Izhaja vsak dan zjutraj razvem » ponedeljkih In dnevih pa praznikih. Posamezna Številka Din 1*—, lanskoletno 2’—; mo-»effna naročnina Din 20’—, za tu-|lno 80—. Uredništvo ? Ljubljani, Gregorčičeva 28. Telefon uredništva 80-70. 80-69 tn 30-71 Rokopisov bo tratam«. Oglas) po tarifi (n dogovora Oprava r Ljubljani. Gradi5če4, tel. 30-68. Podružnica » Mariboru, Aleksandrova cesta St. 24, tel 29-60. V Celju: SlomSkov trg L PoSI tek. raS.i Ltubllana 1K 62L St. 102 Ljubljana, torek, dne 5. maja 1931 Leto II. Konferenca zunanjih ministrov Male antante Uradni komunike o poteku posvetovanj bo izdan danes - Romunski list o stališču Male antante napram nemško-avstrijski carinski uniji - Popolna soglasnost glede potrebe skupnega nastopa v vseh vprašanjih Princ Ghica, romunski zunanji minister, ki predseduje konferenci Male antante. Težkoče republikanske Španije 4. maja. A A. Zaradi spora z Zamorro Katalonskem vprašanju je notranji minister Maura odstopil. Novinarjem je dejal, da je bil . morra proti separatističnim težnjam Kata--;c-nPreveč popustljiv, kar ograža špansko Pariz, 4. maja, AA. Iz Saragosse poročajo: ru i 80 are*irane, ker so našli pri njih bombe, pripadajo anarhistični federaciji. b°mb 86 * nahaia' Neuspešen zaključek pogajanj med Češkoslovaško in Madjarsko Budimpešta, 4. maja. d. Kakor poročajo listi, so se češkoslovaško - madjarska pogajanja zadnje dni brezuspešno končala. Ker je češkoslovaška vlada odklonila madjarske proti-predloge proti češkoslovaškim predlogom, so poslala nadaljnja pogajanja brezpomembna. Češkoslovaški delegat dr. Friedmann se je zato vrnil v Prago. Pred svojim odhodom je izjavil, v!1 J0 češkoslovaška vlada kasneje naznanila ®as, v katerem bi bila pripravljena zopet pričeti Pogajanja. Prekinitev nemško-romun-skih pogajanj Berlin, 4. maja. (d) Na splošno presenečenje so se odgodila nemSko-rom unska pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe, ki bi »3 bila morala jutri v Bukarešti pričeti. Romunska vlada je naslovila na nemško vlado prošnjo, naj bi njeni odposlanci odpotovali k pogajanjem nekaj dni kasneje. Del nemških delegatov je bil pa že na poti in jih je bilo treba nazaj poklicati. Nemška vlada je na to sporočila romunski vladi, da ne smatra za umestno, da bi 66 pogajanja v sedanjem trenutku pričela. Na nemški strani so namreč upali, da bo mogoče Pogajanja do 15. maja, ko se sestane evropska komisija, dokončati. Prekinitev pogajanja vzbuja živahno pozornost. Važne konference mednarodnih organizacij za delo ženeva, 4. maja. AA. Ves maj bo v Ženevi zasedanje mednarodnih organizacij za delo. Od vseli zasedanj bo eno najvažnejših zasedanje mednarodne konference za delo, ki bo trajalo od «8. maja do srede junija. Poleg teh konferenc bo otvorjeno tudi 53. zasedanje upravnega odbora mednarodnega urada za delo. 8. maja se začne v Londonu zasedanje odbora mednarod- *i6fla ■ura?? za del° za proučevanje nesrečnih slučajev. 18. maja se začne 'v Ženevi seja kon-zultativne komisije Intelektualnih delavcev, ki bo med drugim razpravljala tudi o vprašanju “tl::ne..1J0g0dba dinarjev in o vnrajanju namestitve intelektualnih delavcev. Volilna borba v Romuniji Bukarešta, 4. maja. n. Včeraj se je pričela Po vsej Romuniji volilna kampanja. Zelo veliko agitacijo je razvila nacionalno-kmečka stranka, Ki je izdala svoja volilna gesla proti sedanji vladi, ker je po njenem mnenju diktatorska. Maniu 3e nastopil včeraj na več zborovanjih v Erdelju. Govoril je o sedanjem političnem položaju v Romuniji in pojasnil, kako je prišlo do tega, je vseučiliški profesor Hacieganu iz Cluja vstopil v Jorgovo vlado. Bil je v Bukarešti in je dr- Maniuja nenadoma brzojavno obvestil, da je vstopil v vlado in da mu je žal, da mora izstopi-iz nacionalno-kmetske stranke. Maniu mu je odgovoril, da je njegov izstop brezpredmeten, ker so ga iz stranke že izključili. Stranka bo izmučila iz svojih vrst tudi vsakega drugega čla-ki bi simpatiziral z vlado prof. dr. Jorge. “Iranka se bo ostro borila proti politiki prof. orge, ki hoče uničiti parlamentarizem. Bukarešta, 4. maja. AA. Rador poroča: Konferenca Male antante se je začela včeraj dopoldne s konferenco zunanjih ministrov Male antante. Seji sta prisostvovala poleg rumunskega zunanjega ministra češkoslovaški zunanji minister Beneš in jugoslovanski zunanji minister Marinkovič. Trije ministri zunanjih zadev so izmenjali nazore o vprašanjih, ki zanimajo Češkoslovaško, Romunijo in Jugoslavijo. Konferenca se bo končala v torek. Tedaj bo objavljen komunike za tisk. Bukarešta, 4. maja. d. Na današnji dopoldanski seji so se ministri v glavnem med seboj informirali. Dr. Bcncš je podal izjavo o stališču Češkoslovaške do nem-ško-avstrijskega načrta carinske zveze. Popoldne sta govorila romunski zunanji minister Ghica in jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič. Sinoči je imel francoski poslanik v Bukarešti razgovor z dr. Bcnešem. Navadno dobro informirani »Currectuk objavlja o konferenci članek, v katerem pravi med drugim: Nov problem, o katerem morajo razpravljati države Male antante, je njih stališče do nem-šlco-avstrijskega načrta carinske unije. Vso tri države bi morale zavzeti glede tega skupno stališče. Gospodarski interesi Jugoslavije in Romunije so si enaki, ker sta obe državi agrarni deželi. Obe sta na enak način oškodovani po razdiralnem tekmovanju Sovjetske Rusije in njenem dum-pingu. Češkoslovaška pa je država, ki ima tako kmetijstvo kot industrijo. Zato se nemško-avstrijska carinska zveza kaže Češkoslovaški z drugačnega vidika kakor Jugoslaviji in Romuniji. Zadnji dve državi se imata malo bati velike industrijske organizacije Nemčije. Bukarešta, 4. maja. n. V nedeljo dopoldne se je pričela konferenca zunanjih mi- nistrov Male antante. Že na prvi seji so zunanji ministri Ghica, dr. Marinkovič in dr. Beneš obrazložili svoje mišljenje in stališče o raznih perečih vprašanjih evropske politike. Posebno pozornost so posvečali gospodarskim vprašanjem. Konferenci je v odsotnosti romunskega ministrskega predsednika Jorge predsedoval romunski zunanji minister. Vsi ministri so naglašali potrebo, da nastopijo državo Male'antanto skupno v vseli vprašanjih. Konferenca je nadaljevala svoje delo popoldne. Opoldne je bil skupen obed, ki ga je priredilo zunanjim ministrom na čast jugoslovansko poslaništvo v Bukarešti. Tretji sestanek zunanjih ministrov Male antante se je pričel davi ob 10. uri. Snoči ob 22. je romunski zunanji minister princ Ghica priredil svojima kolegoma iz Jugoslavije in Češkoslovaške na čast svečan banket v hotelu Palače. Nova izzivanja od onstran meje Zborovanje italijanskih Dalmatincev v Trstu - Iredentistični izpadi proti Jugoslaviji Odgovorni lašistovski poglavarji in državniki se solidarizirajo z izzivalci Trst, 4. maja. n. Včeraj je imelo tu dalmatinsko društvo svoje zborovanje. Udeležili so se ga poleg tržaških tudi puljski in drugi Dalmatinci in en delegat s Krka. Društveni tajnik Verbano je obširno poročal o delovanju društva v preteklem letu. Društvo je razvijalo živahno propagando za Dalmacijo, izdalo dalmatinski koledar, protestiralo