinska 251. pehotna divizija pod povelj- stvom generalnega majorja Felzmanna je neomajno vzdržala na nekem težišču obrambne bitke vedno se ponavljajoče napade mnogokratno premočnih sov jetskih sil. S tem si je pridobila posebno zaslugo pri doseženih obrambnih uspehih. V južni Italiji so zavzele naše čete ob obeh bregovih Volturna po uspešni obrambi močnih sovražnih poizkusov prodora nove, malo kilometrov dalje severnozapadno potekajoče višinske postojanke. Na jadranski obali so poizkušale močno angleško-omeriške sile v noči in zgodaj zjutraj 28. oktobra vzdolž ceste Termoli— Istonije prodreti preko reke Trigna. Napadi so izpodletell s težkimi sovražnikovimi izgubami. Na vzhodnem Sredozemskem morju je uničilo letalstvo dva sovražna tovorna par-nika s skupno 4.500 brt. in doseglo bombne zadetke na pristaniških napravah sovražnega otoškega oporišča Castelrosso. Finsko vojno poročilo Helsinki, 29. okt. DNB. Finsko vojno poročilo se glasi : Na Kan-elski ožini je bil odbit napad manj_ še sovražne skupine. V srednjem oiseku vzhodne fronte je finska udarna skupina prodrla po močni topniški pripiavi v sovražnikove postojanke, uničila 10 bunkerjev, 2 lopi za moštvo, razrušila 250 metrov p< kritih jarkov in zadala sovražniku izgubo kakih 50 padlih, še med napadom je sovražnik sam pognal v zrak nekaj muni-cijskih skladišč za svojimi postojankami Z ostalega bojišča ni nekakih vesti. Uporniške tolpe pregnane z dalmatinskih otokov Lovci iz Vzhodne Prusije so osvojili močno utrjene jadranske otoke Piše vojni poročevalec dr. Walter Gruber Nekje v Dalmaciji. 29. okt. DNB. Varnost oalmatinske obale se je zopet povečala za velik korak. Neki vzhodnopruski lovski polk jc s podporo bavarskega topništva in z oddelki vojne mornarice odstranil uporniške tolpe z mnogih važnih otokov. Uspešen zaključek teh podjetij znova omogoča neovirano plovbo-, ki je bila ogrožena, ko so se brez boja v začetku septembra polastile komunistične tolpe številnih težkih in lahkih baterij na dalmatinskih otokih in polotokih. S temi topovi so upravljali deloma isti ljudje, ki so nekoč služili že v jugoslovanski vojski. Bili so tako izurjeni v streljanju, da so odražali vso plovbo. Razen tega pa so narekovali zavarovanje tega otočia še drugi vzroki. Čeprav so bile najvažnejše dalmatinske luke že davno trdno v nemški oblasti jn je b;lo s tem onemogočeno neovirano sovražnikovo ;zkrca-njc, je bilo kljub temu bolje, 'ztrgati banditom te zadnja, vojaško pomembna oporišča zlasti še, ker Sc često nadlegovali prebivalstvo pri delu v vinogradih in oljčnih gajih ter pri ribjem lovu in s tem ovirali ponovn-, mirni dvig dežele. Šc preden so b'lc zaključene vse. z nemško natančnostjo izvedene priprave, je s čiščenjem otokov poverjen: po! k ovni poveljnik, polkovnik Sch. že lahke uporabi flotiljo poseb nih edinic vojne mornarice. Po!kovn:k Sch. sc ie naglo odločil :n pričel boje šc prea določenim rokom. Ko je bilo ozemlje sprednjih polotokov očiščeno vseh tolp. se je pričel napad na otoke blizu celine, ki so bili kmalu zavzeti, ker sovražnik ni nudil nikakega močnejšega odpora. Pri tem je padlo v naše roke mnogo topov z veliko zalogo municije Prebivalstvo se je naglo zbralo in proslavljalo nemške vojake kot osvoboditel je izpod veono hujšega komunistič nega pritiska Glavni govornik pri teh slavno-stih je bil navadno župnik ali pa predsednik ribiške zadruge. Naslednjega dne je pričela težka baterija z zunanjega glavnega otoka obstreljevati nemško brodovje. kj se je bližalo srednji verigi otokov Gorsko topništvo in poljske havbice So bile hitre nameščene na svojih postojankah. Švabsko topništvo je že po kratkem streljanju v polno zadelo neko težko sovražno baterijo. toda tudi z manjšimi kalibri oborožene ladje so plule junaško vzdolž glavnega otoka komunističnih tolp. da so s tem izzvale ogenj, ki je vodji napadalnega bataljona ookril postojanke in moč sovražnika Nočni poizkusi tolp. da bi prodrle v nemško izhodiščno luko. pa so se izjalovili. Naslednjega jutra so bile izvršene zadnje priprave za napad na glavni otok. Stotnik F. poveljnik vseh pr tem poojetjv udeležen;h edinic. jc z nekesa otoka sam ugotovil najboljše možnosti za pr:bliž'.n je V7 skladu 6 svojim načrtom je popoldne priče1 napad. Za severnim rtom nekega srednjega otoka so se zbrale vse ladje. Razbojniki so zaman skušali ovirati njihov prihod. Na povelje: »Naprej! Na sovražn ka!« so se zapodili čolni in se v nagli vožnji, razvrščeni drug za drugim, kakor morsk' volkom približevali glavnemu otoku Težka sovražna baterija je streljala, krlikor je mo-gla. Često so čolne zasuli drobci OTanat ali pa stebri vode. ki so jih dvignile bombe, padajoče v nevarno bližino, toda nobeden ni izpremenil smeri ali pa. zaostal v brz ni. Naenkrat se je na polotoku na desni zaslišala huda eksplozija in črn oblak 6e je aVgnil v zrak Nemšk- vojaki so takoj vedeli da so njihovi tovariši 7. 'stočasno akcijo po načrtu odstranili to težko bojno postojanko, ki ie ogražala bok Vse to ie jiodvojilo zalet napada. Vsakdo je kar gorel oa' želje, da bi lahke pričel streljati, toda treba je bilo počakati na priliko, ko bodo zadetki uspešni. Medtem 'e bilo treba disciplinirano ležati na preži. Človeka je kar prevzel pogled na čolne različne velikosti, ki so kakoT kak tankovski klin rezali moo're valove Jadrana. Sedaj je pričelo tudi lastno topništvo s SMČUjočipi ognjem na sovražne po- stojanke in kor.čno je prišlo odrešilno povelje: »Pričnite streljati!