1891 Petintrlctesetletni jubilej 1926 the oldest and most POPULAR SLOVENIA« newspaper in united states ob America. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI L8ST V/AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. S. E DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAG1 »najstarejsl in najbolj priljubljen slovenski list v edruzenib drŽavah »ueriskih, CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 1. APRILA, — THURSDAY, APRIL 1, 1926. letnik xxxv, SE PREPREČILA NADAUNA KRVOPRELITJA Vi MAROKO, PONUJA FRANCIJA MIROVNE POGOJE! MAROČANOM. — BRIANDOV KABINET GOTOV pade. __ IZNAŠLI SO P ROŽNO STEKLO. Francija. — Ne, ker je • miru, temveč, ker ji ne ai° finančne razmere, „ p°n"ja Francija, Maroča-p Mirovne pogoje. ii , em*er Brknd, v svesti si, ju :1 Zahteva za nadaljne iz-t(la 6 Za y°jno v Maroko nale-r v Poslanski zbornici na lr> kar bi pomenilo padec 5'dovega kabineta, ki je že w 61 °sem porazov, raje po-|et vmir3 Pri tem pa ima veli-^ezkoče, kajti mnogo se kri-h\ l.Premierja, ker ni vpošte- Abd-el Car0Vnih pogoJ'ev )e Pok° 3e oslabel vPIiv vlade iit Zal° glasovanje za kre-\ znesku 10,000,000 fran-t gj vzdrževanje operacije jjn;1Ji' katerega je predložil J, t ' Minister Paul Painleve. £ ^'tatom 268 proti 265 se foh znesek ovrgel in ql0, le 1,000,000 frankov, drugega omenja tudi d?, bi pomiril razburjene in zadobil zaupanje, ^ora v prvi vrsti gledati a se pridobijo garanci-Sklepanju miru z Abd-el m.0tn' ki bodo preprečile za I !>0J,v°jno z Rifijanci. Ni i2 o- .. - * " - - — °lriJe kjer je proučeval OBETAJO NAM BELO MRZLO YEL1K0N0C. - . Iz več krajev Unije se poroča o snežnih zametih in mrazu, v Texas je veliko snega, 9 oseb je prišlo ob življenje. ne izgleda, je Bri- ,6'anec Baron, ki se je baš P« • irij »V1,16 razmere, je rekel, da ° :Najboljše, ako bi se po-V%v?Vdat nad Siri-i° Galiji, f Je ~~ <lnet zopet obsojen ^' velike so težkoče, ki Prancijo že izza % Vh- a kakor kažejo vsa K 1 b0 v ' teh težkoč še dolgo ja zopet napadla ^ V KAJ0ČE- den'?' N- J- — Ko so v Slim stavkajoči delavci «luJ;ndustrije, Chicago, III. — Velikanoč se bliža. Po ulicah mede s snegom, da je joj. Vse mesto in okolic-a je odeta v zimsko odejo, kakor je običajno o Božiču. Pa ni le Chicago tako "srečna," da ima bele velikanočne praznike, tudi iz drugih krajev Unije poročajo o snežnih zametih. Za Velikonoč prerokuje chikaški vremenski prerok prof. Cox, da bomo imeli sneg in žamete. Mrzlo burjo nam pošiljajo iz Mississippi doline. Po več krajih je ves promet ustavljen, toliko je snega. Texas še ni imela toliko snega to zimo, kakor ga je sedaj. V nekaterih kraji11 države je 16 stopinj nad ničlo. V Topeka, Kans. je devet palcev snega, tudi iz Peoria, 111. poročajo, da je padlo zadnje dni nad 4 palce snega. Vsa mesta v državi Illinois poročajo, da od leta 1920, še ni bilo takega vremena o velikanoč-nih praznikih. V Libery, Tex. je bil tako silen veter, da je vrglo na zemljo dvigalo za olje, pri čemer 3ta prišli dve osebi ob življenje. V Chicago je prišlo vsled žametov 7 oseb ob življenje. Doktor Pollak, avstrijski znanstvenik Je iznašel tajnost, katero so že leta in leta iskali izdelovalci stekla, namreč, kako napraviti prožno steklo. SI ika nam kaže dolgi kos prožnega stekla »katero se lahko p o) juhno prigiblj«». KRIŽEM SVETA. 3.76 ODST. "PIVO: D0VO-LJENO. "piva," odstot- Prohi-držav- Stric Sam je dovolil dvema pi-vovarnema varenja ki bo vseboval '3.76 kov alkohola. Washington, d. C. - bicijski oddelek biroja nega davčnega ,urada je izdal dovoljenja dvema največjema pivovarnema v deželi varenje "piva", ki bo vsebovalo skoro štiri odstotke alkohola. To pa le za poiskužnjo in sicer šest mesecev. Tudi lekarnam je dovoljeno prodajati 25 odst. slad (malt), ne da bi bilo treba zdravniškega predpisa. Ena teh pivovarn je Anheu-ser-Bush kompany iz St. Louisa druga, Pabst pivovarna v ftiirno 1000 po p - korakali proti de> assaic Print Works, li lasi0 stavkokazi, so jim 'ih oti Policisti na mo-6Slh >n peš ter mno-otW.ali- Ni potreba pose-j Ud je padlo tudi 'k'se K V po hrbtih tvV[~ za košček kru-li. iim odjedajo stav-JHjv ?.a je bila "zmaga" » del 80 »Pravili "ju-Spolna, so vlekli HERZ, UMETNIK V STRA-DANJU. Berlin, Nemčij-a. — Od tukaj prihaja poročilo, da je Nemec, po imenu S. Herz, dosegel svetovni rekord v stradanju, katerega je imel do sedaj Italijan Mullati. V steklenem oddelku, podobnem kletki je Herz pre-, bil 44 dni, ne da bi zavžil kaj jm „ _ . . , hrane, pač pa je pil mineralno |Milwaukee, Wis. Omenjeni dve vodo. Vsaki dan po par ur ga j pivovarni sta — — - je lahko videlo občinstvo. Za JAPONSKI INTERESI ¥ MEHIKI. — Detroit, Mich. — Steve Cooper je bil zaposlen s skladanjem piva iz čolna ko g.a je zasačil prohibicijski agent R. Pierce, kateri je takoj začel streljati na kršitelja prohibicij-ske postave, in ga smrtno ranil. Pierce se bo mogel zagovarjati pred sodiščem. — Haag, Nizozemsko.—Ho-landski graditelj zrakoplovov A. Fokker, ima v delu letalo v "dva nadstropja," katero bo v stanu nositi 40 potnikov. Zgornje nadstropje bo služilo za spalne kabine. Bodoči lastnik tega letala bo neki Amerika-nec. — Ironwood, Mich. — Farmar M. Rajala, star 39 let, oče sedmih otrok, je zadobil pri avtomobilski nesreči tako težke poškodbe, da je istim pod- — Stokholm, Švedsko. — A-meriški parnik Argosy, je bil v bližini pristanišča Hus,um v ledenem objemu od meseca januarja. Sedaj se je šele posre-čiio švedskim lomilcem ledu parnik oprostiti. V Baltiku se nahaja še kakšnih 25 parnikov, ki se ne morejo nikamor ganiti. — South Bend, Ind. — Trije mladeniči so napadli Frank Koperskija, ki se je nahajal v svojem avtu, in so ga povezali tev mu zašili usta, nato pa oropali gotovine v znesku $200. Po ropu so ga peljali z avtom tri milje daleč in ga vrgli zvezanega na cesto, kjer so ga našli mimoidoči. — Prince Rupert, B. C. — Kapitan C. J. House, mojster državnega ribiškega čolna poroča ,da je videl tako zvano Iz Jugoslavije VELIKO JE PRIZADEVANJE, DA BI SE OHRANILI PRIJATELJSKI ODNOŠAJI S SOSEDNIMI DRŽAVAMI ZA MIR NA BALKANU. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Za mir na Balkanu. Pomirjenje Balkana — | jo je spoznala za last g. Trbov-zdi! ca. Javila je to takoj gospej in j so vse izvirale iz njene trgovine. Stvar je prijavila orožni- turii *8em delavcev, med 1 bliske k nesreča, ve- » CU V'ty' Mehika. — V ' v« Se .p,Zaco železniške i k^k* ^ do«odila velika C M J^efca. Neki osebni "»tlačen s potni-■ V6,iko voe j® * li PM^alia »*» t%*?hi!a ^P1* *»0,5*i, st«vil« še ni z»ano. 'amer; slovenca." njegovo stradanje je dobil $25,-000, toraj s tem denarjem se bo lahko sedaj do sitega najedel. Na tisoče radovednežev ga je prišlo vsaki dan gledati, dekleta so bila na njega nora in mu pošiljala ljubavna pisma. Sedaj se nahaja v bolnišnici, kamor pošiljajo cvetlice, tako da je njegova soba podobna cvetliČ-njaku. Ko je bil umetnik v stradanju spuščen iz kletke, se je le s težavo držal pokoncu. Takoj so mu dali nekoliko hrane, a prav malo. Zdravniki se jako zanimajo za njega in izjavljajo, da suhi ljudje lahko prenesejo glad dalj čas.a nego debeli. Herz je slaboten in majhen človek. Pravi, da se počuti dobro in ne čuti nobenih bolečin. Ko se nekoliko opomore, bo šel v Italijo na dopust, namerava pa obiskati pozneje Zedinjetie države in pravi, d»a k>o peekušal s« nekaj dni dodati k že dobljenemu rekerdu. Herz je bil doma prav »al* vpeijfcevan, ker mu za delo mi bilo veliko mar i« »o ga tak« se zavezali, ko jima je bilo izdano dovoljenje, da bosta pomagali prohibicij-skim agentom, da se ne bo ta pijača prodajala ljudem v to-iki množini, da bi se pilo, kakor se je na primer pilo preje pivo. T.a pijače sicer ne bo, kakor je bilo preje pivo, in se bo smelo vživati le v malih količi nah. Na trg bo prišlo te nove pijače le omejeno množino. Tudi izdelovanje te pijače bo ve liko dražje kakor je bilo za pivo. V prvi vrsti je namenjeno slabotnim ljudem in se bo da jalo kot zdravilo tudi bolnikom v bolnišnicah. — Chicago, 111. — Nobena stvar ni varna