UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 5t. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : :	sprejemajo.	: :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro - Ogrsko in Bosno K 2t'60, polletna K 10'80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1'80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za : :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36’—.	: :
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .*	ob pol 11. dopoldne.	\ \
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :::	in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo. :::
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
Reklamacije lista so poštnine proste.	'	■■■
Štev. 292.
V Ljubljani, v torek dne 28. majnika 1912.
Leto II.
Naš osmi strankin zbor.
V	nedeljo se je sešel v Ljubljani VIII. zbor jugoslovanske socialno-demokratične sftrankel Oba binkoštna praznika sta bila posvečena intenzivnemu delu; danes bodo razprave končane in delegati se razidejo na vse strani, da nadaljujejo zopet svoje delo v organizacijah. Po delavnicah, med svojimi tovariši. S trdno zavestjo, lahko izrekamo upanje, da se razidejo zadovoljni ter da odneso s seboj vtiske, ki bodo učinkovali dalje in dalje ter obrodili zdrave plodove v prid našemu delavstvu, v Povzdigo stranke, v ojačanje našega nujnega boja.
Z zadovoljstvom in s ponosom se vsa stranka lahko ozira na delo teh dveh dni. Zakaj slika, ki jo je podal strankin zbor. je polna svetlih, žarečih barv. v njej se zrcali krasen napredek stranke v vsakem oziru, napredek PO številu, napredek v pozitivnem političnem znanju, napredek v intelektu. Ta razvoj se opazuje na naših zborih pač od leta do leta in vselej smo se veselili, ko smo opazili, da se je stranka pomaknila zapet za korak naprej. Seveda — preden se more v malem narodu uveljaviti stranka, ki ne more vabiti pristašev z lepimi obljubami in zvenečimi frazami, ampak jim mora praviti kruto resnico o potrebi boja. brez katerega ni niti najmanjše pridobitve ie treba mnogo potrpljenja, mnogo samoza-tajevanja. zakaj v takih razmerah je pot stranke, ki mora nastopati strogo načelno in kljubovati vsem izkušnjavam oportunizma, trnjeva in s kamenjem posuta. Jugoslovanska socialno demokratična stranka je hodila to pot. ko So povrh še grozili črni oblaki nad glavo in tulili divji viharji okoli nje. Ali trud in žrtve niso bile zamani; nekdanja mala družba po Mnenju splošnosti čudnih ljudij, ki so se imenovali socialisti, mala družba, ki živi še v svežem spominu starejših sodrugov. se je razvila v žilavo, življenja polno stranko, ki si je Pridobila popolno pravico, nastopati kot edina Poklicana zastopnica zavednega jugoslovanskega delavstva, katerega število se množi kakor rastlinstvo v ugodnem podnebju.
Važen je vsak zbor socialne demokracije. Važnost mu podajajo naloge, ki jih ima rešetati v prid delavskemu ljudstvu. Takih nalog ie imel letošnji kongres lepo vrsto, in bila so tted njimi težavna vprašanja, ki so zahtevala .veliko poglobitev v tvarino, mnogo resnosti in mnogo takta. Vse je opravil strankin zbor temeljito in dostojno, debate pa so pokazale zrelost našega proletariata, na katero je vsa stranka lahko ponosna.
Zbor se je moral seveda baviti s političnim položajem, ki je v Avstriji, oziroma na Avstro - Ogrskem iz davna nekakšna specialiteta. prav v sedanjem momentu pa skrajno Vzburljiva specialiteta, š katero se ta čudna država pač ne more bahati, ki pa je za razredno zavedno delavstvo tem važnejši problem, ker mora ravno proletariat plačevati Vse deloma skrajno tragične, od nasprotnikov Uprizarjane burke. Zbor je po jako zanimivi stvareni debati označil svoje stališče napram Politični situaciji; ob tej priliki pa je tudi krepko povedal svoje mnenje zlasti o dveh značilnih točkah avstroogrske politike: O zločinsko pomendrani ustavi in o Cuvajstvu na Hrvaškem, ter o boju za volilno pravico na Ogrskem, ki je dobil v četrtek in petek svoj 2načilni krst v Budimpešti.	___
Najkočljivejša točka dnevnega reda je bila razprava o razmerju jugoslovanske socialne demokracije do bratskih strank, ker se je ^oral tukaj dotakniti skupa onih bolestnih Zadev, ki jih označuje ime »češki separatizem«. 0 načelnem stališču, ki ga zavzema stranka v tem vprašanju, pač ni bilo dvoma. Avtonomija svoje stranke je tudi jugoslovanski soci-jjlnodemokratični stranki sveta in Če bi se je kdo hotel dotakniti, bi jo branila z vso silo. ‘(>da o tem ni bilo nikdar govora ne pri nas ^e na Češkem, in interes samostojnosti je za vsako socialistično stranko v Avstriji tako ^očan. potreba samouprave tako življenskega temena, da bi naletel na najelementarnejši in jjajintenzivnejši upor vseh kdor bi jo skušaj K,'šiti. Zaradi tega ni misliti na to. da bi mogla lJr.iti politična avtonomija katerekoli socialistične stranke v nevarnost.