« ZasiAlo je iz dveh cevi. Komaj je še kdo opazil, da ban-diti še vedno močno streljajo. N'č več ni moglo ovirati izkrcanja. Prvi je pristal ob skalnati obali poveljnikov čoln. Hitro so mu sledili vsi ostali. Z d'vjim zaletom so planili lovci preko skalnatih sten in kame-nitih blokov, skozi trnje in ruševje na postojanke sovražne baterije. Ko je prispel stotn k F. na vrh otoka, je z veselim srcem ugotovil, da so vse čete dosegle določene cilje in da je bila severna baterija trdno v nemških rokah. Banditi so pozneje izpovedali, da jih je prevzel silen strah. Bežali so v notranjost otoka in po večvnj padli v roke neki četi, ki je prodrla povprek na nasprotno obalo, še bolj pa se je veselil stotnik, ker ni na napadu na višine izgubil niti enega samega moža. Niti ranjen ni b;l nihče. Znova se je potrdil njegov stari izrek: »Boljše je vedro potu. kakor kapljica krvi!« Za dolga premišljevanja pa ni bilo časa. čete so bile naglo pregrupirane. Nov udarec je bil namenjen sredini otoka. Tam so imeli banditi v šoli svoj »glavni stan«. Njihov poizkus, da bi se upirali, je bil kmalu onemogočen. Hitro so bili razkriti mnogi banditi, ki so se hoteli skriti kot navadni prebivalci. Po dolgem času so šli ljudje zopet mirno spat, lovci iz Vzhodne Prusije in ostalih pokrajin pa so leža'i skupno s tovariši pionirji, mornariškimi topničarji, radiotelegrafisti in sanitejci zunaj pred vasjo na pečinah in v oljčnih vrtovih Vsi poizkusi banditov, da bi ušli skozi ta preko otoka potekajoči varnostni pas ali pa. da bi ga prebili, so bili onemogočeni. čolni so med tem straži li ob delih obale, ki še niso bili zasedeni, in krepko odgovarjali na ogenj nekaterih sovražnih postojank. V jutranji zori četrtega dne so se boji nadaljevali. Vsepovsod, kjar so se hoteli banditi skriti, so bili za-sledeni in zajeti. Njihove izpovedi so odkrile nove jame. polja in vrtove, v katerih so se skrivali njihovi tovariši. Pozno popoldne je bila zavzeta težka južna baterija. Sedaj so bili zbrani ujetniki in številen plen ter prepeljani na ladje. Takoj so bili izvedeni vsi potrebni varnestni ukrepi. Ko so se možje napadalnega oddelka zvečer zopet izkrcali v svoji izhodiščni luki, se je zbrala na pomolu praznično navdahnjena množica. Iz njenega govorjenja je bilo razvidno, da ne občuduje samo vojaških uspehov teh amfibič-nih operacij, temveč upa, da bo napočila za pokrajino nova doba gospodarskega procvita. Poveljujoči general, ki je skupno z diviziisklm poveljnikom prišel v pol-kove postojanke je izrekel polkovniku samo obžalovanje da ne more junaškim oficirjem in vojakom takoj pripeti odlikovanj. ki so si jih zaslužili. Kratke vesti iz vsega sveta Buenos Aires, 29 okt. DNB. Na krovu neke rečne ladje je prispel v Bueros Aires paragvajski finančni minister z mnogimi v:šjimi ur dniki da b: se pogajal o novi trgovinski pogodbi, ki naj še bolj ojači gospodarske stike med obema državama. Stockholm 29. okt. DNB. »Nevvs Chro-nicle« piše glede na sklep angleškega parlamenta. da si bo svoje življenje podaljšal še za eno leto, da spodnja zbornica ne more več izvrševati svojih nalog. Sestavljena je namreč iz vel'kega števila starih, utrujenih in topih članov. Vigo, 29. ckt. DNB. Mehiško zunanje ministrstvo je poslalo Guatemali posebno noto v kateri zahteva preiskavo o nedavni prekršitvi meje, ki so jo zakrivili vojaki te sosedne republike. Neka patrula je zasledovala pri Doloresu v državi Chiapas skupino ubežnikov preko meje. Na zahtevo mehUkih vojakov, naj ae ustavijo. 90 gua-temalski vojaki odgovorili s Znak moralne in kulturne dekadence Vsa slovenska javnost se je zgrozila ob vesti našega časopisja, ki jo je povzelo p« glasilu komunistične OF, »Slovenskem poročevalcu«, da je pričela poslovati komunistična »Čeka« ter za prvi obrok ol*sodi!a na smrt šestnajst Slovencev. Zaradi posebnih okoliščin, v katerih je bil izvršen ta najnovejši množestveni komunistični umor — poleg tisočev dosedanjih umorov — je presunil vsakega poštenega Slovenca in sprožil val splošnega narodnega ogorčenja. Slovenska javnost ne razpravlja o komunistični utemeljitvi tega novega strašnega zločina, saj se je pravljica o »izdajalcih« ponovila že več ko pettisočkrat — kolikor bratomorov imajo slovenski komunisti na svoji vesti, marveč dviga svoj ogorčeni protest proti blaznim zločinom, ki jih sa-mozvanci opravljajo v imenu podzemne oblasti. še bolj je odločena narediti konec komunistični moriji. Posebno pretresljivo je pri tem novem zločinu dejstvo, da so pri njem sodelovali tudi bivši pravniki. Kar je doslej opravljal poklicni mesar in zloglasni komunistični krvnik Daki) je tokrat storil bivši upravni sodnik, sedaj morilec Kržišnik! Tokrat je v službi komunizma prevzel na svojo vest zločin umora človek, ki je po svojem dosedanjem poklicu preizkušal zakonitost odločb celo rednih oblasti. Ali je mož takega poklica ugotovil, preden je izvršil svoje krvavo delo, po katerem pravnem in moralnem redu je bil upravičen soditi o življenju in smrti tolikih svojih sonarodnja-kov? Po katerih zakonih so sodili Kržišnik, štante in drugi člani morilskega zbora? Mar po zakonih in v imenu krvave komunistične OF? Mar je mogel bivši sodnik prejeti oblast iz rok krvavega Kidriča, ki je sam nima? Kržišnik in njegovi pomagači so se s storjenim zločinom degradirali na stopnjo najtežjih zločincev. Za slovensko javnost so povsem izenačeni Kržišnik in štsnte ter Daki, Imre in drugi zloglasni komunistični krvniki. V zamenjavi vlog mesarjev in sodnikov vidi slovenska javnost le še spremembo