pred chikaškimij rokamauharji. Na 120 E. Dela-' ware pl. so bili vsi domači pri kine predstavi, med tem časom je pa nekdo odnesel iz hiše dva kanarčka, vredna $75.00. Japonska se poteguje za mehiško koncesijo ob Magdalena zalivu, kar pa dela velike skrbi ameriškim državnikom. Washington, D. C. — Govori se, da so v teku pogajanja med Mehiko in Japonsko, za oddajo velikega kompleksa zemlje ob Magdalena zalivu, ki je strategična točka na Pacifiku in vitalne važnosti za Zedinje-ne države. Sicer se od mehiške morsko kačo, katena je držala strani to poročilo zanikuje, glavo ven iz vode poldrugo mi-vendar bo nekaj resnice na te- jnuto. Po mnenju kapitana, je mu, kar dela velike skrbi na-'bila glava 18 palcev široka in šim državnikom. dva čevlja dolga, bila je zelen- Ako bi v resnici prišlo do te-1 kasto zlate barve, ga, da bi Japonska dobila to postajanko, bi imela veliko o-brambno moč v Pacifiku v svojih rokah, kar bi bilo za Zed. drž. nevarno. Znano je tako mehiški kakor tudi japonski vladi, da Zedinjene države ne bodo nikoli tega dopustile. Senator Johnson, ki je tudi clan odbora za zunanje zadeve je vprašal kaj misli storiti glede te važne zadeve načelnik odbora, senator Borah. Johnson pravi, kolikor je njemu znano, se pogajanje vršijo za se — je zadnji čas stopilo ko-jsta potem obe stvar nadalje rak naprej. Grški diktator je zasledovali. In v resnici je ta izpregovoril v tem smislu in1 poduradnik nosil več stvari, ki vedno pogosteje se čujejo gla sovi o zbliž.anju med Jugosla vijo in Bolgarijo. Kosta Todo-' štvu, ki je aretiralo poduradni-rov, bivši bolgarski poslanik,! ka in obenem napravilo hišno sedaj emigrant, je v zagrebških preiskavo. Rezultat je bil ta, "Novostih" objavil svoje misli da so našli še več stvari, kakor o tem vprašanju. On se zavze-1 perilo itd., kar so nato zaple-, raa za pex*sonalno unijo in cen-J nili. Dečko sicer taji vsak vlom, tralistično ureditev velike ju- povedati pa noče, kje je dobi) goslovanske države od Triglava robo in kdo mu je pomagal, ker do Carigrada. O medsebojnih sumi se, da ni bil sam in da so odnošajih Bolgarije in Jugosla- bili pri delu kvalificirani vlo-vije je izpregovoril tudi bolgar- milci zraven. Škode je imela ski poslanik v Pragi prof. Mi- gospa Trbovc okoli 32,000 Din. halčev: i -o- "Bolgarija se stalno trudi,: Namesto 15 let ječe dosmrtna da izboljša svoje odnošaje na- j ječa. pram vsem sosedom, zlasti pa Novosadsko vzklicno sodišče z Jugoslavijo. Dasi je med Ju- je te dni razpravljalo o pritož-goslavijo in Bolgarijo še veli- bi 301etnega kmetskega delavko nerešenih problemov, ki de- ca Nikolaja Gavriloviča, ki je v le obe državi, vendar so geo-> prepiru umoril svojo mater in grafsko - politični temelji, ki združujejo ti dve zemlji in so garancija za dober napredek balkanskih Slovanov." O združitvi obeh držav v eno je poslanik dejal: "Gotovo je le to, da sta se oba naroda v dolgotrajnih borbah naučila spoštovati drug drugega. "Velika Jugoslavija," ki jo rad o-menja Radič, bi bila velik dogodek največjega mednarodnega pomena. Toda čeprav bi bila ta slika še tako lepa, vendar je danes dejansko nekaj podobnega kot maksimalni program socialnih demokratov." -o- 100,000 Nemcev poseti letos Split. Za našo rivijero se letos v inozemstvu vodi zelo živahna propaganda, ki je zavzela največji obseg v Nemčiji. Predvsem se tujci zanimajo za lepo našo Dalmacijo in, kakor javlja urad za promet tujcev v Nemčiji, poseti Split letos samo iz Nemčije okoli 100,000 potnikov. "Putnički ured" ter druge institucije v Splitu že sedaj skrbe, da bodo tujci vživali čim večji komfort v Splitu. „ . . J -0- Williams, Minn. — Ogenj je Umrl je v Trbovljah izbruhnil na farmi Henry New-; Kralj Jakob, po vsem okraju mana, ki je oddaljena dve mi-' dobro znani tesarski mojster, v Iji od tukaj. Pomoč je prišla 81> ]etu starosti. Bil je radi 2,000,000 akrov sveta, ki je prepozno, poslopje je vpepe- svojega zdravega humorja zelo last Mehikancev, ne trdi pa, da ljeno, v ognu je ostala cela dru- priljubljen v vsaki družbi, bi se ta pogajanja vršila medjžin.a; oče, mati in pet otrok. SEDEM OSEB NAŠLO SMRT: ¥ PLAMENU. bil zato na prvem sodišču obsojen na 15 let ječe. Vzklicno sodišče je zvišalo kazen v dosmrtno ječo. Zagovornik je vložil ničnostno pritožbo. -o- Prihod Amerikancev v Boko Kotorsko. Meseca marca je prispel v Boko Kotorsko veliki preko-oceanski parobrod "Samaria" z nad 400 izletniki iz Združenih držav, ki so si ogledali Boko Kotorsko. Odtod odpluje "Samaria" ob dalmatinski obali do Reke, Opatije in nato v Benetke. -o- Za tiste, ki so umrli na svetovnem romanju, se je vršila slovesna zadušnica 15. februarja v cerkvi Marijinega imena na Trajanovem trgu v Rimu. Bilo je navzočih mnogo duhovnikov in rimskega ljudstva, enako tudi centralni odbor za sveto leto. Cela družina, obstoječa iz sedmih oseb je našla žalostno smrt v plamenu, ki je uničil njih dom. 'i rekoč izobčili h družine. Sedaj je na $25,000 pemagalo, da se je zopet sprijaznil s sveje domačo hišo, kjer ga visoko či- imenovanima vladama, temveč j Vsa trupla so bila tako ožgana,- R0fcaj ukradena v trgovini g. med privatnimi podjetji. Ta da otrok sploh ni bilo mogoče ( Terbovca se našla, svet leži ob Magdalena zalivu j spoznati. Ko je prišla pomoč,1 Lansko leto n.a Veliki šmaren 100 milje na dolgost in 40 milj je bilo vsako prizadevanje je bilo vlomljeno v trgovino široko. Japonski podjetniki se ogenj pogasiti brezvspešno. Ka- g0gpe Kristine Trbovc na Vo-pa tudi zanimajo za zemljo, kijko je ogenj nastal nihče ne ve, ^ah pri Trbovljah. Stvar je bi-obsega 1,000,000 akrov v no- govori se, da je bilo najbrže la naZnanjena takoj na orož- podtaknjeno. j ništvo, toda zasledovanje vlo- Farma se nahaja na samem1 milcev ni imelo nobenega u-v bližini kanadske meje, kjer speha. Lastnica trgovine je bi-se potepa veliko delomržnežev. La sicer proti vlomu zavarova-o | na, ni pa dobila izplačane svo- Petintridesetletnica Amer. tf, katera ji je pripadal«- Pr«4 Slovenca je ixvanreden in va- nekaj dnevi je pa zapazila nje- tranjenosti mehiške drž-ave pro ti severu. Borah namerava sklicati odborovo sejo, na kateri se bo razpravljalo o stališču in odredilo potrebne korake, da se oddajo gori navedene koncesije japonskim interesom prepreči. i Širite "amer. slovenca." žen dogodek; zato je ob tej pri- na trgovska sotr,udnica na ne-liki vsakega dolžnost, da stori kem fantu — poduradniku pri nekaj za •voj JUtl ' rudniku — da nosi kravato, ki Denarne pošiljatve. V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. AVSTRIJO, itd. Naša banka ima svoje lastne ireiM s pošto in zanesljivimi bankam! t ■starem kraja in naše pošiljatTe »o dostavljene prejemniku na dan *U ni zadnjo pošto točno in brez vsakega odbitka. NaSe cen* za pošiljke v dinarjih li lirah so bile včeraj sledeč«: Skupno ■ poštnino: 500 — Din. -- f O.Si 1,000 — Din........... $ J 8-75 2,500 — Din, ________ % 467S S,000 — Din ... $ 9100 10,000 — Dfn. $185.00 100 — Lir $ 4.70 200 m Lir f 90* 500 - Lir I 21.75 1,000 -- Lir ....... $ 4125 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. nad 2000 lir poseben popust. Ker se cena dmatfm Centokrat m* nja, dostikrat docela nepričakovan«, je absolutno nemogoče določiti cen« vnaprej. Zat® se pošiljatve nakaže}« po cenah onega dne, ko mi iprejm«-tno denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiliatve naslovite na SLOVENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & ČEŠAREK .455 W. 42nd St., NEW. YORK, N, V. Amerikanski Slovenec n -iniiidmiiaidaftn wiihii , .. ^ .t.., -----------------------.■•..>.•.-■. ..-v.,. , ............ . ...,.., Prri in pMjslarfjii slovenski list t X Ameriki. , / UiUnorljen leta ISfJ. Izhaja y»ak dan ruun medalj, pon- ieljk«? Ig tonoT M »rgnOdk. Izdaja In tiska: EDINOST PUBLISHING CO Naalov uredništva in nprave] 1849 W. 22nd St, Chicago, III. Tjlefon: Canal 009«, Za čelo leto E* pol leta NaroSainal J5.00 2.50 Za Chicago, Kanado In Evropo Za celo leto__ 6.00 Za pol leta__».00 Th« fin« nd th« oldest Sl» Ttniu newspaper in Ameriog. Established J89U Issud dally, except Bandar, day. ud the day «lt«r fcelManl Published by! EDINOST PUBLISHING CO Address of publication officejj 1849 W. 22nd Slu, Chicago, Il|. 