. Ali obžalovanja vredni pojav separatizma 1’uiia svojih prvotnih virov v političnih odno-^aiih. temveč v krivem pojmovanju bistva, ^ačaja in nalog strokovne organizacije, ki ' t°ji izven vsake nacionalne ideologije, ker so 'lene uloge izključno razredno delavske. Jugoslovanska socialno demokratična stranka ?;°ii od nekdaj trdno na stališču, da more biti J} strokovne organizacije uspešnost boja edi-1 merodajni faktor in da more biti boj na Rokovnem polju uspešen le, če se vodi s krep-
koncentrirano silo. Kdor se dotakne enot-v?sti strokovnih organizacij, greši zoper naj-'talnejše interese delavstva. O tem ni med s^simi delavci nobenega različnega mnenja, in
bi bilo treba povedati le to, bi bila naloga j, r;»nkinega zbora zelo enostavna. Toda čim Li?.IK)ri prestopili na politično polje, so se jeli () '1’nbolj kornplicirati in so porajali posledice v* z konca in kraja. Vpoštevati je bilo treba ilQ^ t(). pri tem pa upirati oko tudi v bodoč-i[i dobro prevdarjati. kaj utegne pripra-
viti zboljšanje, kaj pa bi moglo še poslabšati položaj.
Razprava o tej težavni točki je stala na taki višini, da je podala zrelosti zbora sijajno izpričevalo. Plod lepe debate je bila resolucija. ki jo je zbor soglasno sprejel, s čimer je podal svojemu sklepu največji povdarek. Naši sodrugi imajo sedaj direktivo, skupna ekseku-tiva pa podlago, na kateri bo vršila delo. od katerega še vedno pričakuje delavstvo, da odstrani zmote in napravi iz vsega avstrijskega proletariata armado, ki bo sposobna za vsak boj zoper izkoriščanje in zatiranje.
Danes ima zbor še glasovati o predlogih, ki se tičejo organizacije, opraviti vprašanje tiska, izvoliti izvrševalni odbor in rešiti even-tualnosti. Opoldne utegne kongres končati svoje delo.
*
Zbora se je udeležilo 99 delegatov in 9 zunanjih gostov. Zastopnikov organizacij je s Kranjskega 49, s Štajerskega 12, s Primorskega (Goriško in Trst) 21, iz Istre 1, s Koroškega 1. z Dunaja 1. Članov izvrševalnega odbora 10. zastopnikov uredništev 4.
*
E. Kristan:
V	imenu izvrševalnega odbora otvarjam osmi strankin zbor jugoslovanske socialne demokracije in pozdravljam vse delegate, ki so se zbrali, da določijo našo pot za bližnjo bodočnost. Pogosto se zbiramo na boj — zakaj element večnega boja smo — ampak redko se zbiramo s tako zadovoljnim pogledom kakor to pot. ko se nam jasneje kot kdaj prej kaže. da naš boj ni brezuspešen. Daleč smo od našega cilja — ker svetovni proletariat je šele na poti do cilja — ampak eno lehko konsta-tiramo: da ne stojimo, da gremo naprej! Pompozne priredbe meščanskih strank nimajo tako globokega, tako resnega pomena kakor strankini zbori organiziranega socialističnega delavstva. Videli smo velike shode klerikalne stranke in tudi velike shode svobodomiselnega meščanstva. Ampak s socialističnimi kongresi se ne morejo primerjati: naš zbor je zastopstvo organiziranega proletariata, ne le zastopstvo tistih, ki so navzoči, temveč zastopstvo mogočnih organizacij. Udeleženci meščanskih parad so nema masa, ki avtomatično pritrjujejo vsemu, kar ji je predloženo. Naš zbor pa je parlament jugoslovanskega socialističnega delavstva. Ne gre nam za kopico lepih besed, temveč za resno delo in opravičeno je pričakovanje. da poda letošnji zbor plodove, ki nas približajo velikim socialističnim idealom!