na slabše. Znak strašne moralne in kulturne dekadence je, ako celo bivši pravniki menijo, da jih anarhija, v katero je. komunistična »revolucija« začasno vrgla naš narod, odvezuje vsakih človečanskih, moralnih in kulturnih zakonov. Strašno dejstvo je, da je podivjana anarhistična miselnost zajela celo nekatere člane pravniškega poklica. Ti ljudje nočejo videti, da je prav komunistična samovolja, po kateri so se neki poedinci proglasili za »oblast« in si prilastili pravico po svojih ozkih strankarskih revolucionarnih interesih odločati o življenju in imetju Slovencev, rodila sedanjo anarhijo in vrgla naš narod v največjo nesrečo. Komunizmu je tako uspelo razvrednotiti prav vse vrednote kulturne družbe, do samega človeškega življenja. Kakšna je za kulturno družbo dobrina človeškega življenja vidimo iz razvoja kazenskega prava in iz zelo majhnega števila smrtnih obsodb, ki jih izrekajo redna sodišča. Med nami pa so se našli ljudje, ki so v komaj dveh letih komunistične strahovlade vzeli življenje že več ko petnajst tisočem Slovencev. Prav vsi naj bi bili »izdajalci«! Mar verujete, da je slovenska mati rodila toliko izdajalcev »n odpadnikov ? In koliko je takih »Izdajalcev« še na komunističnem spisku! Komunisti so proglasili za »izdajalca« ves slovenski narod, ker odklanja njih barbarstvo. V komunističnem »kazenskem zakonu« je cela vrsta »zločinov«, ki jih kaznujejo s smrtjo. Sem ne sodi samo »izdajstvo« marveč prav vsako dejanje, storjeno v sodelovanju z oblastjo ali brez nje-/ki bi ško-d o valu interesu komunistične »revolucije« in vendar je doslej bil ia bo gotovo tudj v bodoče sojen vsak Slovenec kot »izdajalec«. To usodo so komunisti namenili prav vsakemu, ki ima pogum zoperstaviti se .Hm politično all vojaško, idejno ali fizično, ker so revolucionarna nasilniška stranka po svoji službeni metodi in po nazoru. Zločinci, katerim so umor, rop, laž, kleveta, stra. hovanje. ovaduštvo in podtikanje vsakdanje politično sredstvo, si drznejo soditi slovensko ljudstvo v imenu nekih »moralnih« načel! Edino načelo, po katerem uravnavajo vse svoje mišljenje in delovanje je — interes komunistične revolucije. V imenu te revolucije sprejemajo komunisti mirno na svojo vest živi jen ja tisočev slovenskih mož, žena, fantov, deklet, starčkov in celo otrok. Zato morajo padati »izdajalci«. In če jih ni, jih je treba narediti. Da je bil tudi ta komunistični proces proti »veleizdajalcem« le ogabna komedija, je hote ali nehote potrdil sam komunistični »tožilec« Stante, ko je rekel: »... na tej zatožni klopi sedi danes celotna slovenska reakcija...« Torej ni šlo 7.a kazenski, marveč za izrazit politični proces. Zakaj so biH Štantetu potrebni »izdajalci«, ko je po lastnem priznanju obtožil vse nRčelne nasprotnike k°munizma? štante, bivšd odvetnik, torej po komunističnih pojmih pripadnik »buržujskega« poklica, ki je naivno verujoč v komunistično bodočnost, previdno presedlal v iz-glednejšo vlogo tožilca, tudi ni opazil, da so sedeli pred njim skoraj sami mali slovenski ljudje: nižji uradniki, delavci in obrtniki. Ti ljudje iz delovnega ljudstva naj hi bHi sioveuslm »reakcija« ? Pred štantetom je sedel slovenski narod, sam« on, ki se mu je izneveril, ga ni spoznal. Resnična reakcija je v njegovi družitvi. V njej so vse gori do vodstva najhujši kapitalistični izkoriščevalci in drugi reakrio-narji. Težko preizkušeni slovenski narod je zrelo spregletbl zločinsko komunistično igro. žrtve v pravični obrambi pred ko-minternskim nasjlništvom So prispevale prav vse njegove plasti in vsi slovenski kraji Po teh žrtvah so tesno povezani vsi kulturni in svobodoljubni Slovenci ne glede na politične in nazorske razlike. Do tisočev žrtev, kj jih je ie zahtevala ta pravična borba, čuti slovenski narod veliko odgovornost in dolžnost. Madež, ki so ga skušali komunisti vreči na svoje žrtve, ne bo ostal na svetlem spominu, kj ga bo ni te žrtvi© hranilo hvaležno slovensko ljud-stPV JK.Ta.jmk Jože: Ma »osvobojenem ozemlju" It sf?3sskov prisilno mobiliziranega partizana Vesel sem se vračal zvečer iz službe, kajti zažeieri dopust sem dobil. Ves prihodnji teden bom prost, sem si mislil, toda čez pol ure so bil> že vsi moji načrti prekrižani. V našo hiš? so prišli partizani in moral sem z njimi. V petih minutah sem moral biti pripravljen. Ko sem zapustil domačo hišo. sem prišel med ostale sovaščane, ki sc bili že vsi pripravljeni pod nadzorstvom oboroženih partizanov. Odšli smo preti najbližjemu gozdu, kjer je čakalo že mnogo prisilnih mobiliziran-ccv iz drugih vasi. Partizanski komandir je spregovori! nekaj pozdravnih besed, nakar se je začel sprevod pomikati v temno noč. Hcdili smo do jutra utrujeni, mokri, premraženi. dokler nismo dospeli v »osvobojeno ozemlje«, žc prej so nam pripovedovali o tem kraju, v katerem se ni treba več skrivati, vendar si nisem mogel prav predstavljati, kakšno i? življenje v takšnem kraju. No s^dai pa sem že videl prve h;še »osvobojene« vasi. Na prvem pragu je staio mlado dekle. Imelo je hlače, na glavi partizansko kapo, v rr.kj pa je držalo cigareto. Ker sem se ji približal, som jo pozdravil: »Dobro jutro, gospodična !« Tcd'i prov nič no volji ji ni bilo. ko s^m jo tako nagcvnril. Takoj mi je pojasnila. da ie tukaj pozdrav samo »Smrt fašizmu. svobodo narodu!