'Phone: Canal 0091. Babscriptloal For one year _ For half a year_ .(5.00 . 2.50 Chicago, Canada and Europe] For one year ■ 6.00 For half a yeaf __ 3.00 POZOR:—številka poleg Vaiega naslova na listn rnači, do kedaj imate Ust plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker ■ tem veliko pomagate listo. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo bid doposlani na ■redništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo itevilkei v tednu Je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa ee ne ozira. Entered ss second class matter November 10, 1925, at the post office st Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Evolucija -- porodna kontrola --moderna vzgoja otrok. To je naslov znamenitega govora, ki ga je na eno izmed zadnjih nedelj imel pred denverskim občinstvom Rev. H. L. McMenamin, duhovnik denverske škofije. Ker je ta govor zanimiv in tako globoko zamišljen, zasluži našo posebno pozornost in podajamo njegovo glavno vsebino našim čitateljem. Je zelo potreben in primeren času in sedanjim razmeram. Kdor ga bo bral in želimo, da bi ga prebrali s premislikom vsi slovenski stariši, kiiterim v prvi vrsti je namenjen, bo na jasnem, kaj je evolucija, porodna kontrola in moderna vzgoja otrok. Ravno o teh perečih vprašanjih se v sedanjem času toliko piše in govori in ta govor vsakemu pojasni edino pravo stališče, kaj naj o teh vprašanjih misli in govori katoličan ter zlasti naj si slovenski stariši vzamejo k srcu, če hočejo enkrat obstati pred pravičnim Sodnikom. Dajte čitati ta govor še svojim prijateljem in sosedom. Znameniti govornik je pričel pri vprašanju glede postanka sveta in pravi, da kdor hoče to vprašanje rešiti, ne da bi priznaval, da je to božje delo, je v veliki zmoti. Le poglejmo brezverce, kadar pride do tega, naj podajo točni in natančni odgovor, kako je nastal svet in življenje na njem, so v zadregi in ne morejo drugega reči kot: "Ne vemo," tako, da otrok, ki ima za pet centov katekizem pod pazduho in z znanjem apostolske vere : "Verujem v Boga Očeta, vsemogočnega Stvarnika nebes in zemlje," zna več, nego vsi brezverski učenjaki sveta. Cerkev ne da določenega odgovora n.a to, kako je dal Bog življenje svetu, ali je ustvaril eno samo prvotno celico, iz katere so se nato razvila vsa živa in neživa bitja, ali je ustvarjenje obstojalo iz več separatnih dejanj. Modroslovje ne pobija možnosti postanka bitij iz ene celice, dasi je to skrajno neverjetno, kajti živalski svet je v toliki meri popolnejši od rastlinskega, da je skoraj nemogoče, da bi se prvi razvil iz poslednjega. Vendar modroslovje se ne peča toliko s tem, ali je bila prvotno le ena, ali je bilo več različnih celic; kar ga predvsem zanima, je vprašanje, odkod je nastala ona prvotna celica, oz. celice, ki so bile postanek življenja. Pove nam tudi, da brez nekega neskončnega vzroka izven sveta, z drugimi besedami: brez Boga, bi ne mogla nastati nikaka prvotna snov, niti ne zakoni, kateri bi urejevali nadaljni razvoj. Dalje nam modroslovje tudi pravi, da je bilo potrebno posebno dejanje za ustvaritev človeške duše, kajti noben evolutionary nauk ni zmožen, da bi premostil prepad med človeškim duhom oziroma dušo in med snovjo. Za modroslovje in bogoslovje ni dosti važnosti to, kako so bila ustvarjena naša telesa, za kar v prvi vrsti gre, je ustvarjenje naše duše. Pri tem moramo omeniti, da krščanska misel o stvarjenju in razvoju ni nasprotna omenjenemu nauku. Toda celi krščanski nauk o ustvarjenju, ki se sklada z evolucijo, združi ves potek razvoja živalskega in rastlinskega življenja na našem planetu v eni sami vrstici: "V začetku je.Bog ustvaril nebo in zemljo." Kar pa se tiče začetka življenja človeka, ga najdemo že v prvem početku takega, kot je zdaj, razumno bitje s prosto voljo in duhovno, neumrjočo dušo. Človek je prišel iz božjih rok takšen, kot je danes, in vsi ljudje imajo svojega skupnega prednika v Adamu. To je nauk naše Cerkve. Toda vzemimo zdaj ustvarjenje bolj s praktičnega in osebnega stališča. Ni še preteklo dokaj mnogo let, ko je vladala tudi za tebe sama noč in tema. Srečala pa sta se mladenič in mladenka, se vzljubila, in ker sta se medsebojno ljubila, ju je tudi Bog vzljubil ter ju napravil za svoja sotrudnika, svoja sodelavca pri obljudevanju zemlje in nebes z neumrljivimi dušami. In tedaj je napočilo jutro tvojega življenja, prišel si na svet, v tvoje malo telesce je bil vdahnjen neprecenljivi zaklad — neumjoča duša. Kako je tistega dne trpela tvoja mati. Njena lica so bledela, roke so se ji tresle — toda neki sveti sijaj je zaiskril iz njenih oči, ko so ji položili tebe v naročje, in ko te je pritisnila na svoje prsi! Kaka skrivnost! Zakaj se morajo matere nahajati na robu groba in trpeti smrtni boj ob rojstvu otroka ? Kako ceno je plačala mati za to, da ti lahko živiš! Ali nimamo tudi tu pred seboj velike življenske uganke, ki ji moramo najti zadovoljivi odgovor? In odgovor najdemo v neumrljivi tvoji duši. Zdi se, kot bi hotel Bog tvoji materi z bolečinami vsaj v mali meri predočiti, kako neprecenljivo vrednost ji On podaja s tem, ko ji zaupa v oskrbo tvojo neumrjočo dušo, ki ima tako neskončno ceno, da je Bog sam prelil zanjo zadnjo kapljico krvi, samo, da bi bila rešena. Prijatelj, pomisli na Kal varijo in na bledo, krvaveče, drgetajoče telo Boga-Človeka, ki je na križu umrl za te, in potem ne vprašuj in se ne čudi, da mati trpi bolečine, trepeče in bledi, ko daje življenje človeku. Rajši, dragi prijatelj, zahvali Boga, da ti je dal tako mater, ki je bila voljna vse to prestati za te, da je hotela žrtvovati radosti, udobnost, mogoče zdravje in ako bi bilo treba celo tudi življenje samo, samo da se izpolni želja božja po eni novi duši. Zahvali Boga, da tvoja mati ni spadala med ono zalego, ki onečaščajo božje darove, ki oskrunjajo sveti stan materinstva, ki se poslužujejo protisredstev, da preprečijo porod, — kajti drugače bi za te nikoli ne napočilo jutro tvojega življenja. Stari pogani so izpostavljali svoje otroke na tarpejsko pečino, ali pa jih darovali maliku Molohu, niso pa se posluževali sredstev, ki so danes v rabi pri modernih ženskah. Koliko pa je danes žena, ki izjavljajo, da so kristjanke, ki pa vedno in ob vsaki priliki zastrupljajo dušo in srce vsake mlade neveste, ki jo morejo doseči s svojim peklenskim jezikom, ji svetujejo ter jo po-učujejo, kako lahko izjalovi naravne in božje zakone in prepreči spočetje, rojstvo in skrb za otroka. Herod, kak vnebovpijoči zločin si ti zakrivil s svojim pobojem nedolžnih otročičev! Toda vedi, Herod, ti pobeljeni grobovi današnjih dni, ki svetujejo ali pa izvršujejo to peklensko pregreho, bodo s teboj vred nekega dne čutili srd užaljenega Boga! (Konec jutri.) VELIKONOČNE MISLI. Sheboygan, Wis. Potekel nam je žalostni zimski čas. Napovedana nam je zopet srečna pomlad. Toda pri nas smo precej na severu, zato se še niso nič oglasile drobne ptice, da bi nam oznanile res pravo veselo pomlad. Toda kar nas je še tukaj, ki ne spadamo še med brezverce (imena socialisti niso vredni), nas pa čakajo veseli časi, namreč veseli velikonočni prazniki. Vsak katoličan mora vedeti, da pride za trpljenjem krona neminljive slave. To nam je potrdil sam Jezus Kristus s svojim mogočnim vstajenjem. Kdo izrn^d nas starih Slovencev se ne spominja nazaj v svoja mlada leta, nazaj v svojo rojstno domovino. Kako ganljivo je bilo na veliko soboto, ko so začeli zvonovi zopet slovesno prepevati ter naznanili veselo Vstajenje. Kako vesela je bila šolska mladina, ko je korakala pred sv. Rešnjim Telesom. Kako so se razlegali u-brani zvonovi od fare do fare, da je odmeval njih glas od gorice do gorice in nazaj. Mož-narji so pokali, godbe so svira-le, tako da je pretresalo vsakemu človeku srce. Kje so danes tisti občutki? Kje je danes tisto veselje ? Koliko je danes naših rojakov, ki so bili