zaradi okrožnice nadškofa dr. Bauerja, sodelovalo pri vseh nacionalnih manifestacijah, v rezidenci D’ Anunzija Vittorialu je postavilo »dalmatin-sk istolp«, ki naj priča o italijanskem značaju Dalmacije in pobija pomen »barbarskemu in skaženemu« spomeniku Grgura Ninskega, ki so ga postavili v peristilu »našega« Splita. Društvo je v preteklem letu prejelo mnogo pisem in telegramov, v katerih so se najvišji fašistovski hijerar-hi in državniki, jmed njimi tudi tajnik fa-šistovske stranke Giuriati, solidarizirali i njegovim delovanjem. Verbano je svoj referat zaključil s temile besedami: »Dalmatinskim bratom naše želje! Izmučeni Dalmaciji in našim bratom robovom pa vest, da dan za dnem čakamo trenutek osvoboditve. Naglašam, da bo krila dalmatinsko zastavo s tremi leopardovimi glavami črna koprena vse dotlej, dokler ne bodo vsi naši ljudje in vsi naši otoki osvobojeni. Žalost, ki je v nas že nekaj let, mora imeti viden izraz. Črno kopreno bomo ped za pedjo odstranjevali z zastave, kakor bomo stopnjo za stopnjo osvajali našo zemljo. Z vseh rimskih iri beneških stolpov, od Raba do Perasta, naj zavihra trobojnica s savojskim grbom, simbolom domovine. Živela italijanska Dalmacija!« Za tem so izvolili novo upravo in poslali pozdravne telegrame kralju, Mussoliniju, D’ Anunziju, Giuriatiju, predsedniku senata Federzoniju, senatorju Cipicu, poslancu Dudanu in društvu italijanskih vojnih dobrovoljcev. Jugoslovansko-poljsko prijateljstvo Poljsko-jugoslovanski kongres pomeni velik napredek v zbližanju med obema narodoma Varšava, 4. maja. A A. Jugoslovanski delegati na poljsko-jugoslovanskem kongresu, ki se nahajajo v Krakovu, so si ogledali včeraj mesto in se udeležili proslave poljskega narodnega praznika. Delegati so položili včeraj venec na grob slavnega poljskega pisatelja Sienkievvicza. Na krakovski univerzi je bila svečana seja, kjer je v svojem govoru predsednik kongresa Kneblewski naglasil, da predstavlja jugo-slovansko-poljski kongres velik napredek v zbližanju med obeina narodoma. Govorili so še rektor univerze, podpredsednik trgovske zbornice K\viatkowski, Zawilinski, ki je govoril srbohrvaški, profesor krakovske univerze Mole, ki je govoril poljsko in srbohrvaško ter naglasil, da je našel na Poljskem svojo drugo domovino. Končno so govorili še zastopniki poljsko-jugoslo-vanske lige iz Poznanja in Varšave ter predstavnik iz Vilne. Trgovska zbornica je priredila, na čast deleča to m svečan banket. Proces proti članom teroristične organizacije Novi dokazi soudeležbe madjarskih uradnih mest Beograd, 4. maja. 1. Šesti dan procesa proti teroristom se je pričel z zaslišanjem Antona Ermana, ki je obtožen, da je v juniju preteklega leta v Pečuju prejel od Mije Seletkoviča okrog 5 kg razstreliva, lunte in revolver sistem« ^Br-u-miuig« til vse odnesel preko meje v našo državo z nalogo, da na jugoslovanskem ozemlju ruši objekte. Na vprašanje predsednika sodnega sveta, če je kriv, je odgovoril: »Sem, a ne toliko, kolikor sem obtožen.« Sodnik Arnerič ga je vprašal, če je bil na Madjarskem. »Bil sem,« je dejal. »Nekoč sem pripovedoval Tilmanu, da bom izgubil delo, pa me je povabil, naj grem z njim na Madjarsko. Nato je na predsednikovo vprašanje pripovedoval o svojem potu preko meje. Bil je v Bistrincih in od tam sta s Tilmanom odšla v neko hišo v Bermen-du, od tam pa v neko gostilno iri nato na orožniško postajo, kjer ju je sprejel neki madjarski častnik. Opisal je tega častnika. Madjari od njiju niso zahtevali obmejne izkaznice niti potnega lista. Neki madjar-ski orožnik ju je vprašal, kdo sta. Odgovorila sta mu, da sta prišla iz Jugoslavije. Brez nadaljnjih poizvedb so jima nato dali prenočišče. Predsednik Arnerič je nato prečital njegove prejšnje izpovedi, v katerih je priznal mnogo okoliščin, ki jih je danes tajil. Tako je v svojih prejšnjih izjavah priznal, aa se je v Bukarešti vadil v rabi orožja. Danes je dejal, da to ni res. Predsednik Arnerič je nato prečital še zapiske o konfrontaciji med njim in Tilmanom, za tem pa je razpravo prekinil in jo odgodil do jutri, ko bosta poleg že zaslišanih morala pred sodnike še Gros in Budrovac. Prekooceanski polet vele-letala »Do X« Pariz, 4. maja. AA. Iz Saint Louisa poročajo, da je pristalo tamkaj veleletalo »Do X«. Ko je obnovilo svoje zaloge goriva, je nadaljevalo polet v Bolamo v poriugalski Gvineji, odkoder bo letelo preko Atlantskega oceana v Juž. Ameriko. Bomba v stanovanju japonskega ministra Tokio, 4. maja. AA. V stanovauje finančnega ministra linija so vrgli neznanci bombo, ki je napravila nekaj materijalne škode. Seja ministrskega sveta i Beograd, 4. maja. AA. Danes od 9. do 10. se je vršila pod predsedništvom predsednika mi-HistrskeM sveta generala Petra Živkoviča seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo ‘o tekočih zadevah. Proces proti morilcem Tonija Schlegla Zagrel), 4. maja. k. Danes ob 8. uri se je pričel pred zagrebškim sodnim stolom proces po zakonu o zaščiti države proti osebam, ki so obtožene umora Tonija Schlegla, Sodnemu stolu je predsedoval sodnik Bubanj. Ko je senat zavzel ^svoje mesto, je 28 obtožencev zasedlo 3 obtožne klopi. Sodni stol je zaslišal vsakega posebej glede njihovih osebnih podatkov. To zaslišanje je poteklo naglo in brez prekinitve. Nato je državni tožilec dr. Ružič pričel čitali obtožnico. To obtožnico objavijo jutrišnje >Novo »lic na 15 straneh z drobnim tiskom. Čitanje obtožnice jo zavzelo vso dopoldansko in popoldansko razpravo, ki je trajala do 18-30. Jutri ob 8. uri se bo proces nadaljeval. Pričeli bodo zasliševati posamezne obtožence. Romunski kralj v Temešvaru Temešvar, 4. maja, O. Drugi uradni posei kralja Karola v romunskih mestih je veljal Temešvaru. Prej je kralj posetil le še Cluj o priliki 50-letnice tamkajšnjega vseučilišča. Kralj je prispel v Temešvar v soboto. Priredili so mu velike svečanosti in manifestacija. Sprejel je še istega dne mnogo deputacij iz Romunskega Banata. V nedeljo je prisostvoval posvetitvi temeljnega kamna romunske katedrale, popoldne pa se je udeležil velikih konjskih dirk. Zvečer se je spet vrnil v prestolnico. Dijaški nemiri v Berlinu Berlin, 4. maja. AA. Na berlinski univerzi je prišlo do ostrih spopadov med nacionalističnimi in komunističnimi dijaki, ki so obesili na poslopju univerze rdečo zastavo. Rektor univerze je moral intervenirati, da jih je pomiril. Dobitki pri državni loteriji Beograd, 4. maja. 1. Pri današnjem žrebanju V. razreda 21. kola državne razredne loterije so dobile naslednje srečke: dobitek 40.000 Din št. 2G.261, dobitek 30.000 Din št. 97.897, dobitek 10.000 Din pa št. 338, 84.683, 17.252, 25.991 in 72.651. Angleški trgovinski minister o gospodarski krizi »Rešitev je v glavnem odvisna od svetovnega sodelovanja in od uvedbe zlate podlage v valutah« London, 4. maja. A A. Trgovinski minister William Graham je v svojem govoru v Leithu priznal, da ni veliko upanja na znižanje svetovnih carin. Vendar je potrebno, je nadaljeval minister, da se v bodoče regulirajo cene in produkcija poglavitnih živil. Sedanji padec živilskih cen je v veliki meri zakrivila neracijonalna produkcja, ker se ni znalo, s kako velikimi zalogami razpolagajo producenti. Padec cen je imel za posledico veliko brezposelnost tako v protekcionističnih državah ka- kor v državah s svobodno trgovino. Vse to je dezorganiziralo javne finance, kar je pa zakasnilo izvedbo važnih socijalnih in industrijskih reform. Rešitev teh vprašanj je v veliki meri odvisna od svetovnega sodelovanja in od uvedbe zlate podlage v kreditnih in valutnih sistemih. Najvišje avtoritete priznavajo, da je koncentracija kapitala v Franciji in v Združenih državah povzročila tem in drugim državam velike težkoče. Šesti kongres mednarodne trgovinske zbornice Kongres je otvoril včeraj predsednik Združenih držav Hoover Krivda Madjarske V posesti velikanskih veleposestev, katera jim mora madjarski kmet obdelovati za najnižjo plačo, so imeli madjarski plemiči vedno dovolj sredstev, da so nastopali v velikem svetu kot prvi med velika.