« in da tukaj m gospodov in gosnodičen. temveč samo tovariši ir. tovarišice. V hlevu so mi odkazali prestor za počitek. Spomnili so se tudi. da smo potrebni okrenčila :n so narn postregli s polento. Polento smo imeli še mnogokrat kasneje. Opoidne in zvečer pa smo navadno jedli krompir in mnogo mesa. Mesa je bilo toliko, da bi bil mnogokrat vesel, če bi imel namesto mesa košček kruha, za-kai tega n:smo nikoli videli. Prav hitro som spoznal, kakšne so razmere v tem ozemlju. Imeli smo vsak dan borbe s sosednimi vaškimi stražami. Prve dni novinci nismo še mnogo hodili naokrog. ker so nas hoteli najprej navaditi na svoj dnevni red, seznaniti s svojimi nauki in nas ustrahovati. Mnogo so nas tudi strašili 7 velikim trpljenjem.«kj bi ras doletelo, če bi prišli v roke »belih«. Kmalu smo se navadili in smo bili zreli za vse partizanske dolžnosti: Hodit' smo začeli v patrcle, na izvidnice, na rekviziti je, v borbe in na podobne akcije. Vedno in povsod pa je veljalo pravilo: Pošpricati s stromico bele«. Navadna je bilo tako, če je bilo povelje res izvršeno, da smo kaj hitro občutili odgovor na lastnih kožah in da ie bilo treba hitro bežati. Tudi na rekvizicije so me pošiljali. Nekoč smo prišli k ze!"' revnemu posestniku. Njegov srreh ja b1'! v tem. da je imel sina nri vaški straži. Pobrati smo mu morali vse koruzo in ostalo žito. le krompirja smo *xju smel- nekaj m*lega pousti-ti. Toda to še ni b:lo vse: iz hleva je morala iti tudi edina krava. Smilil se mi je i:bogi kmet: bil je prestrašen in'obupan, toda preprečiti ni mogel n;eesar. Tudi".jaz som moral iti v hlev. kjer sem dobil vrečo. Dal pa sem v njo le nekaj krompirjev, drugače pa slamo. Bilo je to dobro ' za kmeta, a tudi za mene, ker mi m bilo treba take- težko nositi. Toda. ko smo se vrr:lj, mi' je držal politkomisar pošteno pridigo ker som prinesel premalo. Sodeloval sem še pri eni reltviziciji. Tudi :u je bil kmet. ki ie imel sina pri vaški straži. Prod hišo se je ustavila partizanska četa. Politkomisar je potrkal na okno. Oglasil se je cče. ki je vprašal, kdo je in kaj hoče. Poltkranisar je bil že ves nervozen, ker gospodar ni hotel takoj odpreti. Partizani so začeli groziti, toda gospodar ie vztraial pri svojem: »Jaz hočem vedeti, kdo ste in kaj hočete!« »Samo malo odprite, takoj bo v redu. le nekai se moramo zgovorni,« je odgovarjal politkomisar. Nenadoma pa se je razpočila bomba, kj je par,'a v našo blzino. vendar se nam ni zgodilo nič hudega. Spočetka som mislil. d.a jc vrgel bombo kdo od partizanov da bi strahova 1 gospodarja.'To- da bilo je drugače ?* kmetov sin, ki je bil doma, je vrgel bombo skozi okno. Zbežali smo od hiše, kajti takoj po tistem poku je začelo tudi streljanje iz bližnjih bunkerjev. Ker je tukaj spodletelo, so dali vodje rekvizicije takoj novo povelje. Šli smo v sosednjo vas. Kjer koli smo se pojavili, povsod so se nas ljudje utrašili, vendar ugovarjati e niso upali in niso se nas znebili prej, dokler niso dali, kar so imeli. Nekoč smo šli čakat na mejo »mobiliziran ce. Mrzlega večera, ko je pihala burja smo šli na pot. Ko smo prišli do meje, je nismo mogli takoj prekoračiti. Čepeli smo dve uri v grmovju. Potem smo se sestali s tamkajšnjimi partizani. Ko je bilo zaradi novincev v redu. smo se vračali. Spremljali smo 80 »mobilizirancev«. Pet ni bila težavna, vendar deževna in nas je zeblo. Kasneje pa se je pojavila nova skrb, ko se je pričelo daniti. Kako se bomo skrivali pred vaškimi stražami. Sedaj je bilo že preveč nevarno hoditi v bližini vasi in čez most, ki je bil tako blizu naselja. Prebresti smo morali vodo nekje niže mosta. Bili smo mokri skoraj do pasu. Spominjam se tudi nekega napada na vaško stražo v bližnji vasi. Zjutraj ob dveh smo zasedli vsak svoj položaj. Skoraj vsa naša četa je bilo uporabljena za zasedo. Imeli smo dolžnost, da onemogočimo dostop sosednji vaški straži, če bi hotela priti na pomoč napadeni postojanki. Toda te pomoči ni bilo treba. Napadena postojanka se je obranila sama. Nam v zasedi ni bilo prijetno, zakaj bili smo premočeni od snega. V zasedi smo ostalj še skoraj ves dopoldan, opoldne pa smo šli v hišo, v kateri je bil nastanjen štab odreda. Uvideli smo, kako slabe uspehe so želi »tovariši«. Komandantu in komandirjem ni šlo v glavo, da ni moglo toliko ljudi opraviti ničesar. Še nekaj dni smo se držali tam okoli, polagoma pa so nas začeli razpošiljati. Peneči srno odšli, okrog poldneva pa smo bili na novih mestih. Komaj smo pojedli, smo prejeli novo povelje. Vsi, ki smo prišli, smo se morali vrniti po ranjence. Pot je bila težavna, ker so nas hudo obstreljevali. Morali smo večkrat delj časa pole-gati pet leh, preden smo prišli do ranjencev. Pot nazaj je bila še težavnejša, zakaj vsakega drugega ranjenca smo morali nositi. Položaj je postal sčasoma tako nevaren, da so nam ukazalj umik. Politkomisar nam je zvečer v nekaj besedah razjasnil kritični položai: treba se je umakniti. Takoj smo pojedli, kar smo še imeli, petem pa smo začeli zapuščati »osvobojeno ozemlje«. Ko smo bili že na pohodu, je zapo-vedal politkomisar, da je treba nanositi v vaško, cerkev butar in jo zažgati, češ da se ne bodo mogli v njei naseliti »beli«. Politkomisar je potem cerkev sam zažgal. čez pol ure je bila vsa v plamenih. Nato smo se umaknili, toda tokrat so nas zasačili vaški stražarji. Zjutraj smo zapazili, da smo obkoljeni od vseh strani. Ves dan so nas obstreljevali in mnogo jih je padlo. Jaz bj bil že ves čas rad partizane zapustil, toda to je bilo tudi to pot skoraj nemogoče, če b'i le malo pokazal, da se hočem predati, bi v istem trenutku padel od »tovariševe« krogle. Zato sem begal in se skrival po hribu. Skrival sem se za debelimi drevesi. Krcgle so letele neusmiljeno