krščeni in birmani in sprejeli sv. zakramente, a kje so danes? Dokler so zdravi, jim je vera največji humbug. To seveda dokler so zdravi. Kadar pa začne voda teči v krof, tedaj pa na "farško" kljuko pritiskajo. So pač junaki brezverci, dokler so zdravi! In Velika nedelja!. Kako je dišalo velikanočno kosilo. Pa zakaj bi ne. Po večih krajih se ni celi post jedlo mesa. Tukaj v Ameriki pa nam je post zopet deveta briga. Zato tudi nam kosilo ne diši tako kot nam je v starem kraju. In mladi, kako veselje smo imeli, ko smo pirhe sekali. Vse je bilo tako živahno, kot mlada jagnjeta na trati. Tudi tukaj dobimo pirhe, pa kaj, to ni nič, vse se nam zdi tako malenkostno. Pač nič več tistega skupnega veselja kot doma na domači grudi. Je li kriva temu tujina ? In med nami rojaki ? Porazdeljeni smo. Eni se štulijo v brezverski tabor in zametuje-jo vero. Njih časopisje širi neslogo in prepir. Koliko sovražnikov imamo zaradi našega verskega prepričanja. Jaz berem vsakovrstne časopise, pa na ljubo resnici moram priznati, da ako po drugih naselbinah tudi tako same laži in obrekovanja skupaj klanfajo, kot jih tukaj v naši našelbini pišejo v "Prosveto" in v "Del. Slovenijo," potem je sama laž in obrekovanje. O rojaki, kako je že skrajni čas, da bi pustili take liste. Kako nas bijejo in teptajo in če bolj nas, temveč nas je. Sami dobro vedo, da ne delajo prav. Pa iz same jzavisti in sovraštva delajo to. Kaj pa imajo ti reveži ? Polne usta o-brekovanj in sovraštva. Poglejmo verne katoličane. Koliko imajo svojih lepih cerkva, šol in bolnišnic. Samo tukaj pri nas se je ustanovilo novo dobrodelno društvo za podporo otrokom brez starišev in za vdove. Za to društvo sta se zavzela dva podporna društva, spadajoča h KSKJ. Torej rojaki, pristopajte k društvom, ki skrbijo vedno za dušni in telesni blagor ,sedaj dokler imate čas. Zlasti mladina, fantje in dekleta, vi ste vabljeni, da pri dete v katoliška društva! Tukaj smo imeli sedaj 26., 27. in 28. marca 40urno pobož-nost. Vodil jo je znani slovenski misijonar, preč. g. Kazimir Zakrajšek. Bog naj jim bo plačnik za to požrtvovalnost. Mi ljudje kaj takega ne moremo poplačati. Želim le, da bi Vaši dobri nauki padli na rodovitna tla in obrodili obilnega sadu. Vi ste nam dokazali, kaj je slabo in dobro, dokazali ste nam, koga naj iščemo, ali naj sledimo zapeljivim ničvrednim brezvercem, ali njemu, Kralju nebes in zemlje. O Slovenci, skrajni čas je že, da bi spoznali! Kje je resnica in kje je le sama prevara. Naj bo za nas ta velikonočni čas zares pravo Vstajenje in probujenje. Vsi moramo pripo-znati, da je to resnica, da je Jezus Kristus vstal iz groba, s tem premagal smrt in s tem dokazal, da nas čaka onkraj groba novo večno življenje. Kaj hočemo več dokazov. Vsem čitateljem želim vesele praznike! Jakob Prestor. -o- NOVICE IZ SVETOŠTEFAN-SKE FARE. Chicago, III. Kakor drugod, smo tudi v Chicagi pričakovali lepšega vremena za Velikonoč. A izgleda, kakor bi se nahajali pred božičnimi in ne pred velikonočnimi prazniki. Zadnji torek je medlo, da smo imeli v Chicagi po enih krajih malo manj kot do kolena snega. — Pred par dnevi je bilo že čisto spomladansko vreme, ljudje so že začeli odkladati ta težke površnje suknje, pa so jih zopet te dni privlekli na dan. Sedaj zopet hodi vsak zavit kot o Božiču. Zadnjo nedeljo je priredil tretji red sv. Frančiška v šolski dvorani zanimivo in jako pomembno kino predstavo "Fa-biola." Udeležba je bila srednja. Bila bi večja, pa so to predstavo že parkrat videli v zadnjih par letih. Čisti dobiček je namenjen za novo cerkev v Šiški, ki jo zidajo oo. frančiškani. Na Belo nedeljo, dne 11. a-prila, pa priredijo združena katoliška dtuštva v Chicago igro in zabavo v korist blagajne slovenske sekcije Evhari-stičnega kongresa. Ponovili bodo igro "Matiček se ženi." Ker se gre za blag in plemenit namen, se vse občinstvo že danes vabi k obilni udeležbi na Belo nedeljo. Mr. Martin Kremesec, naš kandidat v jubilejni kampanji A. Slov. je dosegel že nad četrt milijona glasov. Mož se veliko trudi in zasluži, da bi mu še drugi prijatelji Amer. Slov. pomagali pri agitaciji. Je to tudi čast za naselbino, da je Mr. Kremesec prvi in da ga doslej ni še nihče premagal. Zato mu naj možje pomagajo kjerkoli morejo. Mr. Leon Mladič, naš potovalni zastopnik, je obolel in se nahaja za par dni na bolniški postelji. Bolna je tudi njegova hčerka Ivanka. Obema želimo, da bi čimpreje okrevala! Rev. Benigen Snoj O.F.M., je med potjo v Lemont obiskal tudi nas ter si ogledal našo tiskarno. Preč. g. bo pomagal pri učenju v kolegiju. Blagi g. je bil doslej v New Yorku na slovenski župniji sv. Cirila in Metoda kot župnik, kjer ga bodo zelo pogrešali vsled neumornega delovanja za newyorške Slovence. S preč. g. Snojem je dobil kolegij v Lemontu zopet izvrstno novo moč. Gospa Štorklja je te dni obiskala družino Mr. in Mrs. Fr. Balanch ter ji pustila za spomin brhko hčerko. Krstili so jo na ime Jennie. Botra sta bila Mr. in Mrs. Joe Sluga. — Čestitke ! VESTI IZ KROGOV NAŠIH FARMARJEV. Willard-Tioga, Wis. V nedeljo, 28. marca, je imelo društvo sv. Družine št. 136 KSKJ. skupno sv. obhajilo. — Člani so se udeležili polnošte-vilno in s tem pokazali, da tudi na Willardu veje še duh katoliškega prepričanja ter so dejansko pokazali s tem, da se ne sramujejo biti člani katoliške jednote. Posebno fantje so bili navzoči prav vsi. Čast vam! Ženske altarnega društva o-skrbele so kaj okusen zajutrek, in je bilo vse napravljeno v splošno zadovoljnost vseh. Bilo je, bi rekel podomače, kakor kaka "Ribenška ohcet." V imenu društva sv. Družine in v imenu cele fare izrekam srčno hvalo. Le še v prihodnjič. Le nekaj ne odobravam, da vselej pri jednakih prireditvah so vedno le ene in iste, katere žrtvujejo čas in delo. Kje so pa druge ?! Te dni obiskala bota rojake v Willardu in okolici Mr. Ant. Trunkel, predsednik društva sv. Družine in tajnik, in pridobivala rojake za pristop v o-menjeno društvo. Podrobnosti o tem vsem ustmeno. Le vsi katoliško misleči fantje in možje pod okrilje KSKJ.! Stariši, vpišite gotovo vaše otroke v KSKJ. Zdravnika v svrho zdravniške preiskave dobimo na Willard. Mrs. Agnes Seliškar nahaja se še danes v bolnišnici in kakor se poroča, obrača se ji I zdravje na bolje, kar ljubi Bog j daj in želja nas vseh je, da bi [čimpreje okrevala, j Snega po nekaterih krajih | imamo še jako dosti, a imamo upanje, da ga ne bomo dolgo imeli in upamo, da za Veliko nedeljo se bomo že vozili v avtomobilih. Tu zraven prilagam ček za ;tri nove naročnike. Rojakom širom Amerike, članom KSKJ., posebno vsej wil-lardski noselbini veselo Veli-kanoč želi Lud. Perušek, zast. A. S. in tajn. dr. sv.. Druž. 136 KSKJ. IZ URADA DRUŠTVA SV. ALOJZIJA, ŠT. 47 KSKJ. Chicago, 111. Tem potom naznanjam vsem članom dr,uštva sv. Alojzija, da se bomo v nedeljo, to je na Velikonoč, dne 4. aprila, korpora-tivno udeležili pol 11. sv. maše v cerkvi sv. Štefana. Zbirali se bomo v novi šolski dvorani ob deseti uri. Toraj ste prošeni, da se udeležite v polnem številu. Z bratskim pozdravom Jos. J. Kobal, tajnik Za vse prav ni nikdar. meriška vlada je začela op^' rati s par malimi podjetji, P' kapitalisti že vpijejo na vse P lo, da to silno škodi davkopj* _ čevalcem. Resnica bo seveJ v na drugem koncu. Vlade s s1 jimi podjetji jemljejo naroči posameznim podjetjom in ^ škodi, ne pa davkoplacew cem! i Ne samo v Jugoslaviji,tu<^1.' Ameriki je tako, da reveži P! čujejo visoke davke, medte11 ko se bogatine oprošča ali r plačujejo neznatne svotice" kov od svojih velikih pose5' Mnogo imamo tudi tukaj ta" Pašičevih "Radetov," ki bi"1" Po rali plačati velike davke, P*1' bil plačajo nič. * * * ca j Glas Naroda, najbolj n« - i-« A krat so skušali krst^ y svojega rdečkarja f ja," pa ni šlo. Te dm * ^ -pet poskusili. Oče na] šajo! Vso srečo! * * * Tisti "Hurnick" & »p je, ki se je izrazil te ^ či tetki, se mi zdi, ki res salamensko ve nar. Neki Lipoglavse*^ nedolgo poročal, da Jc yi vek s takim imenom w 5 kega rojaka v zavoo^ umne. Posebno 7-a"l"ejo ono, kar pripoved« kem denarju. Mor<*» še bolj spoznali! ——nV^ ŠIRITE "AMER. ZGODBA 0 NEVIDNEM ČLOVEKU. Angleški spisal H. G. Wells Prevedel Paulus Okna pobita —. To neverjetno poročilo je najbrž izmišljeno." Kemp je strmel v vrste. "Najbrž izmišlje- no . i" Spet je pograbil list in znova bral. "Toda kedaj nastopi postopač? In Čemu si je izbral postopača —?" Trdo se je sesedel na stol. "Ta človek ni samo neviden, — gapet se mu je zmešala! Znorel je! Ubijalec —!" — Ko je zora pogledala v sobo in pomešala svojo bledo svetlobo z lučjo svetiljke in s tobačnim dimom, je Kemp še vedno hodil po sobi gorindol in skušal razumeti nerazumljivo dejstvo. _ ^^ Ji C4 Preveč razburjen je bil, da bi.mogel zaspati. Služinčad ga je našla v sobi in mislili so, da je vso noč študiral. Dal je nenavadno, pa izrecno naročilo, naj pripravijo zajutrek za dve osebi in naj ostanejo v pritličju. — Nato je nadaljeval svoje sprehode' po obednici in čakal na časopise. fc^ftl *i!