ši. Da ta svoj sloves, ki pa je šel na račun madjarskega delavca in kmeta, še bolj utr-de, so nastopali s sijajem, da so celo od luksuza razvajeni ljudje strmeli nad bogastvom in razsipnostjo madjarskih velika-šev. Dostikrat je sicer ta razsipnost spravila marsikaterega madžarskega velikaša ob vse premoženje, kakor se je n. pr. zgodilo to prekmurskemu grofu Szaparryiju, ali sloves, da so madjarski plemiči nepre-kosljivi velikaši, je ostal in ta je pomenil tudi realne koristi. Tako je ta sloves pripomogel marsikateremu madžarskemu plemiču, da je z bogato ženitvijo napolnil zopet svoje prazne blagajne, predvsem pa je dal ta sloves tudi velik političen upliv, ki so ga znali madžarski grofi izkoristiti zlasti dobro. In v izkoriščanju teh zvez obstoji še danes velik del vse Madžarske zunanje politike. Ni bilo pred vojno v kulturni Evropi države, ki bi tako zelo tlačila svoje nema-džarske državljane, kakor Madžarska. In še danes se ni nehalo to preganjanje in Slovaki na Madjarskem, ki jih je nekaj sto-tfsoč, še danes ne morejo uprizoriti niti najbolj nedolžne gledališke igre v slovaškem jeziku. Nič bolje se ne godi niti nemški manjšini na Madžarskem, ki je brez vseh pravic, pa čeprav zvesto podpira vladno večino madžarske vlade. Vse to pa ne moti madjarske grofe in plemiče, ki edini danes vladajo na Madjarskem, da kriče v svet o silnem preganjanju, ki da ga trpe njih manjšine v tujini 1 Računajo pač z neoporečnostjo velikega sveta in na svoje dobre zveze z velikimi gospodi v evropskih prestolnicah in da bodo mogli tem naslikati situacijo na svoj način. Njih računi niso niti tako napačni, kakor je pokazala falzifikatorska afera in pozneje tudi znana gotthardska afera s tihotapljenjem orožja. Pred očmi poštenega sveta in zlasti pred očmi vse evropske demokracije so se takrat madjarski politiki do golega kompromitirali, toda veliki svet, ki se ponaša s svojimi laksnimi pojmi o morali, jim je spregledal i potvarjanje denarja in tihotapstvo z orožjem ter še naprej dovolil, da so ga madjarski plemenitaši izkoriščali s svojimi »dobrimi zvezami«. Ta pardon velikega sveta je madjarske mogotce ojunačil, da so si pričeli dovoljevati še večje nesramnosti in hinavščine. S Široko gesto so nastopali pred svetom v ulogi velikih mučenikov in dan na dan so pripovedovali, kako silna krivica se jim godi vsled mirovnih pogodb in kako da te ogrožajo mir v srednji Evropi, sami pa so istočasno pošiljali v našo državo atentatorje in teroriste, da zanetijo na Balkanu vojni požar. Pod vodstvom madžarskih obmejnih čet so prihajali v našo državo tuji plačanci, da z madžarskim ekrazitom in madžarskimi bombami povzročijo nemire v sosedni državi. Vse to je bilo na procesih proti terorista« te dni sodno ugotovljeno, kljub temu pa si upa skoraj istočasno govoriti madžarski ministrski predsednik, da mora Madžarska vsled napetega položaja gledati, da je njen smodnik suh. Da, v resnici potrebuje Madžarska suh smodnik, toda ne za utrditev miru, temveč za bombe in atentate ter za ogrožanje miru, za kar najema plačance s pomočjo emigrantskih veleizdajalcev. Beograjski proces je do golega razkril krivdo Madžarske pri bombnih atentatih v Jugoslaviji in te krivde ne more utajiti več nihče. Ta krivda pa ne pada samo na Madžarsko in njene sedanje vladarje, temveč Judi na one evropske kroge, ki so doslej redno dajali madžarskim kverulaujont potuho. Ker so ti veliki gospodje dopusti'), da se je proces proti falzifikatorjem končal s farso, ker so ti krogi privolili, da je bila tudi tihotapska afera končana tako, da ni bil nihče kaznovan, samo zato je tudi bilo mogoče, da so si upali madžarski ire dentisti pričeti z organiziranjem terorističnih tolp v drugih državah. Če vse to trpe razni veliki gospodje po evropskih letoviščih in velemestih, pa tega ne bo trpelo evropsko delovno ljudstvo, ki je že do grla sito imperijalistične in avanturistične politike madžarskih grofov. In madžarsko ljudstvo je te politike še najbolj sito, kakor bi takoj pokazale že prve volitve, če bi bile le tajne in če ne bi odločevala o njih rezultatu madžarska policija. Še manj pa more trpeti podpiranja teroristov s strani Madžarske Jugoslavija, ki zvesto izpolnjuje vse svoje mednarodne ob- Washington, 4. majh. n. Danes se je pričel 6. kongres mednarodne trgovske zbornice. Na kongresu sodelujejo zastopniki 47 narodov. Kongres je otvoril sam predsednik USA Hoover. Med ameriškimi delegati je tudi Oven Young. Pred otvoritvijoi kongresa je imel predsedniški svet konferenco in je sklenil predlagati za novega predsednika zbornice nemškega delegata in veleindustrijama Franca pl. Mendelsona, čeprav so se nekateri zavzemali za ameriške- Za rešitev angleškega polarnega raziskovalca na Grenlandiji London, 4. maja. AA. Za usodo mladega angleškega polarnega raziskovalca vlada po vsem svetu veliko zanimanje. Courtauld je ostal preko zime na Ledenem rtu na Groenlandskem, da prouči tamošnje vremenske prilike. Kapetan Ahrenberg je letel na Groenlandsko, ni pa mogel dalje, ker so ga ovirali silni ledeni vetrovi. Sedaj se je doznalo, da manjkajo tudi trije drugi člani ekspedicije. S topniCarke »Odin« so brzojavili, da so vodja VVatkins in drugi člani ekspedicije odšli pred XI dnevi proti Ledenemu rtu. Od takrat se ne ve o njihovi usodi ničesar. Ker nimajo, s seboj veliko živil, so v hudi nevarnosti. Pozneje je še prišla vest, da se je letalo ekspedicije pokvarilo. Meseca decembra je ostal Courtauld na Groenlandski visoki planoti približno 3.000 m visoko in 150 milj od taborišča v Angnassaliku. Njegovi tovariši so se morali boriti pri povratku v izhodišče z velikimi težkočami in so ga dosegli popolnoma izčrpani. Večkrat so zašli v silen snežni metež in so morali prekoračiti velike ledene razpoke. Angleška vlada je sklenila, da bo pomagala pri rešilni ekspediciji. Na prošnjo danske vlade je organizirala drugo rešilno ekspedicijo, ki odpotuje iz Hulla te dni. Krvavi nemiri v Egiptu Kairo, 4. maja. AA. Včeraj popoldne je prišlo v Denisuefu do krvavih spopadov med policijo in demonstranti. Policija je streljala, ubila 8 in ranila 46 oseb. Ranjenih je bilo tudi sedem stražnikov. Notranji