okoli mene. Bil sem obupan, bil sem prepričan, da ni zame nobene rešitve. Torej bom moral res unyeti v teh hribih kot partizan! Okoli poldneva pa sem dobil imeniten zaklon, prišel sem do podrtega hrasta, drevo je bilo izrvano s koreninami, zato sem se skril v tisto jamo. Opoldne pa som bil rešen kot ujetnik. Zvedel sem. da je bilo 87 partizanov mrtvih, 36 ujetih, nekakih 20 se jih je rešilo z begom. Kot ujetnik som videl mnogo mrtvih iz naše četo, med njimi tudi politkomisarja naše čete ter r-o! i t komisarja Primoža, ki je zažgal cerkcv na Hru-ševcu. sprejemal zastopnik Slovenskega Rdečega križa njihove prijave. Slovenski Rdeči kr ž prosi tudi gg. zdravnike in zdravnice, ki 80 pripravljeni sodelovati pri akciji Slovenskega Rdečega križa, da se zglasijo istotam, oziroma telefonrajo Mestnemu katu (v dopold-nskih urah). fizi- Obvestilo „Prevofla41 Razdeljevanje krmil za prašiče Rejci prašičev na področju mestno občine Ljubljana, ki želijo dobiti močna krmila, prejmejo( nakaznice pri Prevodu, oddelek za krmila, Novi trg št. 4/1. soba št. 3, in sicer: 4. t. m. rejci z začetnico A do J, 5 t. m. K do P in 6. t. m. R do 2. Kroisilm * Odlikovar.ee s hrastovim listom padel na fronti. S poleta nad sovražnika na vzhodni fronti se ni vrnil nadporočnik Heinz Schmidt, poveljnik oddelka lovskih letal in odlikovanec s hrastovim listom k viteškemu križcu železnega križa. Dosegel je 173 letalskih zmag. * Trst je dohil novega prefoUta in novega župana. Tržaški »Piccolo« poroča, da je bil v torek 26. oktobra umeščen novi načelnik tržaške prefekture. Za prefek-ta je vrhovni komisar za področje Jadransko Primorjo dr. Rainer imenoval dr. Bruna Coceanija, za novega tržaškega župana pa Cezarja Pagninija. V imenu dr. Rainerja je umestil prefekta Coceanija in župana Pagninija vladni predsednik dr. Wolseger, ki je v svojem umestitvenem govoru povedal, da je nemška oblast prišla v Trst in na Jadransko Primorje kot ohranjevalka dežele. Glavna uprava v Trstu naj bo v rekah rojenih Tržačanov. Naloga uradništva pod novim prefektom je: zvestoba, delo in korektnost. Za podžupana tržaške občine sta imenovana Gustav Comici in Guido Cosulich. * Lokomotiva je do »mrti povozila dva otroka, V neki vasi pri Magdcburgu je lokomotiva na železniškem prhodu smrtno povozila dva šestletna dečka. Ko 'e pravkar osebni vlak odpeljal mimo, so otroci dvignili zapornice in noteii steči preko tira. V tem trenutku je po sosednjem tiru v nasprotni smeri pripeljala lokomotiva, ki je pograbila oba dečfca * Velikanska tatvina umetnin v Nicl. Iz nemških listov povzemamo, da je odo prec: dnevi iz galerije Chaleyssin v Niči ukradeno 13 slik slavnih mojstrov v vrednosti več milijonov frankov. Med ukradenimi slikam so dela Renoira, Modigliania, Degaia in dve risbi Picassa. Dejanja so osumili ot. Bessona, kirurga iz N:ce. ki je velik Iiubitelj slik. Areneal! so ga, ker 59 »'„ zmanjšani delasposobnosti — 50",'0. pri 51'do 65"> n zmanjšani delaspo-sobr.osti — 75:V0. pri 6S«'C in višji zmsn sani delasposobnosti pa 100°/o od priznane re"te. Začasna vojna doklada se prizna v izmeri 100° 0 tudi na vdovske, otroške in ascendentske rente. Renta z vojmo doklade pne sme v nobenem primeru presegati r:neska rente, ki odgovarja po določbah zakona o zav. del. najv;šji zavarovani mezdi, to je trenutno deevno 45.60 lirfe aii mesečno 1140 lir, upoštevajoč odstotek delsnezmcž-nosti pri osebnih rentah, rente preostalih svojcev pa ne smejo presegati četrtine ozi. roma tretjine najvišjega zavarovanega zaslužka.. Istočasno se prizna na vse sedanje in Podeče i'.val'dske, vdovske, otroške in ascendentske rente kot začasna vojna doklana v višini 100»'« od zakonitih priznanih rent iz zavarovanca za onemoglost, starost m smrt. Obenem se zvišajo za 100ft,'o v obliki začasne vojne doklade tudi podpore, ki se izplačujejo iz podpornega sklada za onemog. lost in starost. Te doklade so povsem začasnega značaja in veljajo do preklica, odnosno dokler še razmere ne izpromemjo. Upravičenci bodo o višini pripadajoče vo ne doklade obveščeni s posebn mi odloki. Z nakazovanjem zapadlih vojnih doklad pa se prične v prihodnjih dneh. Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine. T-nžsn mjHodarnosti ' škofijska dobrodelna pisarna v Ljubljani, Miklošičeva 7 — prireja od 31. oktobra do všteteg" 7. novembra teden milodarnooti. Te dni naj bi si vsakdo kaj pritrga.1 in daroval za lajšanje velike bede, ki jo je pri n^s povzročila vojna. Ce bi Ljubljančani ta teden darovali v socialne namene vsaj toliko. kar tedensko izdajo za pijačo, kajenje, kino in drugo zabavo, bi se nabrali lepi stotisočaki. ki bi mnogim lajšali gorje siromaštva! K premožnim boio te dni poslane posebne prošnje na dom za darove. Na to bodo te družine obiskal; pooblaščenci škofijske dobrodelne pisarne z nabiralno polo. Vsej javnoeti pa bo d3na prilika v nedeljo 7. novembra, da vsak po svojih močeh prispeva, kolikor more za lajšanje sedanje bede. V vseh ljubljanskih cerkvah se bo to nedeljo pobiralo za dobrodelne namene od škofijske dobrodelne pisarne. V nedeljo 31. okt. in na praznik vseh svetnMr-r' in ns» '—n'ih dan bodo po- oblaščeni nabirs.lcj pobirali mile darove na ljubljanskem pokopališču. Mesto cvetja :n vencev — darujte miloščino v počešeenje in pomoč svojim ranjkim! Vsak Slovenec naj te dni žrtvuje kar le more za begunce, sirote, pogorelce in vse druge vojne žrtve! škofijsko karitatlvno tajništvo. Obvestila JMess^a križa Svojce konfin'rancev, interniranoev Ln vojnih