|t g Ti so mnogo pripovedovali, pa malo povedali. Tudi sinočji dogodki v Port Bur-dock,u so že bili v listih. Iz njih je posnel Kemp,, kaj se je zgodilo "Pri veselih kvar-tavcih" in zvedel za Marvelovo ime. "22 ur sem bil pri njem," je pravil Marvel. Tudi nekaj noyih podrobnosti iz Ipinga je bilo v časopisih. Med njimi to, da je nevidni človek prerezal brzojavne žice. Niti besedice pa ni bilo o razmerju med postopačem in nevidnim človekom. Marvel namreč ni ničesar povedal o knjigah In o denarju. Hlastno je požiral Kemp vsako besedico in je poslal deklo še po več časopisov. Tudi te je željno prelistal in prebral. "Neviden je!" je govoril sam s seboj. "In dogodki se berejo kakor čini blaznega! Kaj vse more ta človek storiti —! Kaj vse more storiti —! In gori v moji spalnici je, svoboden in nezastražen —! Kaj naj ukrenem — ?" "Na primer_ali bi prelomil besedo, ako bi —. Ne —!" ** Stopil je k pisalni mizi in začel pismo. Ko ga je pol napisal, ga je raztrgal. Napisal je drugo. Prebral ga je in premišljeval. Nato je vzel ovoj ir> naslovil pismo na polkovnika Adye, Port Burdock. — Njegov nevidni gost se je v tem zbudil. Slabe volje je vstal in Kemp, ki je vlekel na ušesa in pozorno poslušal na vsak glas, je čul njegov nagli korak nad seboj. Stol je zaropotal in steklenica se jo žvenketaje zdrobila. i -i? ?! »f: XIX. Teorija o nevidnosti. Kaj se je zgodilo?" je vprašal Kemp, ko ga je njegov gost spustil v sobo. "Nič!" je bil odgovor. "Ampak, — vraga, — steklenica je ubita!" "Slaba volja, druga nič! Pozabil sem na ranjeno roko. Boli me!" "Zdi se, da ste zelo nagnejni k razbnr-ljivosti —!" "Da—!" ^V Kemp je pobral črepinje. "Vsi časopisi govorijo o vas," je pravil in držal črepinje v rokah, "o tenv, kaj se je zgodilo v Ipingu in v Port Burdocku. Pa nihče ne ve, da ste pri meni." Nevidni človek je zaklel. "Vaša skrivnost je izdana. ^^ bila dosedaj vaša skrivnost. —* $ ke načrte imate, pa razume *' bom z veseljem pomagal." Nevidni je sedel na posteljo- i" "Zajutrek je pripravljen-Kemp in govoril brezbrižno je^' kolikor je mogel. Vesel je bil. v gost rade volje vstal in šel z « jc J- luco. — . v "Preden vam morem pomap11'^ dr. Kemp, "moram' na vsak 11 o<;v \i.p" ^ vedeti o vaši nevidnosti l'1 Nemirno je pogledal skozi ril kakor človek, ki govori f'1 ,, Pred njim je sedela nočna ob1*' ^t"1 v<>, brez rok, si brisala neviti"'' ^ saljko, ki je prosto videla v If prenatrpanost japon-SKE. Glasom japonskih statistik Bai'aste na Japonskem prebi-™stvo letno za 754 tisoč duš; ij, J^ljencev pa Japonci skoraj *} "e poznajo. Celokupno šte-Jto Prebivalstva iznaša glasom skega štetja v novembru Iz življenja in sveta. lanskega leta 59,736,704 duš. J* Prištejemo k temu še Ko-^Ce> dobimo novih 18 milijo-ljudi. Japonska spada to-vsekakor med najbolj ob-■mne dežele pod solncem. >eta 1924. se je rodilo na Ja-vs i v01 1'998.520 otrok. Na t k četrt ure pride torej en bi) od- Smrtnih slučajev pa je J samo 1,200,000. Tudi pre-■ alstvo Koreje narašča števil- A V. w ^ '-J ^ X1CVJ (lO^/Cl Ol/V/VIJ. M od leta do leta. Japonska s Je[° Vred ima 682,750 štir- vsak kiIometrov ter živi na kvadratnem kilometru Tfgovega ozemlja 117 Japonska brez Koreje trov S2'415 štirJ'aških kilome-113 vi njenem ozemlju pride £ev '3ak km po 156 prebival- ^bivalstvo je torej tako J tie] naselJ'eno kakor le še v fijj • 1 kraJ'ih v Angliji, Bel-Nbi* Sl'ednji Evropi. Število alstva na Japonskem se nekoliko radi zadnjega potresa pred tremi H*.. JSJ je Tokio izgubil ka-ot ie Se, tisož prebivalcev in šte-CS jedva 1,955,000 ljudi. ft J* mesto na Japonskem J^UsS 0saka> ki beleži 2,-Jit ,8°9 duš. ti CHRISTIAN oersted. ^. d»i Je minilo 75 let, od- "'l^ie Ulnrl Christian Oersted, jiji^''^ odkril elektromagne-0ersted je bil rodom Da-11 Sl» apotekarja. Že v nih mladostnih letih ga je posebno privlačeval študij naravoslovja, po svojih vseučiliških letih pa se je posvetil medicini. Da bi si gospodarsko opomogel, je upravljal tudi lekarno, ki jo je podedoval po svojem o-četu, obenem pa je predaval na univerzi kemijo in fiziko. Mnogo je potoval po svetu in je temeljito poznal Nizozemsko, Nemčijo in Francijo. Ko se je vrnil 1.1806. zopet domov, je postal univerzitetni profesor in 1. 1829. ravnatelj politehnike. Dne 9. marca 1851. pa je umrl, baš ko je bil na višku svoje slave. Pomen Oersteda med raziskovalci naravoslovne stroke je velik in mnogostranski. Po vsej pravici velja Oersted za očeta teorije o razmerju elektrike do magnetizma in se torej more smatrati za razisko-ljudi. jvalca, ki je odkril elektromag-netizem. Že fizik Franc Aepinus, ki se je rodil začetkom 18. stoletja," je mnogo raziskoval to reč in je končno odkril piroelektri-ko. Odklon magnetne igle pa je opazil in prvi zabeležil šele Oersted leta 1820. Obesil je nad horicontalno napeto žico iz bakra magnetno iglo na svileni niti. Zemski magnetizem, naravnava to iglo tako, da je paralelna z bakreno žico. Če pa pošljemo skozi žico električni tok, se magnetna igla odkloni na ta način, da se njena severna konica obrne proti zapadu, južna konica pa proti vzhodu. Če pošljemo tok v nasprotno smer, se postavi magnetna igla baš narobe'. Če pa obesimo iglo pod žico, ki je zvezana z električnim tokom, se odbije njena severna konica proti vzhodu., južna pa proti zapadu. Oersted, ki je vsa ta opazo- mi zanesljivi nosači s puškami vanja beležil, je (.naposled iz- za rezervo. Nato sledi godba, dal knjigo "Experimenta circa ki obstoja iz samih trobent, effectum conflictus electrici in rogov ter cimbal in ki nepresta-acum magneticam." Sprva se je no gode. Za njimi stopajo po- posluževal pri svojih poizkusih fine žice iz platine in njegovi poizkusi so vzbudili pri fizikih tedanjega časa velikansko po- tem ljudje, ki tudi venomer streljajo s samokresi v zrak. Godbo spremljajo ob strani možje, ki so oboroženi s sablja- j jasno, zato morajo biti gotovi K£,KO PRIHAJA VODA V DREVESA. To vprašanje, ki se zdi na prvi pogled jako preprosto, je botanikom-fiziologom še danes precej nejasno. Da se voda sama od sebe ne more dvigati v deblu navzgor, je popolnoma zornost. Kmalu na to sta dolo- mi in dolgimi sulicami. Čisto čila Francoza Biot in Savart zadaj pa stopajo oni, ki meče-matematično formulo za od-;jo kamnje v velikem loku naklon igle. Pozneje je slavni An- prej v džunglo, da tembolj pre-drej Ampere izpopolnil to pra- j plašijo tigra. Od časa do časa vilo. Oerstedovo odkritje pa spleza posameznik na drevo, iglasto drevje, ki doseže naj-sta končno izpolnila še Far a- da si ogleda, kje se v dotičnem | faktorji, ki jo potiskajo navzgor. Najprej pride v poštev ■ koreninski tlak, ki pri vseh zeliščih kot edini vrši svojo vlo-jgo. Mnoga drevesa, zlasti pa I drevesu. Tu si fiziologi niso več j na jasnem, ali delujejo samo fizikalni faktorji ali pa je že to kak vitalni problem. Z različnimi teorijami si skušajo ta pojav raztomlačiti. Še najbolj osnovana je takozvana kohezij-ska teorija, ki sta jo postavila Dixon in Joly leta 1864. Proti ■ tej strogo fizikalni teoriji sta pa postavila Janše in Ewart vi-talistično teorijo, ki jo je pa tudi težko