minister poroča, da je bilo ubitih samo 6 oseb, a 3 so bile ranjene. Nemiri so nastali pri prihodu Nahasa paše, ki je.prispel v spremstvu 6 članov izvršilnega odbora vafdi-stične stranke. Kairo, 4. maja. AA. Ker postaja položaj čez-dalje bolj resen, je pričakovati v najkrajšem dogodki v Beniffuelu, kjer so pri zadnjih nemi-času intervencije Anglije. Povod temu so dali rih ubili 4 osebe, 40 pa ranili. Policija je aretirala v Gizehu Nahaso-pašo in njegove tovariše. Po daljšem zasliševanju jih je izpustila, v Kairu so proglasili obsedno stanje. Policija je v stalni pripravljenosti v celem Egiptu. Parlamentarne volitve bodo najbrž odgodene. Smrt tretjega najbogatejšega Amerikanca Ncwyork, 4. maja. AA. V 92. letu starosti je umrl Eervige Baker, tretji najbogatejši človek v Ameriki. Njegovo zapuščino cenijo na 100 milijonov funtov šterlingov (približno 28 milijard dinarjev). Vzlic visoki starosti je bil pokojnik predsednik 47 družb in je igral v ameriškem gospodarskem življenju velevažno vlogo. Novinarji so ga imenovali »sfinga iz Wallslree-ta«. veznosti in ki ima zato pravico zahtevati od drugih sosed isto. Krivda madžarskih oficielnih krogov pri organiziranju atentatov na našem ozemlju je dokazana, izostali ne morejo in ne sunejo tudi posledice tega dokaza. ga delegata Bornesa. Ameriški kandidat Bornes je v razgovoru z novinarji naglasil, da je naloga kongresa mobilizirati sile vsega sveta, da se odstranijo zapreke, ki stoje na potu ozdravljenju svetovnega gospodarstva. Značilno je, da je poluradni list »Washington Post« zavzel neprijatelj-sko stališče napram kongresu. List pravi, da si dolžniki z vsega sveta ne smejo domišljati, da se bo Amerika le za ped umaknila od svojih zahtev. Nemška umetniška razstava v Zagrebu Zagreb, 4. maja. k. Umetniška izložba nemške umetnosti, ki so jo otvorili včeraj dopoldne, je izzvala največji interes, tako da je poset odličen. V zvezi s to reprezentativno izložbo bodo priredili tudi nekaj predavanj, da prispevajo k kulturnemu zbližanju med našo in nemško državo. Ljapeev zopet na krmilu v Bolgariji Sofija, 4. maja. A A. Bolgarska agencija poroča: Kriza vlade se je končala tako, da ostane na oblasti kabinet LjapČeva brez vsake spremembe. Volilni uspehi skrajnih strank v Nemčiji Berlin, 4. maja. A A. V deželi Lippe so se včeraj vršile volitve v deželni zbor. Bile so prve, odkar so stopile v veljavo izredne odredbe Brttningove vlade. Pokazale so, da so se ekstremistične stranke ponovno ojačile. Socijalisti so ohranili v glavnem svoje posestno stanje. Dobili so sedem mandatov od 15. Izgubili so pa večino. Narodni socijalisti so dobili 4. komunistična stranka pa 1 poslanca. Nemški nacionalisti so izgubili 2 mandata, demokrati 1 in meščanska lista 1 mandat. Napram državnozborskim volitvam so izgubili nemški nacijonalci 26%, demokrati 27, ljudska stranka 14 in socijalisti 6%. Meščanska lista je nazadovala za 28 odstotkov. Komunisti so napredovali za 55% socijalisti pa za 49%. Izgredi v Bruslju Bruselj, 4. maja. AA. Včeraj se je končal aktivistični kongres v Wemmelu s spopadi z orož-ništvom. Udeleženci kongresa so, namesto da bi se razšli, odpotovali z avtomobili v Bruselj, kjer so se spopadli z nacijonalističnimi dijaki. Ranjenih je bilo na obeh straneh veliko oseb. Končno je policija ločila obe skupini in aretirala 20 oseb. Velika nesreča na Bodenskem jezeru Lirnlau, 4. maja. AA. Na Bodenskem jC2S.ni se je v viharju prevrnila jadrnica tukajšnjega športnega kluba. Utonilo je 10 ljudi. Rešil se'je samo eden. En frank odškodnine namesto 250.000 Pariz, 4. maja. AA. Civilno sodišče je obsodilo izdajatelja, ki je objavil sliko in življenje'-pis teniškega šampijona Borotre v reklamne svrhe, na 1 frank odškodnine. Borotra je tožil izdajatelja za 250.000 frankov odškodnine. Vendar je sodišče smatralo, da Borotra ni imel materijaine ne moralne škode in je zalo tako milo sodilo. Letala z motorji v krilih London, 4. maja. A A. »Daily Mail« poroča, da strojne tovarne iz Beardmora poizkušajo v Glasgovvu nov tip letala, ki je opremljeno z lahkimi motorji. Motorji se lahko vdelajo v krila, kar bo zelo povečalo hitrost lelal in zmanjšalo nevarnost ognja. Nemški industrijei v Beogradu Beograd, 4. maja. 1. Davi je prispela ob 8 30 z zagrebškim brzovlakom v Beograd skupina nemških induslrijcev. Na postaji so jih sprejeli zastopniki beograjskega gospodarstva. Gostje so se nastanili v hotelu »Palače«. Oh 10-30 so se v industrijska zbornici sestali z zastopniki beograjskega gospodarstva in se z njimi pobliže spoznali. Opoldne jih je sprejel načelnik ministrstva za trgovino in industrijo g. Pitja, ki se je z njimi dalj časa razgovarjal. Ob 15. uri so se Nemci odpeljali po mestu in poselili več gospodarskih ustanov in podjetij. Nemško poslaništvo v Beogradu priredi nemškim industrij-cem na čast nocoj v svojih prostorih sprejem. Jutri dopoldne se bodo nemški industrijei pokloniti neznanemu junaku. Dne 7. t. m. odpotujejo v Sarajevo. Kongres finančnih uradnikov Zagreb, 4. maja. k. V sabornici se je danes pričel drugi kongres finančnih uradnikov iz -vse države. Na njem sodeluje okrog 200 delegatov, Otvoril ga je predsednik njihove strokovne organizacije Ilič, svetnik finančnega ministrstva. Pred prehodom na dnevni red je kongres poslal kralju, ministrskemu predsedniku in finančnemu ministru vdanostne brzojavke. Predse v.iik Ilič je nato pozdravil direktorja zag-ebške finančne direkcije dr. Kasuna. Kongres je sprejel tajniško in blagajniško poročilo itT soglasno sprt menil društvena pravila. Pri volitvah nove uprave je bil svetnik Ilič soglasno izvoljen za predsednika. V Novinarskem domu so imeli nocoj svečano večerjo, jutri pa priredijo krajši izlet v zagrebško okolico. Zagrebški velesejem Zagreb, 4. maja. k. Danes je poteklo 10 dni od otvoritve Zagrebškega zbora. Zbor je pose-tilo doslej okrog 110.000 ljudi. Jutri bodo pričeli z aranžiranjem prve letalske izložbe, ki jo bodo otvorili 14. maja. Letala, ki bodo pristala na letališču, bodo demontirali in prepeljali na sejmišče. Računajo, da bodo razstavili 40 letal •'sefi mogočih lipov. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 4. maja. V severnih Alpah na štajerskem in vzhodnem Koroškem jasno in gorko, jugovzhodni vetrovi, nagnjenje k nevihtam. Sohclslvo USTANOVITEV SOKOLA V RIBNICI NA POHORJU Že davna želja, ustanoviti Sokola v Ribnici na Pohorju, se je uresničila. Pred kratkim se je ustanovilo Sokolsko društvo, ki je zlasti v obmejnih krajih neobhodno potrebno. Na mestu je, da se pokaže naša pristna jugoslovanska misel končno tudi na zunaj, bodisi poleti napram letoviščarjem ali pa pozimi napram ljubiteljem belega športa, ki so posebno vzljubili to lepo pohorsko sokolsko gnezdo. Na ustanovnem občnem zboru je bil izvoljen starostom ugledni veleposestnik in industrija-lec brat inž. Milan Lenarčič iz Josipdola, pod čigar vodstvom so se že lansko leto vršile priprave za ustanovitev Sokola. Uredila se je telovadnica, kjer so telovadili predvsem delavci, za kar jim bodi izrečeno posebno priznanje. Želimo, da bi bili ti požrtvovalni bratje delavci za vzgled ostalim, po večjih industrijskih kra-jh. Prepričani smo, da ne bo ostal pohorski Sokol samo na papirju, temveč da bo v najkrajšem času združil pod svojim okriljem prav vse zavedne Jugoslovane. Zdravo I Šah Predolimpijski turnir v Pragi (Od našega posebnega dopisnika.) 