ujetnikov, ki so prebivali v Ljubljani. pa se še niso vrnili iz Italije, vabimo, da se zgl"se v pisarni poizvedovalnega oddelka v Narodnem domu rad- akcije z& njihov povratek. Slov. Rdeči križ potrebuje sledeče podatke: ime in priimek, rojstno leto in kraj, očetovo ime, prejšnje bivališče, sedanje bivališče in :pis družinsk!h razmer. Vljudno prosimo, da se zgl3sijo tudi oni, ki so že dali podatke Rdečemu križu. Posebej velja ta poziv svojcem kon-fnirancev v Grossettu. Vse bivše samarijane oziroma bolničarje in bolničarke, ki doslej še niso dobili povabila k sodelovanju Slovenskega Rdečega križa, vabimo, da se čimprej zglase v sobi št. 7 Mestnega fiz:kata na Mestnem trgu med pol 15 in pol 18 uro kjer bo u— Vlastici VVolijnzovi v spomin — smo prejeli naslednje vrstice: Ni šc dolgo, kar je Tvoj zvonki smeh odmeva! med nami. Vedno, ko smo šle na izprehod ali bile v šoli, si bila najveselejša. Ti si nas zabavala. me pa smo se v veselem krogu prijateljstva zgrinjale okoli Tebe. Kako pa se je bolečina zasekala v naša srca, ko smo izvedele, da si za večno usnula. Cim večkrat smo prebrale Tvojo osmrtnico. tem bolj se nam je zdela nopijm^iva in strašna vest o Tvojem naglem slovesu. Žalostne smo te spremile na Tvoji poslednji poti in bile smo pričujoče pretresljivemu prizoru, ko so grude prsti pokrilo Tvoj tako prerani grob. že med nami. Tvojimi sošolkami, je Tvoja smrt prizadela tako hudo rano, — kako kruto pa je morala poseči v srce Tvojih dobrih staršev. ki so izgubili svo"'o zlato edinko! Ljuba Vlastica Tvoje prijateljice, gimnazijke, ki bodo letos v svoji sredi vedno tako pogrešale Tvoje plemenito, vedro to-variško srčece. Te bodo ohranile v ne-venljivem spominu. Spavaj sladko v ljubljeni slovenski žemljici! - Maja. u— Abraham« jo srečal g. Aleksander Goljevšček. Rodil so je v Sežani kot sin trgovca in je žc kot dečko kazal zanimanje in razumevanje za trgovino. Prod leti jc prevzel glavno zastopstvo čekolade »LTnion« v Zagrebu. Prepotoval je vso bivšo Jugoslavijo in so ga povsod poznali ket hudcmušneca, dobrosrčnega, poštenega človeka. Dela in živ j samo za svojo gospo Olgo in hčerkico Sašico. želimo, da bi slavljenoc v polnem zdravju ooAa-kal mnogo zadovoljnosti v svoji družini. u— Z vremenom smo kar zadovoljni. Sonca sicer nimamo prav mnogo, zato na je ozračje za ta čas izredno tonlo. tako da se nam včasih zde površniki kar odveč, če nam bo vreme ostalo naklonjeno tudi v novembru, se bo zima znatno- skrajšala, kar bo najbrž vsem po godu. Včerai je ] bilo nekoliko vetrovno, v višjih plasteh j pa je vladal vzhcdnik. Najvišja tempera-1 tura v četrtek čez dan je znašala sto-j pini C, najnižja jutranja temperatura v i petek pa u— Jesen razgrinja sivo pajčolanc, ru- meni listi padajo s platane, poje pesnik o jeseni v našem mestu. Drevje se je odelo še zadnjič v krasoto, zamirajočega listja, ki se polagoma os;plje z vej in lega po tleh. Drevesa postajajo z vsak;m dnem bolj prazna in slednjič bedo ostalo na njih le še veje in vejice, ki bodo gole štrlele v hladni zrak. Potem bo slana ogolila še breze in kostanje do zadnjega lista. Prišel bo Martin — kdo ve, če s polnim bokalom in kračo v rokj — in življenie dreves bo za letos zaspalo, da se pribodn jo pomlad zopet ogrne v svatovsko oblačilo.. u— Sprejem v eksekut"vno policijsko službo.- Uprava policije poziva vse one, ki so se priglasili za sprejem v eksekutivno policijsko službo (t. j. za službo na terenu v uniformi), da se dne 29. oktobia 1943 dopoldne osebno javijo v šempetrski vojašnici pri poveljstvu policijske straže. u— Obiščite razstavo Gorjup*>vih umet-niših del v šelenburgovi ul. štev. 1. Razstava bo trajala do 31. oktobra. u— I- moška realna gimnazija v Ljubljani bo imela pouk od ponedeljkih, sredah in peikih v šolskem poslopju gimnazije za Bežigradom. Pričetek pouka za Bežigradom bo v r.redo. 3. novembra, po urniku, ki je bU objavljen 11. oktoora. Učenci 4 a in 4. b in vseh višjih razredov naj pridejo v solo v sredo ob 8, učenci ostalih n.žjih razredov pa Isti dan o'o 13. .iavnateljeva pisarna ostane še v Vegovi ulici. — Ravnateljstvo. u— Tečaji tujih jezikov — nemški, italijanski, francoski itd. pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2. Vpisovanje dnevno. Informacije ln novi prospekti na razpolago. — Ravnateljstvo. u— Opozarjamo vse interesente Večernega trgovskega tečaja, ca bodo predavanja letos v zgodnjin popoldanskih urah, ko obrati počivajo, v posebnem oddciku pa tudi pozno popoldne, tako da je obisk predavanj vsakemu omogočen. Pouk iz vseh trgovskih predmetov. Vpisovanje do 31. oktobra. Informacije — prospekte daje ravnateljstvo. Trgovski učni zavod. Kongresni trg 2. U— Mestni zaščitni oddelek v I. nadstrop u cad trgovino mestne elektrarne na Mestnem trgu 2 zaradi snaženja prostorov v torek, na dan Vernih duš. ln v sredo. 3. novembra, ne bo posloval za stranke. u— Vpisovanje v trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15. za Enoletni trgovski tečaj s pravico Javnosti in Višji trgovski tečaj ter vse ostole tečaj? se »rši redno vsak dan še ves teden. Informacije, nove prospekte dale ravnateljstvo. '— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-. trimesečni dnevni in večerni tečaji pr!