utrditi, ker je eksperimentiranje z živimi stanicami zelo otežkočeno. HIŠE IN LOTE. momentu tiger nahaja. Vedno pa skrbno pazijo na to da se od družbe nikdo tudi za par korakov ne oddalji. Večje skupine ljudi, ki se mu bliža v velikim. ra- day in Werner Siemens. -o- KAKO LOVIJO TIGRE? Tiger ni samo najkrvoločnej-ša, ampak tudi najbolj zvita in zahrbtna zver, radi česar je lovj truščem in vpitjem, se ne upa na tigre med vsemi lovi najo-:nikdar napasti, pač pa se je že pasnejši. Med domačini v Indi- nerednokrat pripetilo, da je iz ji, kjer je prava domovina tigra .zasede nenadoma in brezslično in kjer trpe letno največ škode planil na posamezne gonjače, pred njim1, prevladuje tak J ki so se samo nekaj metrov od-strah, da štejejo"tigra nekateri (daljili od ostale družbe. Angle-celo med božanstvo, kateremu ški lovci imajo namreč vedno se ne sme ničesar storiti. Radi križe in težave z gonjači-do-tega je med domačini jako ma- mačini, ki se le neradi drže dis-lo lovcev na tigre in še celo za eipline in ki jih godba večjo višino, sploh nima koreninskega tlaka ali pa je v vegetacijski dobi minimalen, ko bi moral biti maksimalen. Vr- NAJSTAREJŠI LIST NA SVETU j je brez dvoma kitajski list Jhu tega pa znaša največji ko- |"Tsen-Tze-Kwan-Pao," ki je že pred davnim časom slavil svojo tisočletnico. Po en izvod vsake številke tega lista skrb- PRODAM hišo z 8 stanovanji, parna otplota in "hot water." Pridite po 7. uri zvečer, ali v nedeljo podnevi. Apt. H, 1608 Maypole Ave., Chicago. 111. 159-p,s.t,sr,č.p MODERNO poslopje s 6 sobami, garaža za dve kari, lota široka 30 čevljev, s pohištvom, proda lastnik na 3021 Herndon St., Chicago, 111. 195-t,sr,č gonjače jih je težko pridobiti, a v tem slučaju samo za velike vsote. RaZjumljivo je torej, da so se temu lovu v prvi vrsti posvetili Angleži, ki kar iščejo, kje bi dobili za svoje razvedrilo kako novo vrsto športa. Med najpogumnejšimi lovci na tigre pred tako je angleški kolonijski častnik Rice, ki je ubil tekom svojega življenja že 68 tigrov, 3 leoparde in 25 "medvedov. Kadar je šel na lov, je vzel več najboljših dvocevk s seboj, mnogo dobro plačanih gonjačev in celo tolpo napol divjih in zelo pogumnih psov. Navadno pa ga i je na lovu spremljalo tudi še i mnogo njegovih prijateljev-isorojakov. Prvi spredaj gre .navadno glavni gonjač, ki ga ;v Indiji imenujejo "šikari." Ta skrbno opazuje sledove tigra in vodi vso družbo do tigrovega I skrivališča. Ob njem korakajo I na levi in desni- Angleži z nabitimi dvocevkami in takoj za nji-(širite "amer. slovenca." tako opogumni, da bi se najraje razkropili na vse strani, da bi vsak sam šel nad tigra. Pri lovu tudi skrbno preiščejo vsa drevesa korinte, ki se nahajajo ob vodah, kjer se tigri med gostim vejevjem najraje senčijo. Tiger skupino navadno vedno zbeži, kadar je pa ranjen, tedaj se ves besen zažene med lj.udi, ki ga morajo hitro sprejeti s sabljami in dolgimi sulicami. Spretni lovci pa ga navadno že par korakov prej ubijejo, predno jih doseže, s tem, da ga ustrele naravnost v glavo. Skrbno namreč pazijo na to, da ni koža čisto nič prestreljena, ker bi sicer mnogo izgubila na svoji vrednosti. V, prejšnjih časih so za ta lov tudi slone uporabljali, ker jim ne more do živega, začeli so jih pa opuščati, ker so se izkazali preveč neokretne. i o reninski tlak, ki so ga dosedaj sploh opazili, samo 2 do 3 atmosfere, ki morejo potisniti vodo samo 20 do 30m višine. Ka-pilariteta, ki je v prejšnjih časih imela pri dviganju vode veliko vlogo, sedaj kot gonilna sila sploh ne pride dosti v poštev .V kapilarah more dvigniti vodo samo za nekaj metrov. Mnogo bolj upoštevajo transpiracijo, to je izhlapevanje vode iz listov, ki proizvaja neprestano vsesavanje nižje ležeče vode. Vendar tudi ta sila sama na sebi ne more dvigniti vode višje nego za 10 m. Ako upoštevamo, da delujejo vsi našteti faktorji ali pa vsaj večina njih vzajemno, tedaj je gonilna sila že tolika, da zmore spraviti vodo do vrha dreves, ki ne presegajo dosti več kot 50 metrov. Toda poznamo tudi drevesa z mnogo večjo višino, kakor je n. pr. smreka in jelka, ki dosežeta neredko 70 m. višine. Sequoia gigantea pa celo 160 m. Za tako višino pa je treba že silnega pritiska, da spravi vodo tako visoko. Izračunali so, da je treba za dvig vode 100 m visoko 20 do 100 atmosfer, kakršne so pač kapilarne cevi v boste prijatelja kot so Camels OGLAS. Razpisana je služba dobro izvežbanega slov. kamnose ka. Plača po dogovoru. Ako želi stopiti v družbo t^di dobro. Lepa prihodnost. s,t,sr VALENTIN KALAN, 1222 Alabama Avenue, Sheboygan, Wis. no shranjujejo že od početka j izhajanja v arhivu pekingške j vladne palače. Pripovedujejo, da so bili svoje čase obglavljeni vsi tišti uredniki, ki so pro-j pustili kako tiskovno pomoto v |''Tsan-Tze-Kwan-Pao." (Hvala ; j Bogu, tisti časi so minili tudi na Kitajskem!) — Po izbruhu revolucije je nova vlada izpre-menila naslov lista v "Tsen-Fou-Koun-Pao," t. j. Vladni službeni organ. LOUIS STRITAR se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohi-stve ob času selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phnne: Roosevelt 8221. R. PAVLOSKI Slovenski fotografist 719 No. Chicago St. JOLIET, ILL. Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost! . DR. N. SCHRAYER zanesljivi dentist 866 Milwaukee Ave., Chicago, 111. Vogal Racine Ave. Phone Haymarket 3304. Najbolje delo potom najnovejšega sistema po najnižji ceni. Delo garantirano 10 let. 127 PRILIKA ZA ŽIVINOREJO. 1000 akrov zemlje, lepa dolina, hotel, trgovina, P. O. v bližini več poslopij, "stock feeders," samo $30.00 mesečno. B. M. Bean, Valentine, Mont. _198-t.sr.č BUNGALOW 7 sob, vse udobnosti, garaža za dve kari. $8000, le nekoliko gotovine treba, ostalo na lahke j -obroke. 6211 Cuyler Ave., -Chicago, | 111.____200-tdot j MODERNO poslopje 7 sob, lepa peč, hrastov les tla in vrata, vroča voda, velika garaža, 24x26. Cena $12,500. 4838 N. Albany, Chicago, 111. Phone i . Juiper 1164. 202-tdot i ----- FARME NA PRODAJ. t-• FARMA 320 akrov na prodaj v bližini Neillsvill.e, Wis. Dobra zemlja, poslopje v dobrem stanu. Se lahko ' razdeli na farme. 184-pdop^ UGODNA PRILIKA DELICATESSEN, GROCERY, dobro blago v zalogi, se proda pod ce-j no radi druge kupčije. Palisade 2505. i 4427 Montrose Ave., Chicago, 111. 182-p,s,t,sr,č,p KER ODHAJAM iz mesta prodam "Hemstitching fancy work" za darila onemu, kdor največ ponudi. 3228 Fullerton Ave., Chicago, 111. 177-pdop TRGOVINA z mesom v slovaški naselbini se proda. 3058 Greenwood Ave., Chicago. 111._194-tdot DELO IN SLUŽBE. ŽENSKE po 30 do 35 let stare dobe delo v tovarni za barve. Stalno delo.\ Vprašajte: Hey-wood Wakefield Co., 2647 Arthington St., Chicago, 111. 191-sdos ____OBRTNIKI._ Material garantiran po nizkih cenah PEOPLES PLUMBING & HEATING SUPPLY CO. 490 Milwaukee Av., Haymarket 4221 461 N. Halsted St., Haymarket 1018 Pojdite, kakor daleš hočete in izdajte, kolikor hočete, nikdar ne boste našli kadilnega prijavlja kot Camel. Kajti Camels se izdelujejo iz najboljšega tobaka, ki raste na celem svetu —nikdar ne utrudijo vašega okusa, ne glede na to, koliko ste jih pokadili. Tobak Camels je najbolj mojstersko zmešan—nikdar ne zapustijo cigaretnega pookusa. Največja za-dovoljnost pri kajenju—to nudijo Camels miljonom razvajenih kadilcev. V tej vrsti cigaret je osredotočena tobačna znanost in izvežbanost največje tobačne organizacije na svetu. Nič ni predobro, kar se zavije v Camels. Najbolj izbran turški in ameriški tobak; najbolj vešče mešanje; najfinejši papir, ki se za nje posebno dela v Franciji. Camels so najboljše cigarete— boljših cigaret ni mogoče napraviti. Ako še ne poznate prijetnosti Camels in njih sladkosti, jih poskusite. Sami se prepričajte, o najbolj prijetnem okusu, ki je še kdaj bil djan v kako cigareto. Vzemite Camel! priporočam se rojakom na Ely, Minn., da kdor potrebuje sveže rože in vence, dobi največjo izbero pri meni. FR. pengal. Ali hočete izkoristiti priliko, katera Vam bo zelo dobičkanosna ? Potrebujem 37 oseb v Chicago, ki bi hoteli