7. kolo se je igralo v četrtek 30. aprila. Tu sta se srečala Stoltz in OpoČensky. Slednji je dosegel sicer boljšo pozicijo, dal pa je potem remis. lsto-tako je končala -remis-partija Rejfif - Flohr. Rejfif je bil celo partijo v premoči. Pirc je s težavo dobil proti Kubanku, ki je igral partijo jako dobro, končno pa vendar podlegel. Gilg je proti dr. Skulički pokvaril boljšo pozicijo in remiziral. Makarczyk je porazil depriiniranega Gombosa, inž. Berger Sudija. Ker je Rejfif remiziral tudi svoje viseče partije s Stoltzem in Pircem, se je pomanjšala razlika med Stoltzem in sledečim Pircem za ‘/» točke. Pri Stoltzu se opaža popuščanje moči. Prvi poraz Stoltza V 8. kolu je Sudi v senzacijonalui partiji porazil Stoltza. Sudi je igral damski gambit in je celo partijo odlično izvedel. Opočensky je porazil dr. Skaličko in dohitel Pirca, ki je s težavo remiziral z Gilgom. Slednji je jako dobro vodil kot«beli sicilijansko partijo. Flohr je porazil Kubanka. Pri tem je dosege') svojevrsten rekord. Prišel je namreč k partiji šele 15 minut pred časovno kontrolo in moral v tem času napraviti vse poteze. Rejfif je porazil Gombosa, partija Sudi - Skalička je bila prekinjena. 9. kolo se je igralo J. milja zveom', Najvažneje je bil* partija Pirc - Opočensky. Pirc je po kratki igri zmagal. Tudi Rejfif, ki je bil poleg OpoČenskega edini neporažen, je izgubil, in sicer proti Ma-karczyku, ki je danes znatno bolje igral kakor doslej. Flohr je s premočjo dobil važno partijo proti Gilgu. Stoltz je prekinil .. inž. Bergerjem v slabši poziciji, Kubanek in Gombos bosta naj-brže remizirala, istotako Sudi in Skalička. V 10. kolu je Pirc po velikih zapletljajih porazil Sudija in s tem sam prevzel vodstvo. Stoltz je namreč zopet prekinil v slabši poziciji z dr. Skaličko. Flohr ima Še dobre izglede na zmago, če dobi prekinjeno partijo z Opo-čenskim. Gilg je utrpel proti Gombosu, ki ni imel še nobene točke, težak poraz, Rejfif pa je porazil inž. Bergerja. Makarczyk je premagal Kubanka. Stanje: Pirc 7'/*, Stoltz 6 (2), Flohr 6 (1). Prva tri mesta so tem trem že zasigurana tudi brez zadnjega kola. Afera belgijskega profesorja v Italiji Procesu proti prof. Moulinu bosta prisostvovala dva belgijska izvedenca — Bessanesijev dementi Bruselj, 4. maja. n. »Le Peuple« je objavil dolgo poročilo, da je italijanska vlada dala belgijskemu poslaniku v Rimu popolno garancijo za pravilen potek procesa proti profesorju Moulinu pred fašistovskhn sodiščem za zaščito države in javne varnosti. Italija je napravila to izjemo, da po-svedoči svoje prijateljstvo napram Belgiji. K procesu bosta, kakor je garantirano belgijskemu poslaniku, pripuščena dva izvedenca belgijske vlade. Isti list je objavil tudi izjavo italijanskega emigranta Ivana Bassanesija o njegovih odnošajih z Moulinovo afero. Bassanesi je dementiral trditve italijanskega državnega podtajnika za notranje zadeve Arpinatija v rimskem parlamentu, češ da so pri nekem Paravelliju, ki je baje vzdrževal zveze z belgijskim profesorjem Moulinom, našli Bassanesijevo pismo z zahtevo po podatkih o italijanskih letališčih, o organizaciji fa-šistovske milice in policije. Bassanesi je odločno zatrdil, da ni nikoli dal Paravelliju kakšnih naročil in navodil. Paravellija sploh nikoli ni poznal. Zaradi tega so Arpinati-jeve izjave neosnovane. Arpinati naj jih dokaže s tem, da objavi fotografsko reprodukcijo pisma, če hoče, da mu bo kdo verjel. Kongres slov. sadjarjev in vrtnarjev v Mariboru Maribor, 4. maja. Od sobote do danes se je mudilo v Mariboru mnogo slovenskih sadjarjev in vrtnarjev, včlanjenih v Sadjarskem in vrtnarskem društvu za Slovenijo. Prvi so zborovali v soboto člani dre-vesniškega odseka. Razpravljali so o vseh vprašanjih drevesničarstva in napravili več važnih sklepov. V nedeljo popoldne je bil v veliki kazinski dvorani letošnji občni zbor sadjarskega in vrtnarskega društva, katerega se je udeležilo o-krog 300 delegatov iz raznih naših krajev. Iz poedinih poročil posnemamo, da je v Sloveniji 177 podružnic, v katerih je organiziranih okrog 10.000 članov, dočim jih je bilo ob nastanku društva L 1921. le 1000. V teh 10 letih se je sadjarstvo pri nas tako dvignilo, da je postalo izredno važna gospodarska panoga, ki donaša loto za letom večji dobiček. Po opravljenih formalnostih občnega zbora so zborovalci sprejeli razne sklepe za svoje nadaljnje delo. Tako se je med drugim sklenilo, da bo list »Sadjar in vrtnar* še nadalje izhajal samostojno in se ne bo združil s »Kmetovalcem«. Prosvetnemu ministrstvu bodo predložili pred-J°gi naj namesti na učiteljiščih kmetijske strokovnjake kot strokovne učitelje, da bi se tako v*gojit učitelji osnovnih šol tudi v gospodarske vzgojitelje in svetovalce. .Bansko upravo bodo naprosili, da bo prepovedala prodajanje sadnega drevja na sejmih. Po občnem zboru so si delegati ogledali tukajšnjo vinarsko in sadjarsko šolo. Danes dopoldne pa je bil v veliki kazinski dvorani kongres slovenskih sadjarjev, ki se ga je udeležilo preko 100 ljudi. Kongres je otvoril in vodil predsednik g. ravnatelj Humek, bansko upravo pa je zastopal kmetijski svetnik g Zidanšek. Ravnatelja gg. Priol in Rudi sta poročala o sadni trgovini, inž. Skubic pa je predaval o sadnih škodljivcih. K debati, ki se je razvila o vprašanju trgovine s sadjem, so se oglasili gg. Sagadin, Sagaj, Kafol in dr. Skle-so pripraviti vse potrebno za olajšanje po-'S.°y, v trgovini. Uvedli bodo točno poročevalsko *u °’ kakor jo imajo hmeljarji že nekaj let. iHcali bodo sestanek vseh izvoznikov, pridelovalcev in drugih faktorjev. Na tem sestanku Jodo določili enotne smernice za ves letošnji izvoz našega sadja, ki obeta biti velik. Danes popoldne so se sadjarji odpeljali v Št. lij v Slovenskih goricah, kjer so si'ogledali tamkajšnje vzorne sadovnjake. Nato so se razšli. Prihodnji občni zbor slovenskih sadjarjev in vrtnarjev bo prihodnjo pomlad v Celju. Finžgarjeva proslava „ Kamnik, 4. maja. rmzgar v Kamniku ni neznan, saj ima tukaj mnogo osebnih prijateljev, tu je prijateljeval z našim pesnikom Medvedom in v obeh kamniških prosvetnih domih so se že po večkrat predvajala vsa njegova dramatična dela. Da so fiužgarjeva dela v Kamniku prav tako priljubljena kot njegova oseba dokazuje vedno polna dvorana in pa dejstvo, da so morali vsako igro y f*, P^avliHti-tatni.