čno 5. novembra. Specialna strojepisna šola: največja moderna stro'enis"'ca. Pnvk p^> želil dr>-oir]ne. n^noldne ali zvečer. Vpisovan'e dnevno. Informacije, prospekte dnje: 'Tr?ovO v naprei noročt do 30 o!:tnbra t 1.. ca dobi 7S SO lir u— »Islandski ribič* je nalbollš! roman zns-ne?a francoskega romanonisca Plerra Lotila. Pisatelj slika z živo besedo zanimivost! pomorskega življenja, opisuje pestrost eksotičreera živ-ljenla ter mojstrsko obravnava problem ljubezni ln ženske 7'-e»tobe. Znnmen'ti roman 1e Prevedel v slovenščino Vladimir Levstik, opremil Da je knfigo inž arh. A. Gaspari. Delo le izdala Knjigarna Tiskovne zadruge v Llubllan! dobi na "e tudi v drurlh knllgflrnab u— Najlepša, najkoristnejša in najcenejša je Vodnikova pratika! Prava ljudska čitanka za vse! Ljubljančani, ne odlašajte s pristopom k Vodnikovi družbi! čez dober m^sec bodo že lzš1«1 letošnje knjige, ki jih bodo č'ani prejeli za 24 !lr. u— Vaš radio aparat prodaste rajh!tre!e m r.a!hnll*p "'-o sta i'.roč!t.e v Komisijska prodajo tvrdk 1 EVKREST Prešernova 44. u— Radio popravila Vam točr.o in z jamstvom t*r s predhodnim pregledom in proračunom Izvrši tvrdka Phillps-Radlo. Ulica 3. maja 6. u— Za stare Ljubljančane v Jnp'jevl ulic! je darovalo pl. Zlernfeld ravla 100 lir v spomin obletnice smrti svojega brata. Z CnreRiskega Sprememba na deželnem uradu v Igranju. Komisarični deželni svetnik kranjskega okrožia. viadni svetnik Albrecht Mi-chels je dobil novo upravno mesto. P-^si" k^;. 17: Potopljeni svet. Izven. Cene od 22 lir navzdol. Goldonijeva tritiejanska komedija »Kavarnica« je nekakšen ptndaiit k »Mirandoiini«, ki jo je naša Drama uprizarjala v lanski sezoni. V *Mi-randollnl« Je prizorišče gostilna, tu je kavamica. Obe deli se vršita v Veneziji in'nastopajo v njin značilni benečanski tipi. Vsebina ^Kavarnico« je lahkotnega značaja. Igrajo: Lipah. Cesar, Jan, Raztresen, Kraljeva. Rasbergerjeva. Danilova. P. Kovič, Milčinski, Verdonik, Podgoršek. Benedič č. V komediji so razni muzikalni vložki. Igro je zrežiral J. Kovič, scenograf ing. Franz. OPERA Sobota, 30. oktobra, ob 16: Traviata. Izven. Cene od 32 lir navzdol. RADIO LJUBLJANA SOBOTA, 30. OKTOBRA 8.30—9.00 Jutranji pozdrav 9 00—9.15 Poročila v nemščini in slovenščini 12.20—12.30 Glasbeni uvod 12.30—12.45 Poročila v nemščini m slovenščini 12.45—14.00 Koncert glasbe za razvedrilo; igra Radijski odkester, vodi dirigent Drago Mario šijanec 14.00—14.15 Poročila v nemščini 14.15—15 00 Opoldanski koncert 17.00—17.15 Poročila v nemščini in slovenščini 17.15—17.45 Popoldanski koncert 17.45—18.00 Gospodinjsko predavanje 19.0U dT 19.30 Novakova Slovaška suita; izvaja solist Anten Trošt, klavir 19.30—19.45 Poročila v slovenščini: poročilo nemškega vrhovnega poveljništva v italijanščini: napoved sporeda za naslednji dan 19.45—20.00 Mala predigra 20.00—20.15 Poroči'a v nemščini 20.15—21.30 Pisan kmečki večer: izvajejo- kvartet Fantje na vasi. t"rce? Dob^ršek. Knvč-ki trio in kvartPt pihni 21.30—22.00 Z ritmom in zanosom 22.00—22 /0 Poročila v nemščini ALI OGLASI nu i- avt ABSOLVENTKA ■ rgcv^kt1 *. / ' znanj™ nt-mV-in- ii-šf.nc. za]o-I tve. l'r b* r i ogl. »M. Jir.ra »Port;ctnn . KUHARICA za ro kt.hiTvo. opravlja vm h>n.i dda, iirinirmo r' ;zi»> \ sni« it; sv. Petra iifl.i:p 3S> Orifar. Vv 5 DELAVK ili delavcev va,en..b ičetk -j''. / ' dnevno pol 9. do 10. are. M lar Jage . »varna zime. Sv. Pc-n.' 17. lSfVSS-le KIHARlCO »amoFtojno »■ nrr,™la,io. tno ref prvovrstno mof ia vsi dela.' Ufco; snreimuno k boljši družini i c-1>. PrH--•iiviii f>e o■"> eflcThi ali ra rvojo. Ponuili" z to?-n'm nr.Vnm razmer na ogl. oild. Jijtro ped »Brc-z fvai- 1 C*^ « - 1 cev. FRIZERKO, flohrt ddavko. snre^PTn to-kni. Hrana in rtanovnaje! P!air*4i po dogovoru. — Roke V.. ISSSS-la t»i ""'"" ""»t Oapline du tlaurier: 25 £ Roman »To je zato ker sva oba begunca,« je pomislila, »zato je med rama ta vez.« Spomnila se je, kaj je bil reke! tisti prvi dan. ko je v Navronu z njo večerjal, o madežu. ki "ga imata oba Tedajci pa je vide. ia, da vleče za svojo vrv co. Nagnila se je iz čolna, njena rama se je pri tem dotaknila njegove; razburjeno je vzkliknila: »Ste kaj ujeli?« »Da,« je rekel, »ali jo hočete izvleči?« »To bi ne bilo pravično,« je odgovoria, a z željnim glasom, »riba je vaša.« Nasmejal se je in ji dal vrvico. Potegnila je upi-rajočo se ribo čez rob in ra dno čolna, kjer je otepala in se premetavala m zapletala v vrvico. Pokleknila ie in jo zgrab:la z obema rokama, vsa mokra cd rečne vode, vsa blatna s kodri, visečimi na obraz. »Ni tako velika kakor, ona, ki sem lo jaz izgubila,« je rekla. »To niso nkoli.« je b:l njegov odgovor. »A dobila sem jo, pravilno sem jo izvlekla, kaj ne?« »Da, dobro ste napravili.« Še vedno je klečala, prizadevaje si, da bi izdrla ribi trnek iz gobca. »Uboga stvarca, pa mora umreti,« je dejala. »Bolt jo. kaj naj storim?« Obrnila se je k njemu vsa potrta. Pokleknil je k nji. ji vzel ribo iz roke in z naglim potegom izvlekel trnek Nato je segel s prstom v gobec in zavil glavo nazaj; riba je kratko vztrepeta-la, pa je bila mrtva. »Ubili ste jo,« je žalostno rekla. »Da. aH mar n ste želel;, naj jo?« Molčala je. Zdaj, ko je bilo razburjenje minilo, se je prv č zavedela njegove na. vzočnosti. Njuni rami sta sc dotikali, nju-r:e roke so seg:le druga po drugi; spet se "'e tiho ;n skrivnostno nasmehni. Mahoma je začufla da vstaja v nji žar. kakršnega dotlej ni poznala, vroče, nesramno hlepenje da bi se mu še bolj približala, priže-la ustnice na njegova usta in čutila pod svojim hrbtom njegove reke. Pogleda'a je proč, po reki, nema ln zavzeta nad plamenom v svoji notranjosti, boječ se. da li nc bi b'l č tal v očeh in je ne bi zaničeval, tak:sto, kakor Harry in Rockingham zani. čujeta ženščine pri »Labodu«. Nato si je jela spet popravljati lase in poravnavati obleko, z drobnimi mehaničnimi gibi. Ki ga gotovo riso mogli prevariti, nji pa so vendar dajali nekaj vrstva pred njen m lastnim razgaljenim bistvom. Ko se je umirila, je čez ramo vrgla oč po njem. Videla je da je obe vrvici navil in da pravkar prijemlje za vesla. »Lačni?