to priliko izrabiti. Nič tiste sleparije za naglo obogateti — nič obveznic — ne zemlja v Floridi — nobena nova iznajdba. Zalo dobro naloženi denar z najboljšo sigurnostjo, ki denar veruje. Moj načrt je že dolgo v uporabi in je pomagal že na stotine osebam. Gotovo imate $250.00 ali pa nekoliko več gotovine. Ako ste zadovoljni s 3'; do 6'a za Vaš denar, — nikar ne vpoštevajte tega oglasa. Ampak le, če hočete zaslužiti lep denar, ki se izplača, oglasite se. Pustite, naj Vam pošljemo vse podrobnosti — ZASTONJ Gotovo se jih bo veliko oglasilo, a jaz potrebujem samo 37 oseb. Oni, ki preje pridejo, imajo prednost. Nič ne izgubite, ako pišete po podrobnosti. Poslužite se kupona. Pošljem takoj vse podrobnosti. Mail me this slip Address Box 78, Room 616 , 117 N. Dearborn Street, Chicago, IU. Dear Sir:—Please send me particulars about your money-makeipg proposition. This does not put me under obligation in any way. Name Street City Gospodarica sveta AVANTURISTIČEN ROMAN. Karl Flgdor — prevel R. R. Kapitan da že znamenje naj se dvigne stopnice, takrat pa plane še v zadnjem momentu na krov William J. Fletcher. Veliki Fletcher, najznamenitejši izmed vseh posebnih poročevalcev sveta. Bil je navzoč pri vseh revolucijah na svetu in vseh mogočih vojnah; preoblečen v berača se je vtihotapil celo pred Kaaba v Meki ter se tri leta potikal z nekim raziskovalcem severnega tečaja po večnem ledu. Velika senzacija brez Fletcherja ni mogoča. "Well," kriči med tem, ko se zrakoplov že dviga manažerju, ki stoji spodaj hladnokrvno kakor pravi Anglosaksonec. "Well, koliko kolon brezžičnih brzojavk hočete za jutri?" "Tri!" kriči manažer od spodaj. "All right!" odgovarja Fletcher, potegne mimo iz ust svojo pipo, iztrese iz nje pepel preko roba zrakoplova ter odide v zrakoplovov bar, da se okrepča z whiskyjevo sodo. Mesto izgine z vidika. Ljudje na zemski površini so majhni kakor neznatne pikice na velikanski preprogi. Po vsemirju se razlega samo ropotanje velikanskih propelerjev. Kakor snežnobel velikanski ptič presekava zrakoplov obzorje. Njegov let je usmerjen proti jugovzhodu. 44. Allan Stanley sedi v svoji mali primitivni kočici ter čaka. Še vedno ni odgovora. Znova je bil pregledal vso napravo, popravil in bolje pritrdil to in ono, boječ se, da ni čes.a pozabil. Ali pa je vse to delo dolgih mesecev morda zaman?. . . Zdaj se nenadoma začuje prasketanje, prav tiho, komaj slišno. Inženir zapre oči, da bi boljše slišal. "Pridemo!" se glasi vest. Od veselja plane kvišku kakor neumen. Slišali so ga ! Pridejo! Še vedno ne ve kdo obljublja rešitev, toda biti morajo to Amerikanci ali Angleži, kajti od.govor je angleški. Le z naporom se vzdrži, da ne steče kar o belem dnevu v svetišče k Mavdi, razodeti ji to veselo novico. Šele čez nekaj časa se zopet umiri ter prične premišljevati po kakšni poti bo neki prišla rešitev. "Zrakoplov bodo poslali," si misli veselo smehljaje. "Drugače pač ne gre. Ekspedici-ja stare vrste bi nas nikdar ne našla." Potem morajo v par dneh že dospeti semkaj, ako bo šlo po sreči. "Potem pa imava jaz in gospodična Gre-g.aardova za ta čas dovolj dela!" In med tem, ko teka sem in tja, premišljuje: "Tako brez nadaljnega se nikakor ne moremo posloviti od duhovnov in vsega tega neumnega ljudstva ter se dvigniti v nebo. Kljub vsej zaverovanosti v gospodično Gregaardovo nam vendar ne bo kdo klical v slovo "Živijo!" In zopet.teka premišljevaje semintja. Končno pride na rešilno misel: Treba je osvoboditi sužnje v podzemskem mestu ! Treba jih je spustiti nad mesto in nad svetišče. V zmešnjavi, ki bo nastala, bo tem lažje ubežati. Toda, kdo naj jih osvobodi? To bi mogel storiti samo ta, ki je sam živel doli, kajti psi bi raztrgali vsakega, kogar ne poznajo. On sam bi to storil najlažje. . . Toda psi so bili pri njegovem begu nadraženi nanj ter bi ga sedaj takoj zopet spoznali ter opozoriti s tem nanj tudi stražnike. Za trenutek ne more najti izhoda. Tedaj se ozre na črnca, katerfcga je bil pred nekaj tedni rešil smrti. Njega niso zasledovali, ker so po čudnem naključju opazili njegov beg komaj čez nekaj dni. Gotovo se ne bo branil staviti v nevarnost svojega življenja za svojega rešitelja. "He ! Bambula !" zakliče Stanley. Črnec priteče k njemu poslušno, kakor pes. "Hočeš rešiti svoje tovariše?" vpraša Stanley. "Se li hočeš maščevati nad onimi, ki so te mučili do onemoglosti?" Črncev obraz se skremži od maščevalnosti. Nemo prikima. Ni ga potreba še posebej vzpodbujati. 45. Visoko gori na skalnatem pobočju Fura stoji inženir Stanley ter gleda z žarečimi očmi v daljino, v nebo, iz katerega ima priti po dveh letih trpljenja in bridkosti končno vendar le tako z.aželjena rešitev. Končno se naveliča čakanja ter odide zopet nazaj v dolino. Solnce se že bliža proti zatonu. Črnec je bil že zdavnaj odšel na svoj posel. Stanley sedi še'vedno pri mizi z aparatom ter čaka na znamenja neba. Bambula je moral že davno dospeti do svetišča, ako sploh še živi, misli Stanley ter mora že biti v onem rovu, po katerem je bil on sam nekoč prišel na svetlo. V nekaj urah mora biti že vse osvobojeno. --"Pridemo!" je še vedno edini porok, da se bliža rešitev. Ako prihajajo v zrakoplovu, kakor upa, potem morajo imeti gotovo s seboj tudi brezžično postajo. Čemu torej molčijo?. . . Takrat se začuje v aparatu zopet prasketanje. "Križarimo. . . nad Kongom. . ." se glasi poročilo. Sedaj je čas! Stanley plane kvišku. Še osem ali devet ur in dospeti morajo! Naglo se odpravi navzgor proti svetišču. — — Nenavadno življenje valovi v podzemskem mestu, v mestu pogubljenih, v mestu sužnjev. Tu, tam padajo brezglasno stražarji zahrbtno pobiti na tla; gruče sužnjev se vedno bolj večajo. Tiho z nepopisnim besom v duši, pripravljeni na vse, udirajo uporniki vedno globlje in globlje v goro. Tam notri žive tudi še bratje, trpe nesrečneži, zasUžnjenci, kakor oni. Prestrašeni in obupani se zbirajo stražarji s svojimi psi v zadnjih rovjfi, pričakujoč napada osvobojencev. Novodošle knjige iz stare domovine. romani in povesti. Božični darovi. Poučne pravljice za mladino.....25 Carski sel. Povest z ruskih poljan. I. in II. del. Vsak del po...................50 Colomba. Povest po znamenitem francos, pisatelju Prosper Merimee .65 Čujte nas. Kratke, zelo poučne zgodbice ...........25 Oetela, Zbrani spisi. Hudi časi. Zgodovinska povest. Blage duše, veseloigra .................................70 Duh v Kentervilu. Angl. pravljica .......................35 Dušica. Roman v 3 delih .90 Gozdarjev sin. Povest slovenskega mladeniča.....25 Jurčičevi zbrani spisi, 10. zvezek. Slovenski sve-tec in učitelj. Roman iz slov. zgodovine. Veronika Deseniška. Tragedija v petih dejanjih.... 1.00 Kapetanova hči. Ruska povest............ .............. 1.00 Mali klatež. Povest povzeta iz resničnega življenja .............................60 Kazan, volčji pes. Kanadski roman .................... 1.00 Knez Serebrjani. Ruski roman iz časov Ivana Groznega ...................... Kralj gora. Francoska povest ................................ Križev pot. Roman češkega duhovnika .............. Lisjakova hči. Povest iz ljublj. življenja .......... Mati božja dobrega sveta. Povest izza turških bo- jev Mladi gozdar. Izviren roman .............................. Narodna biblioteka: 7. snopič: Krvna osveta. Povest čerkesk. častnika.. 8. in 91 snopič: Nesrečni-ca. Povest iz rusk, življ. 12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih. Kratke, vesele povestice................ 20. snopič: Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše. Povest .................. 25. in 26. snopič: Beatin dnevnik. V srce segajoč roman .............................. 35. snopič: Kratke povestice iz pristnega slov. življenja .......................... 36., 37. in 38. snopič: Žalost in veselje, Velezani- 2.00 1.00 1.20 .50 .45 .45 .30 .45 .30 .30 .'45 .30 miva povest.......................75 39. snopič : Solnce in senca. Gorenjska povest.......30 40. snopič: S v i t o s I av. Burna povest Slovenca.... 57. snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine .............. 58. snopič : Zaroka o polnoči. Povest slov. visoko-šolca ...................................30 59. snopič: Več kratkih, zanimivih povesti ............ 60. snopič: Emanek, lovcev sin. Doživljaji malega dečka. Berač. Povest iz vaščanskega življenja Naseljenci. Amer. povest Na valovih južnega morja. Pripovedka ............ Perpetua, ali afrikanski mučenci. Povest iz 3. stoletja po Kr............. Pravljice. Po slovenskih narodnih pesmih ........ Poljub. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva .........................50 Naročilu je treba priložiti potrebno svoto v čeku ali money ordru ter jo pošljite na KNJIGARNO AM. SLOVENEC 1849 W. 22nd Street, Chicago, III. .30 .35 .35 .'45 .90 DR. H. ROSENBLITH SPECIALIST V BOLEZNIH SRCA IN PLUČ, kakor tudi drugih hibah, je odprl svojo pisarno na: 8800 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Ordinira v torkih, četrtkih in sobotah od 6. do 8. ure zvečer. Dr. H. Rosenblitha zdravniška veda glede srca in pljuč zasigura bolniku popolno ozdravljenje. Dr. Rosenblith, Uradne ure: zdravnik in kirurg, 9-10 dopoldne, 3SOS W. Roosevelt Rd. 2-5 popoldne, Tel.: Nevada 2003. 7-9 zvečer. Nove spomladanske obleke z dvojnimi hlačami Mi smo pripravljeni z veliko izbero najnovejših vzorcev. Z eno ali dvojno vrsto gumbov. Posebno lepa izbe-ra za mladeniče in konservativni vzorci za od rasle. l^Sll Najboljše vrste so: $30., $35., $40., $50. M. H. JELINEK, lastnik COR. BLUE ISLAND AVE. & 18th ST., CHICAGO Za one, ki živijo zunaj mesta je prav pripravno, ako pridejo k nam kupovat ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer ali pa v nedeljo dopoldne. Established 1857 Ni boljšega časa kakor sedanji da začnete z varčevanjem in polagate sistematično gotovo vsoto v našo banko. Presenečeni boste, ko boste videli, kako naglo raste vaše premoženje, ki vam bo nekdaj prišlo prav. Za-toraj ne pozabite položiti gotovo vsoto vsaki plačilni dan v našo banko. Začnite potovanje po poti finančne neodvisnosti DANES in takoj vložite gotovo vsoto v našo banko. Premoženje te banka rraia $13,000,000jOO HH mi. i ■-yj'ji > PISANO POLJE j -— J. M. Trunk.-- Vznemirila? Kaj še? Očividno zelo vzradosten poroča Glas Svobode, da Mehika izganja "rimokatoliške" redovnike in redovnice in zapira zavode. Sline se mu cedijo, ko omenja, da je kolegij Srca Jezusovega "najbogatejši." Ali so samo rimokatoliki prizadeti? Končno pristavi: "Trunka bo ta vest mogoče nekoliko vznemirila." Prav nič, prav nič. Trunk že davno ve, da niti slor venski, niti mehikanski svobo-domiselci posebno katolikom prav nobene svobode ne pripustijo, dasi so njih velika usta polna svobode. Samo resnica se preganja, laž ima mir. :l! Sc * Basni ne bo. "Cerkvena miš" iz Kansasa je govorila zafrkljivo o Bogu in o njegovem spominu. Dirni-lo jo je pa, ko sem jo malo po-šegetal, in pravi, da sem ji za-pretil z božjo šibo. Čemu se vznemirja, ako je vse samo buneogram ? Mesto basni o povodnem možu in mostu. . . naj sledi beseda sv. Pavla (2. Timoteju, 4, 1-4): "Rotim tomj jaz pred Bogom in Gospodom Jezusom Kristusom, ki bo kdaj sodil žive in mrtve po prihodu svojem in po kraljestvu svojem. Razglašaj besedo, ne odnehaj o priliki, nepriliki; svari, kaznuj, opominjaj v vsi potrpežljivosti in uku. Kajti bo čas, ko ne bodo prenašali zdravega uka, nego po lastnem poželjenju kopičili si učitelje, ker jih ušesa srbe. In od resnice bodo odvračali ušesa in obračali se k basnim." Ali je ta tudi lepa? * Hc * Slovenski McCabe. Sicer ni kak bivši frančiškan, kakor angleški McCabe, ampak Frank Lipar mu je ime. V Pro-sveto je iz Miners Mills, Pa., poslal dopis, v katerega je stlačil vse, kar je pobral od McCa-ba in poleg tega tudi vse, kar mu je narekoval že blazen srd do farjev. Ker je McCabe pri urednikih Prosvete "velik" u-čenjak, si je očivildno Frank Lipar nekaj te slave hotel pridobiti, in je splankal, kar je le iz širokih ust prišlo. Videl sem slike, ki so jih napravili nori ljudje. Kdor prebere tirade Franka Liparja in jih primeri s slikami norih ljudi, najde prav presentljivo slič-nost med obema. Kaj naj si misli količkaj še resen človek, ako zapiše človek ki se strahovito postavlja, sledeče trditve: "Z evolucijo so skregani (seve ignoranti, Vne-značajneži, po veliki večini napol ali za silo študirani, lenuhi in pijanci, katerih bog je trebuh in zlato, za katere ni noben greh prekosmat, ki so v močvirju nevednosti, rejeni po-svečenci, ki toliko vedo o "bogu" kakor cucek na cesti, vse to namreč katoliški duhovniki)." Temu stavku, ki je z naslednjim izvajanjem toliko v zvezi kakor pamet z oslom, sledi plankanje iz McGaba, a Gospodinje na Ely, pozor!!!!! velik pripomoček pri delu. Dobil sem pralne stroje najnovejšega modela. Poskušnja je pokazala, da prekašajo vse dosedanje. Dobi se prav na lahke obroke, zato ste viljudno vabljeni, da si pridete to koristno novost ogledati. Joseph Mantel Trgovina t zel»rnino in pohištvom in vsemi liišnioui potrebščina-mi, kakor olje, varniSi ,vrata, okna, klepanja in plumbergtvo. ELY, MINN. v sledeči »nori obliki: ška cerkev je ženo ponižala1 nižino živali. Ko žena rodi.; ne šteje več med ljudi tolikot-sa,da zopet gre v cerkev po«1" goslov. To je tisto, kar žena1 ve (seve samo Frank Lip31'1, to, ker je nekaj čital od do leta nenormalnega McCabJ Če bi vedela, bi bila že katera plunila mu (kf" menda pa ja ne Franku LiPiU ju??) v obraz. In sam (i Frank Lipar?) je slepih jen od žene, ki svojo mater nižuje na stopnjo živali- 3 roda se zdi, da je moral. Lipar biti rojen od kake ' ne od krščanske matere, si morete misliti večje P°' sti?) Frank Liparjeva pofj ki je to zapisal, je n»ivfJ (Celo z,a dušo so se že kr^"' F. Lipar se očitno ne m®'^ pravi, da je nima, (>ali j° ima ali ne, posebno nek fj znan "svetnik" iz pratike hotel dokazati, da žena >! duše. Kar se duše tiče, J° vsaka živa stv.ar ali noben® raj jo ima tudi osel, ali Je Frank Lipar nima). . zadostuje. , Lahko dostavim: Kar se1' Jei >i n To1,5 in takih kolobocU ti* pisave ill uan.ni 1\U1U"---- ali noben človek nima Pan ali pa je Frank Lipar nj"1^ Dokler bodo ljudje še1J duševne ? proizvode P0^, med svet, in jih bo *'"L Prosveta tiskala, pral" 1)0* % ki ie tie list verige," da govorim' z Lipar jem "še dolgo ne „ padle." Padel pa je že % Lipar, slovenski McCabe, je dolg in širok. Ne sa^ rige, prav debela dilca J® ^ fQ. Franku Liparju še pred ce B * * *.. To je pa močnik- "Zemlja je skleda, yeSl pravi žarkometar povod0 ^ k ga, ker sem zapisal, da r ,? Š' ;4 >a. tO! ie, km to) do; »e I te. Ča? ob kje di. lucija le teorija. Kar za pr tar iz tega izvaja, Je pravcati močnik, in še u j skuhan, da bi bilo trebit jeklenega želodca; P& Sj.ei želodec bi utegnil proti t» močniku revoltirati. zaplot. * * * , Slaba poročila iz K«!'*0 Bog" Gotovim ljudem je ^ napoti. Ker pa človek, vrže Boga, ne more b^1 ^ kakega malika, in naj Je r,s di le kak kol od plota, J? J,* v navado, da gotovi dvigajo svoja srca k j, naravi ali N.aravi" in t 1 jujejo. M Zdaj pa pride zna«* Burbank v lepi Kalifi; „,- ill'1. jih hudo popari. Izjavti* reč: "Narava ni niti do»J ^ slaba, kind nor unkindy nor merciful. Nature tf ^ cerned." Po domaČe J gluha je za razne vZ 0? < bad. Kam naj se obrneš * Kaj, ko bi poskusih » jjjii* Mary Mpsich, Gtfbe7 y delavske razmere v slabe, in so takih f K (tf: pravi v Prosveti št. ® ' o 8L krivi oni, "ki sledijo nim pastirjem, kateri .1' ^1) kajo, da je vse to bo® kateri se ni upirati.' / lih dfž Ht fto like S "les Š »ko H tier ftivi % 1: ci,. V H t ffta Sicer je to laž, a ^ postale bržkone kar m ko bi ljudje hoteli j pridig.arja v — JaTl > j' Tudi božji "regii«eI. fl 1,1 po volji, pn, "bog,"..J1 J pravičen in dobroti)1 razdeli P ''ki i bog ,bi samo mign«'> ;f,8 Pj vse drugače rnijj«"-' .m n vse drugače," kotna*0 / Musich. Očividno bi vse bolj "sfiksati." JvpV0f; ^ govorimo, da vlad* \ jh božji, po Mary th. vlada »iaba. Mord* » sveta prevzela — J; Na delo rojaki ** časopis j?! 4 1 dig \ bt C V li.) div l V V S s % \ Dl-i S S