-s maia ie Proslavila Narodna či- s si-,,,,, s®sWesetletnico priljubljenega pisatelja in i ",11!! govorom g. dr. Konrada Janežiča . ("'zoritvijo ljudske igre »Divji lovec«. Dvo-ana Narodne čitalnice je bila nabito polna najodličnejšega kamniškega občinstva. Govornik i v je v lepo zasnovanem govoru ori- sal življenje in delovanje jubilanta na literarnem polju. Posegel je nazaj v prve početke slovenske literature in omenil oni zloglasni govor nemškega pesnika Anastasia Griina v kranjskem deželnem zboru, v katerem se je ta norčeval, da vso slovensko literaturo lahko spravi V zepru robec, Ako bi danes vstal Anastasius Orni bi vide , koliko so Slovenci v kratki dobi . Iet ustvarili na literarnem polju. In k temu le mnogo pripomogel F. S. Finžgar. Njegova aramatska dela so predvsem prave ljudske t"fe’ k1, so, se zlasti med preprostim ljudstvom utK° priljubile, ker gledalec vidi v njih kakor zrcalu samega sebe z vsemi svojimi vrlinami •»napakami. govoru je sledila vprizoritev »Divjega lov-tr Vi-1 dobro uspela. Igralci so se po- rJ . kolikor so mogli, vendar smo od nosil-v glavnih vlog Majde, Janeza in Zavrtnika pričakovali več. Najbolj je pogodil svojo vlogo član stare čitalniške garde g. Milko Grčar v vlogi Tončka. Izborna sta bila kovač Jure in njegova žena. V splošnem so bile skupinske scene mnogo boljše kot dialogi in monologi. Da je igra gledalcem ugajala, je dokaz dolgotrajno odobravanje po vsakem dejanju. S Finžgarjevo proslavo je Čitalnica dostojno zaključila svojo letošnjo gledališko sezono. Telime Kola jahačev in vozačev Ljubljana, 4. maja. Včeraj je priredilo Kolo jahačev in vozačev »Prestolonaslednik Peterc v Ljubljani tekmo na štadijonu na Dunajski cesti. Na prostoru se je zbralo precej ta šport ljubečega občinstva in tekma je potekla vseskozi napeto in zanimivo, le dež je proti koncu nagajal Pri uvodnem skakanju z 8 zaprekami in 9 skoki so dobili prvo nagrado (1000 Din) kap. Djtirovljevič na Leli v času 1:04:09; drugo nagrado (600 Din) podporočnik Vladimir GliStf na Noui v času 1:11:02; tretjo nagrado (300 Din) policijski nadzornik Anton Pavlovčič na Ciganu v času 1 :12 :06. Pohvalno priznanje so dobili dr. Friderik Lukman na Cedru. kapetan Mihajlo Duduškin na Lieblingu in Mabi ter podporočnik Podboj na Liski. Kot izurjena in simpatična jahalka se je izkazala ga. Linda Lukman na Olafu. Pri dresurnem jahanju sta dosegla enako število točk dr. Friderik Lukman na Cedru in kap. Stevau Djurovljevič. Priznanje za lepo jahanje je prejel nadzornik Pavlovčič. Občinstvo se je končno najbolj zanimalo za rezultate v sledečem lovskem jahanju z 10 zaprekami in 12 skoki in s štirimi nagradami. Prvo nagrado je dobil g. Rihard Wolf na Orlu v času 1:37 (1500 Din); drugo kapetan Dju-rovljevič na Leli v času 1 35:06 (800 Din); tretjo podporočnik R. Rončevič .na Bebi v času 1:36:06 (5°0 Din); četrto podporočnik Glišič na Noni v času 1 :43 :02 (300 Din). Priznanje je prejel kap. Diiiliiškin na Lieblingu. Ker se je vlil dež ffri presojanju za dve nagradi za poslušnost, je bila prisojena samo ena nagrada kap. Djurovljcvičii na Dr., •m. častno nagrado za najboljšo tehniko in najlepši stil je pa do bil kapetan Duduškin. Tragična smrtf Antona Likozarja Ljubljana, 4. maja. Na Celovški cesti je snoči šofer Andrej Batič povozil do smrti z avtomobilom 42-letnega magistratnega uradnika Antona Likozarja. Preiskava, ki jo je policija uvedla že snoči takoj po dogodku, je ugotovila: Andrej Bafif, šofer pri Slogradu, roj. 1. 1900. v Trstu, stanujoč v Goriški ulici, je snoči ob 2045. uri vozil z osebnim avtomobilom, v katerem je sedela njegova prijateljica Alojzija K., postrežnica iz Florjanske ulice 17, po Celovški cesti iz Št. Vida proti Ljubljani. V daljavi 300 m od mestne meje je Batič dohitel magistrovega uradnika Likozarja, ki se je peljal s kolesom proti mestu. Batič je z avtomobilom zadel v Likozarjevo kolo, ki je odletelo v obcestni jarek, dočim je Likozar sam padel pod avtomobil, ki ga je vlekel kakih 20 korakov s seboj. Ko je Batič avtomobil ustavil, je bil Likozar že v nezavesti in je z veliko rano na levi strani glave obležal na cesti. Likozar je peljal počasi ob desni strani ce^te tik ob kamenju, ki je nakopičeno za gradnjo cestne železnice vzdolž ceste, poleg njega pa je šla Slavka llaš, služkinja, stanujoča v Zg. šiški 114 in se z njim pogovarjala. Kolesa Likozar ni imel razsvetljenega. Batič je izjavil, da je vozil z brzino 35—40 km na uro in da je ves čas bil za Magistrovim avtobusom. Ko je Magistrov av tobus Likozarja dohitel, je Likozar zavil s kolesom na sredo ceste, radi č sar je bila nesreča neizogibna, ker avtomobila ni bilo mogoče u-staviti na tako kratko daljavo. Skladišnik Franc Bahar iz Zg. šiške 113 in Slavka Ilaševa sta izpovedala, da je bila razdalja med Magistrovim avtobusom in Batičevim avtomobilom okrog 100 korakov in da bi Batič prav lahko ustavil avtomobil. Jugoslavija odaruje... & njena solnčna obala... njena čarobna jezera... in zobje njenih prebivalcev. Njena obala obžarjena 8 svetlim solncem, njena jezera bogata redkih čarov so kakor zobje njenih prebivalcev dragocen dar lepe prirode. Ali zato vendar s preudarnostjo stotisoče Jugoslovanov neguje svoje zobč s Sargovim Kalodontom. Blagodejna pena te zobne kreme polepšuje zobč z blestečo čistoto in čuva usta nalezljivih kali. SARGOV KALODONT ohranjuje zdravje in lepoto zob. Pekovski mojster Karol Prijatelj iz Zg. Šiške 158 je izjavil, da je Likozar res zavil s kolesom na sredo ceste in to takoj, ko ga je prehitel Magistrov avtobus. Batič je res vozil 50 do 60 korakov za Magistrovim avtobusom. Likozar, ki so ga takoj po nesreči odpeljali z rešilnim vozom v splošno bolnico, je že ob 23. uri izdihnil. Proli šoferju Batiču je uvedla policija kazensko postopanje. Na njen predlog je državno tožilstvo odredilo obdukcijo trupla. Gneča v avtomatičnem buVfeiu Ljubljana, 4. maja. V soboto je bil otvorjen v Šelenburgovi ulici prvi ljubljanski avtomatični bufet. Bufet je lepo urejen j>o načrtih arhitekta g. Platnerja. Prostor, ki je morda le premajhen, ali se nam pa zdi premajhen te dni, ker je v njem taka gneča, kakršna ie bila samo na prvi kuharski razstavi pri onih paviljonih, kjer so delili zastonj, je izrabljen najbolj ekonomično, loda estetično. Zunanjost bufeta je velikomestna. Zvečer za-bleste črke »Rio«, kakor se bufet imenuje. Lahko bi mu dali sicer domače ime, toda danes so že taki časi, da ne veš, kaj je še domače in kaj ni več. Saj nam kino in gramofoni dan za dnem vsiljujejo razne »Rie* v vseh varijantah. Še bolj kakor lepa notranja in zunanja oprema bufeta nas je pa presenetila gneča občinstva iz Ljubljane in okolice (v nedeljo smo opazili prave podeželane v bufetu. katere,smo osumili, da so se pripeljali v Ljubljano samo zaradi bufeta, »kjer vržeš v špranjo dinar in priteče pivo samo v glaž«), Vse je drlo v Rio, in to ne samo v soboto in nedeljo ves dan, temveč tudi včeraj ves dan. Res je, da smo v začetku meseca in da je Rio novost za Ljubljano, res je pa tudi, da je bil takle avtomat krvavo potreben za naše mesto. Samo da tisti, ki bodo njegovi stalni odjemalci zaradi polrebe in praktičnosti, prve tri dni niso prišli še do kozarcev in do špranj,, zaradi gneče radovednežev, ki so tri dni zaporedoma metali dinarje v špranje, zdaj jih pa ne bo zlepa blizu. Torej nad vse potreben nam je bil takle bu fet, in ko bodo odpravljeni v njem nekateri ne-dostatki, ga bomo prav vsi veseli. (gledališče REPERTOAR NARODNEGA GLEDA' LISCA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Torek, 5 .maja: Zaprto, Sreda, 6. maja: »X Y Z«. Red D. Četrtek, 7. maja: »Doni osamelih žena«. Red B. Petek, 8. maja: »Slehernik«, predstava v operi. Rod A. Opera. Začetek ob 20. uri zvečer. Torek, 5. maja: »SneguPoSkac. Red D. Sreda, 6. maja: »Oj ta prešmentana ljubezen*. Red B. Četrtek, 7. maja: »Lohengrin«. Gostuje Marij Šimenc. Red C. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Torek, 5. maja ob 20. uri: »Kavalir Miško*. Abon. A. Sreda, 6. maja: Zaprto. Gu.id.as Farumor Scman 63 if* * Se le ŽLvljenJ'u v Erlebru zdela pravljica. Vse soli m ot (f1,n0Vega 'll 8'asno je odmeval njen ve-; .. P°d obokai1'"ii stropi nekdanjih samostanskih Hodnikov. S ponosom in razumevanjem je v ogromni galeriji prednikov ogledovala slike umrlih Farnmorov. Sence gieha, ki je ležala na pragu tega viteškega gradu, ni videla. Bila je srečna. Ljubezen in občudovanje sta jo obdajala. Obetala se ji je zlata bodočnost. »Kam ste se tako poglobili?« To vprašanje je stavila nekoč neka v gradu mudeča se modna kraljica Lu-ciliji, ko je ta vneto čitala iz neke knjige. 161 Namesto odgovora je Lucilia pokazala prijazni danil knijgo. Bilo je delo pisateljice Georges Sand. Lady Chesville se je nasmejala ter se okrenila k J armom, ki je v tistem hipu vslopil v knjižnico skupaj * vojvodom Beauvoiroin, njegovim sinom, markizom Bo\v-donoin, knezom Volmusovoin in Valdorom. »Poglejte, lord Farmor, gospodična Lucilia čita romane. Ali ste ji vi to dovolili?« ga je vprašala lady. Minister je smehljajoč se pristopil. »Georges Sand ne bo zastrupila otroka, mylady,« je rekel. Sicer pa imate prav. Kje si dobila to knjigo, Lucilia? Iz moje knjižnice gotovo ne.« Lucilia je pogledala na platnice. »Ne, nisem je vzela v vaši knjižnici. Našla sem jo v svoji sobi, in ker mi je ugajala, sem jo vzela s seboj, da jo preberem. Na naslovni strani je zapisano neko ime: Bertie Erroll! Ali poznte koga s tem imenom?« Dvignila je visoko knjigo, kažoč s prstom na poble-delo pisavo. Njen pogled se je srečal z njegovim in Farn-mora je zbodlo v srce. Toda njegov smehljaj se ni iz-premenil; na njegovem obličju ni zatrepetala mišica, ko je navidezno ravnodušno pogledal pisane črke in odgovoril brez obotavljanja: »Da, to je Errollova knjiga, mojega nekdanjega prijatelja. Le obdrži knjigo, če želiš.« Lucilia ni zapazila nič izrednega na njem in tudi Iady Chesville ni nič rekla. Nikoli ni slišala Errolovega imena, zakaj tedaj ko se je odigrala tista žaloigra, je bila še otrok svet pa je med tem pozabil temuo zgodbo sedanjega znamenitega državnika. Samo Beauvoir je pri-šepetal sinu, ko sta bila zunaj knzižnice: »Tistega Errolla je pred mnogimi leti ustrelil zaradi neke pikantne zadeve, zdaj pa govori docela ravnodušno o njem. Sposoben človek je ta Farmor, loda mrzel kakor led in krut kakor Borgia. Včasih me ga je kar groza.« Vkljub temu pa se je njegova milost obrnila nekaj dni pozneje do prijatelja in gostitelja v neki kočljivi zadevi. »Farmor,« je rekel ministru, stoječemu v krogu vi-sokorodnih gospodov in gospa, »pet minut bi rad govoril z vami, če ste prosti.« Vojvoda je bil dobrodušen, udobnost ljubeči gospod, ki se je zanimal bolj za žitne in volnene cene na borzi kakor za važne politične zadeve. V zgornji zbornici je samo enkrat nekoč izpregovoril nekoč nekaj stavkov, od tedaj pa ni odprl ust. Vendar pa je bil sila vpliven mož, v deželi zaradi svojih rodbinskih zvez. »Hotel sem govoriti z vami v neki osebni zadevi,« je nadaljeval vojvoda, ko je Farnmor stopil z njim v prazno biljardno sobo, »morda se bosle čudili, govoriti sem hotel o vaši mladi varovanki, gospodični pl. Woch-■;alovi. Ali imate z mlado damo kakšne ženitne načrte?« »Prav nobene, dragi vojvoda.« Farnmor, ki ni bil tankovesten, se ni domislil, kaj je bil obljubil svojemu nečaku, sicer pa je bil listi odgovor neobvezen. Jz Dravsfec banovine d Sreski cestni odb«r Maribor razpisuje drugo javno pismeno licitacijo Sa oddajo gradbenih del na cesli Sv. Peter—Ložane kin 2-648 do km 5-727 (tretji del). Licitacija bo v uradnih prostorih Sreskega cestnega odbora Maribor, Koroška cesta 36, II., v torek dne 19. maja t. 1. ob 11. dopoldne. Pogoji, načrti itd. so re-flektantom na vpogled med uradnimi urami pri sresliem cestnem odboru Maribor. Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na cene uradnega proračuna, ki znaša 1,441.128-25 Din. * d Kmetijska Matica je napovedala za svojo letošnjo edicijo običajno število knjig (t. j. štiri), od katerih vzbujata prav posebno pozornost aktualno delo o zadružništvu in prav tako potrebno delo o davkih. Tema dvema se pridružita še leposlovna (povest) in veliki koledar za leto 1932. 2e ponovno smo s priznanjem ugotovili, da je Kmetijska Matica edina med našimi ljudskimi književnimi družbami, ki posveča v polni meri svojo skrb gospodar-sko-strokovni literaturi našega podeželja. Napoved letošnjih knjig to samo znova potrjuje. Naročnina za vse štiri knjige je malenkostna: 20 Din (poštnina posebej). Prijaviti se je samo še do 31. maja t. 1. pri domačem poverjeniku Kmetijsek Matice, če pa tega v kraju ni, direktno pri upravi Kmetijsek Matice v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. d Za stradujoče rudarje. Na intervencijo Narodno strokovne zveze in posredovanje bana g. dr. Marušiča je Trboveljska premogokopua družba dala, kakor smo že poročali, za podporo rudarjem čeftt milijona dinarjev. Rudarji so z veseljem vzeli na znanje vest o tej podpori. Preko Narodne strokovne zveze so izrekli družbi zahvalo za darilo in g. banu za posredovanje. Ban g. dr. Marušič je s tem znova pokazal vso svojo skrb in ljubezen do naših rudarjev in so mu rudarji zato tudi hvaležni. d Družina »Soča« bo gostovala v četrtek 7. ovaja v Kranju v Narodnem domu z duhovito komediijo^v treh dejanjih »Vrag«. Ta komedija je en« izmed najboljših, modernih del svetovne literature in družina »Soča« jo uprizarja povsod z najboljšim uspehom, ki tudi tokrat ne bo izostal. Začetek ob 20.30. Vstopnice v običajni predprodaji. Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 398—1 d Smrtna nesreča progovnega delavca v Lanah. V Lazali je v soboto zvečer povozil beograjski brzovlak, ki je vozil v Ljubljano, 26-let-nega progovnega delavca Alojzija Milavca. Brzovlak je Milavca grozno razmesaril. Truplo je našel med tračnicami sredi proge Milavčev brat, ki je odšel Lojzeta iskat, ker ga po njegovi navadi še ni bilo domov. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na Dolsko, odkoder se je vršil pogreb na tamošnje pokopališče. d Rafinirane goljufije za namišljene ljubljanske tvrdke. Policija sporoča; Neka oseba pod imenom V. Ste rtič nabira naročila v južnih krajih naše kraljevine, in sicer v Vardar skl in IVunavski banovimi za tvrdko »Elektrone v Ljubljani, Krekov trg šu $lužftbuic-3 vieh vrst. Tečaji trajajo po pol leta, gojenci pa se uče, kako se pravilno čistijo obleke in čevlji, kako morajo biti pospravljene razne sobe, kako je treba zlagati za potovanje potrebne stvari v kovčege in sploh vse, kar rabi dober »sluga imenitnega gospoda« ali pa komornica razvajene pevke. Za ljudi, ki bi radi dobil službo v harih, obstoji šola za mešanje raznega žganja. Te ljudi prav dobro plačujejo. Potresi in povodnji v Rusiji Nedavno je zadela Armenijo (danes del sovjetske Rusije) silna potresna katastrofa, mogoče največja, kar jih poznajo v Rusiji. Po zanesljivih poročilih je zahtevala nesreča doslej 800 mrtvih in 1100 težko ranjenih, nad 25.000 ljudi pa je brez strehe. Največ je trpelo okrožje Gerusa. Sunki so stf ponavljali 5e 30. aprila in 1. maja, tako da na reševanje zasutih ljudi izpod razvalin ni bilo mogoče niti misliti. Na kraj nesreže je vlada takoj poslala več vla- kov živil, zdravil in obleke za prvo pomoč, primanjkuje pa zdravnikov in šolanih bolniških strežnic. Vlada je poslala sicer tja nekaj sto vojaških zdravnikov, toda to je še vse premalo. Vojaška letala krožijo neprestano nad ruševinami, doslej pa še niso objavili vseh podrobnosti, ki so jih ugotovili opazovalci na letalih. Središče potresa je pokrajina Sangesur. V evropski Rusiji pa je prestopila reka Dnjepr svoje bregove in mestu Kijevu grozi velika povodenj. Nižjo ležeče dele mesta je voda že preplavila, ogrožene pa so tudi velike tvor-nice v kijevskem industrijskem področju. V elektrarni stoje delavci med delom v vodi in če voda ne bo uplahnila, je nevarnost, da se bodo parni kotli razleteli, če pride voda do njih. Ob obeh bregovih Dnjepra so morali izprazniti že na stotine hiš, tako da mora na tisoče ljudi prenočevati na prostem. Tudi železniški promet so morali deloma popolnoma ustaviti, deloma pa omejiti. Praznoverni filmski »zvezdniki« in »zvezde« V središču filmske umetnosti, v Hollywoodu, pripovedujejo, da je še vsaka filmska »luč«, moška ali ženska pustila zapasti prvo nakaznico na svojo plačo. To inogoSe ni res na celi črti, ker navadno filmski umetniki svojih lcari-jer ne začenjajo kot bogataši, res pa je, da hrani do malega vsak filmski umetnik kakšen spomin na najbolj važen dogodek v svojem življenju. Mary Pickford hrani n. pr. tisto karto za cestno železnico, s katero se je peljala — takrat še neznana — v središče londonskih gledališč, da bi tam našla skromen zaslužek. Med vožnjo pa je morala prestopiti in pri tej priliki je zagledala pred seboj neki kino. Vstopila je iz radovednosti in na hip je stala nasproti debelušnemu gospodu zelo ostrega po- gleda. Gospod se jo začel ž njo pogovarjati in ko je zapustila kino, ni karte več potrebovala, ker je imela že pogodbo v žepu, shranila pa je pogodbo za spomin. Debelušni gospod pa ni bil nihče drugi kakor slavni režiser Griffith. Filmska zvezda La Plantes hrani par shojenih čevljev, ki jih je nosila takrat, ko je hodila od gledališča do gledališča iskat službe. Skoro vsi umetniki pa skrbno hranijo prva pisma, ki so jih dobil od svojih občudovalcev in oboževalk. Taki spomini jim baje prinašajo srečo.., Nekaj, kar mnogi ne vedo Mnogo ljudi ne ve, da se nahaja najvišja železnica na svetu v južno-ameriški državi Peru; da so nosili stari Špartanci v boju rdeče plašče, da se kri ni poznala na njih; da je »garbo« italijanska beseda (v glasbi) in pomeni »eleganco«; da imajo v Ameriki 232.000 cerkva, ki imajo za 3„800,000.000 (tri milijarde in osem milijonov) dolarjev nepremičnega premoženja; da je San Marino najstarejša republika; da som sploh nima kosti v svojem telesu; da ima 13. nadstropje borznega poslopja v Newyorku številko 14; in da so imeli v Franciji nekdaj zavarovanje za hazardno igro in je bila vsled tega prepovedana. Vsako ieio 137.000 novih doktorjev Toliko novih doktorjev producirajo namreč razne visoke šole na leto samo v Nemčiji! Vsi ti ljudje pa navadno nikjer ne dobe dela in zaslužka, ampak samo množe že itak goste vrste kulturnega proletarijata. Kljub tej žalostni statistiki pa se je število dijakov na Veleletalo >Do X« leti v A*nko nemških visokih šolah od leta 1913. dalje podvojilo. Ta slika pa postaja še toliko žalostnejša, če pomislimo, koliko truda in koliko stradanja mora večina teh mladih ljudi prestati, predno konča svoje študije. Tako so priobčili te dni neki dunajski listi oglas, kjer išče dijakinja medicine mesto postrežnice za čas od šestih do polosmih zjutraj! Te strašne številke so dale povod skoro vsemu kulturnemu svetu, da se je začel resno ba-viti z vprašanjem kulturnega proletarijata. Kakor pa vse kaže, bomo imeli to »vprašanje« prav kmalu tudi pri nas. Profesor David Hughes David Hughes je bil rojen pred 100 leti (18. maja leta 1931.). Bil je znamenit fizik, njegov* najvažnejša iznajdba pa je mikrofon, ki ga rabimo pri telefonu in pri zvočnem filmu. ‘Radio Strašna eksplozija pri Rio de Janeiro V prostorih, kjer so polnili torpede za ibrazilijansko vojno mornarico, se je te dni dogodila strahovita eksplozija, pri kateri je bilo mrtvih okoli 400 delavcev. Ljubljana, torek, 5. maja. 12.15 Plošče (salo-spevii, dunajska glasba). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Radio-kvintet. 19.00 Dr. I. Rakovec: Iz življenja predpotopnih živali. 19.30 Dr. Ivam Grafenauer: Nemščina. 20.00 Novakov večen a) Samospevi Milana Juga, b) Rlaviir-solo, Marijan Lipovšek. 21.00 Koncert Radio-kvinteta. 23.00 Naipoved programa za naslednji dan. Ljubljana, sreda, 6. maja. Opoldanski program odpade. 18.00 Radio-kvintet- 19.00 Literarna ura: Gustav Strniša bere drobne novele. 19.30 Dr. N. Preobražensloij: Ruščina. 20.00 Samospevi gdč. Milene Verbič. 21.00 Valčkov« ura, igra Radio kvintet. 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Beograd, torek, 5. maja. 11.30 Plošče. 12.00 Za srednješolce. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plesna glasba (Plošče). 17.00 Kvintet k Zemuna. 17.30 Citre. 18.00 Schubertove pesmi. 19.30 Nemščina. 20.00 Glasbena uganka I. 20.30 Zagreb. 22.80 Novice. 22.50 Jugoslov. koncert Radio ork. 23.50 Narodni napevi. 0.50 Narodne « kitaro. 1.20 Narodne s harmoniko. Beograd, sreda, 6. maja. 10.00 Ljudska šola. 11.30 Plošče. 12.30 Radio orkester (Petrovič, Jenko, Brodil, Čižek). 13.30 Novice. 17.00 Vokalni koncert. 17.30 Popoldanski koncert Radio orkestra. 19.30 Iz življenja umetnika. 20.30 Berlin: Simfonični koncert. 21.00 Novice. Zagreb, torek, 5..maja. 12,20 Kuhinja- 12,88 Plošče. 18.88 Novice. 17iK) Popoldanski koncert. 20.15 Poročila. 20.30 Komorni večer kvarteta. 21.30 Vokalni koncert. 22.30 Novice in vreme. 22.40 Plesna glasba. Zagreb, sreda, 6. maja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Otroška ura. 18.30 Novice. 20.15, Poročila. 20.30 Klavirski koncert. 20.30 Klavirski koncert (Zdenko Pacher). 21.50 Novice. 22.00 Zvočni film. Praga, torek, 5. maja. 11.15 Plošče. 12.25 Brno. 10.15 Plošče. 16.20 Otroška ura. 16.30 Bratislava. 18.30 Recitacije. 19.05 Narodne pesmi. 19.20 Uvod k prenosu. 19.30 »Seviljski brivec«, opera, Rossini. 22.20 Poljudna glasba. Praga, sreda, (i. maja. 11.15 Plošče. 10.30 Bratislava. 10.05 Plošče. 10.30 Otroška ura. 19.05 Plošče. 19.30 Kabaret. 20.30 Violinski koncert. 21.00 Orkestralni koncert. 22.15 Obramba proti zračnim napadom. Izdaja tlakam« »Merkur«, Gregorčičev* ulioa 29. Za tiskamo odgovarja Otmar Hihilek. - Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja Avgust Koiman. — Vsi v Ljubljani.