« je vprašal. »Da.« je odgovorila z malce negotovim glasom ki še ni bil povsem njen. »Torej zakuriva zdal ogenj in si spec'-va večerjo.« Sonce je bilo izginilo, sence so se plazile po vodi Oseka je močno valovala in pehala čoln venkaj v preliv: tok jima je pomagal n'z vodo Dons je s pod-vitimi nogami čepela v kljunu in se držala za brado. Zlate svetlobe ni bilo več. nebo je bilo zdaj bledo, skrivnostno ln mehko; voda je bila videti bolj temna' ks kor prej. Zrak ie bil nasičen z vonjem no mahu !n mladem zelenju gozdov, z rezko dšavo kimajoč'n hiae nt. Sredi reke jc Francoz er.krat zadržal vesla in potegnil na uho; ko je obrni? glavo proti bregu, je prvikrat začul a čudei, frleč glas. malce divji, toda mikaven v svoji mirn; enoličnosti. sLegat,« je rekel, jo kratko pogledal in spet odvrni oči, in ta mah je uganila da ie bil res čital v njenh očeh, da je ps zaradi tega ne prezira, ampak da ve in razume, kor čuti takisto kakor ona !sti p'a-rr.en, iste hlepenje. Ker pa -e ona ženska in on mož. ne bosta govorna o teh rečeh; čudna udržanost ju uklepa oba, dokler ne pride njun trenutek To utegne biti jutr'. pojutrišnjem p.li nikoli ne — saj nista ime. la "prostost"'. da bi izbirala. Molče je puščal čoln, da ga je neslo po vodi navzdol; zdaj sta prišla do vhoda v zaVv. kjer se je drevje stiskalo in pnpo-g balo krošnje rsa gladiro reke. Tik ob bregu sta zdrknila v' ozki preliv in prišla do majhne gozdne j Jse, kjer je bilo svoje dn' nabrežje; tedaj ic nehal veslati in vprašal' »Tu?« »Da.« je odgovorila; pognal jo prednji konec ladi ce na mokr prod. in stopila sta n> suho. Ko je do dobrega izvlekel čoln iz toka. je vzel svoj nož Ir kleče cb vodi otre-bil ribo. Cez ranio je zakl cal Doni, na: zakuri ogenj. Pod dreviem le našla nekaj suhih vej. Ki jih je snroti lomila na kolenu Njena obleka je bia zdaj brezupno raztrgana in po-mečkana Zamišljala si je osupla obraza lorda Godolphina in njegove gospe Ko m lo zdajle v'dela, v ničemer ne rezličro od klateče se ciganke, navdano z istimi preprostimi občutki, in vrhu tega še v znan: zadevi jzdajalko svoje dežele! DIJAK k-i je povi.i. 1 Rni'ni obzornik nai 7«r.Tli novo zapcsl'Te pi<-sti' nvlov v ogl. odd. .lutra !«30 >Zm)in« 18875-3 VAZO, krr.-nu. veliko i* brusnega steklo, pnrtaic pe'-"g druge !•- pe rUklcnine. Nasiov v v-fh posl. Jutra 1S>n. ksp-.te na'i'! noje pri mizarstvu >:i,_''. Ogled vs«k dan oi i. dn ure v goftilni. Cflov^ka 7?. L^NJENO AKTOVKO. z ž<"pi. vrliko, n^vo. pro-ium. K!- iwe«60vri c. 23. pr' ?ev- 1'e.ru. 1897.--5 OMARO. drokrilno :n onol;rilno prp.1-febno ?tono. bol", orno rr^. Sto c»tn:o. žimnleo 'n razno prod-TE. .la vernik. 0-'a na BoCnSc »TO* H\RMONIKO Icla^in dia'rn'.,no. eb» znamke Tlobner. manišen formate, frei-itr.. Vikt. F.n"i. ni.^ii vi«, nri i. 13375-fi OSLEKO, nnvn. frno. poeon? prodam. NotK-v v vseh po?l. Jutra. 18532-G KRTINE primerne x» pitan ie. ra ho-ži-no f.-r-e-iko :n I^ghor-'arč;.-- p""d.«»4-6 levo. _ VELIKO OMARO. n,,v„. dvokrilim. predam i ,;t Ma ^aieve ul. 10. uriti. 1 Mi r-OTOAPVRVT K'-t;na 1.3.5. prclotE r.a ;7i>n iT. (lu-lot Ol*rna klet. Gle-•!.-'.!:«ka i (g—tilna). :.v.>.,i-ij J HIŠO Z VRTOM Hupnn j« 401» t« v i.r Pynul be na ogl odj Juro pno • Oom« l&T»4-20 H1SO enoiiiuisrojmo z vedjim vr min .b tram v* j-k' |irnR°-fen knpiec«. laiki--' \'(si !,'';M ana. Vidovdanska c. 18. li«83-7 SVl./O DETF.LJO. koren." in peso kunuje ?Ai. (.T-allusovo nabrežje 3S. 1SA'^-7 MI NE VRV LEKSIKON k ipim. P nudbe na og]. cd4. Ju ra poj »Lek«ikon*. b''.'7-7 GRAMOFONE v kovčku 'i raoljfne gratnv fonskt pl'5'e. k u: a je po naj-vi«-i Inevn' cen: tvrdka Ev«. re«t Preverotrta 44. 1 ?7'.X5-T KUN< IE IN ZAJcJE KOŽICE Tri? VOLNO kunuje 7.ig ij> na Gallus v^u pahr^ ;'U 33 -aa" «ak petek. ff/mm^rr-i-i .jMiiJUM MODERNO STANOVANJE ENOSOBNO 5-sooi « l.inetora in k tlklinanu. v zvonec, igeraj. "^'{£-33 OPREMLJENO c0!?0 Boačna, takoj adduc goepo-dn Neilov v vseh pod-tre.' OPREMLJENO SO'?*) oddam v m« a. P«- ir,"]-e.l« k"m!n'ee. ^-,'n.lo: Naslov v Vrj ii i«t5l. Ju ra. OPREMLJENO SOBO t, ntmmbo k - ;■•!;!> odda« c 1. nov. rr II" ,I«iNO SOBICO clov v v-"ih r,TfI. v v>'h pe OPREM5 oddam. n.i ____ Jutra. OPREMLJENO SOBO , vhodom 5 fti>rn'šča. ed lim takoi Naslov v vseh nofL Tutra ' 1«»>l-33 SONČNO SOBO s kooal:ii'"' i i ali ! no-rčdam ne."ra;e sroep^- yJotn Tu«1' r. vi«v V v^h posl ' .Ju tre l«K»l-23 NA STANOVANJE c...r..,.,-, -"dn" gospodično, r f-r"iini me«ta za !5!> 'rr. Naslov v vwh posl Jutra. opremuen; srni al: prnTnt. takoi od^am. Naslov v vreh pr-,-1 JntTa. !85I95-3S opremijeno sobo 'vj.lam *eko' Jak«. T^vsfi-kova ">-!ii. lSftnR-2S sobo z -2 popteljuna. hren "«"iE<"b- rhuda Goi>pojve;ska oddam Petek, m. i89!j-as SOBO bi tje nno. tSfe miren bolj1« fLjub- ljančtnl za tek >j ali s !5-nov. Ponudb" n!« ogl. .'.d. Ju'r« idi »Pončna soba-. 1 VO 1 -?"» DOTb NO ZN A V" ki je pomotoma odnefla moje nakazn ee za kr^mnir. pro«im 'a iih vrne: Cest« v 'o-vtiii lo" lo a'i v upravi Ju'nu 1S303-37 ZLATO URO "ip fn" •n«"' S. in pol 0. ure o* Aljaževe e. 41 do Celovške 67. Tošun naiditcl; nai jo vrne proti nagrad' na Celov«k! 67 — so. stilna pri »Raei«. 1SSTO-37 KANARČEK uriomaeen. je ušei. Najditelj naj ga