Pozdravljam cenjene zastopnike bratskih strank, ki so nas počastili s svojim obiskom: predvsem zastopnika mogočne nemške stranke v Avstriji, sodr. državnega poslanca dr. Ellenbogna in dr. Bauerja (viharno ploskanje), zastopnika češko - slovanske stranke državnega poslanca dr. Šmerala (odobravanje), zastopnika italijanske stranke sodr. Laurencicha (odobravanje), zastopnika bratske stranke iz Bosne - Hercegovine, sodr. Markiča (živahno odobravanje) in zastopnika iz Čuvajeve, dežele sodr. Juraja Demetroviča. (Prisrčno ploskanje.)
Preden preidemo k nadaljnim nalogam, je izvoliti predsedstvo. V predsedstvo so predlagani sledeči sodrugi:	dr.	Tomšič.	Milost,
Tokan. za zapisnikarje Komavli Vošank in Haramina.
Ali kdo ugovarja?
Ker ni ugovora, prosim za glasovanje. — Predlog je soglasno sprejet in prosim izvoljene sodruge. da prevzamejo vodstvo zbora.
Dr. Tomšič: V imenu predsedništva se zahvaljujem za izkazano zaupanje in podeljujem besedo sodr^ dr. Ellenbognu.
Dr. Ellenbogen (nemško):
Cenjeni sodrugi! V imenu nemške soeial-nodemokratične delavske stranke v Avstriji in kluba nemških socialnih demokratičnih državnih poslancev sva s prijateljem dr. Bauerjem prišla pozdraviti Vaš strankin zbor in Vam izrekat priznanje za Vaš hrabri boj ob zadnjih državnozborskih volitvah ko ste ob vsej potuhnjenosti meščanskih protivnikov pomnožili svoje glasove za petdeset odstotkov. Veselje nam vre iz srca nad Vašo neomahljivo zvestobo do internacionale, ki je v Avstriji tem neobhodnejša. ker prizanašanje meščanskega razreda ne bo trajalo večno, ker kličejo razvojne potrebe kapitalizma meščanstvo vso glasneje na združenje zoper socialno demokracijo. Dosedanji poizkusi so se izjalovili. Ampak elementarno dejstvo kapitalističnega gospodarstva se uveljavi prejalislej in vsled tega je tesna strnitev proletariata kategorična zahteva našega časa. O nemškem meščanstvu se je ta zgodovinski proces razredne združitve proti socialni demokraciji, sovražna bojna ali-jansa zoper delavstvo že izvršila. Enak proces čaka tudi druge narode! Zato terja čas, da se združijo vse proletariatske sile. da odstranijo vse nezdravo, kar je nezdravega v tej državi in da podero vse meje. ki trgajo, ki kale socialistično internacionalo. Najglobo-kejšo zahvalo smo Vam dolžni, ki ste v tej prokleti. otrovani okolici stopali po zgodovjn-sko začrtani poti socialne demokracije. Že-
limo in upamo, da pojde tudi ta strankin zbor dalje po tej poti v interesu osamosvojitve delavskega razreda! (Viharno odobravanje.)
Dr. Šmeral (češko):
Kot delegat izvrševalnega odbora češko-J slovanske socialno - demokratične stranke in kluba čeških državnih poslancev se Vam zahvaljujem za prijazno vabilo in Vas najiskre-neje pozdravljam. Češka stranka zasleduje razvoj jugoslovanske stranke z najživejšim zanimanjem. Razvoj pri Vas pojde enako pot kakor na Češkem: naša sedanjost je Vaša bodočnost. Z aneksijo Bosne in Hercegovine je stopil jugoslovanski problem v najakutnejši v državi in trdno sem uverjen, da ne razreši tega problema jugoslovanska buržvazija, ampak da določi pot razvoju jugoslovanski proletariat. Na Vašem strankinem zboru boste razpravljali tudi o razmerju do bratskih strank. Za poseganje preko meje smatram, če bi kakorkoli poskušal vplivati na Vaše mnenje, zato ne mislim segati v Vaše razprave. Pač pa izražam željo, da bodi Vaše posvetovanje stvarno in premišljeno z ozirom na važnost predmeta in na veliko odgovornost. Nisem prišel branit postopanje češkoslovanske stranke, temveč da ^poslušam in zasledujem tok vaših razprav. (Živahno odobravanje.)
Laurencich (italijansko):
Prihajam namesto sodruga Pittonija, ki je zadržan po resnih opravkih, in Vam prinašam najiskrenejše pozdrave italijanskih, a posebno tržaških italijanskih socialnih demokratov, ki so v družbi s slovenskimi sodrugi in vsakdanjih bojih spoznali važnost zgodovinske resnice, ki nalaga delavstvu, da mora v mednarodnem bratskem objemu hoditi pot socialne demokracije. Prinašam Vam pozdrave onega tržaškega zavednega italijanskega delavstva, proti kateremu se zaman zaganjajo nacionalistični šarlatani, in ki mu zaman vsiljujejo v obožavanje prapor one ideje, ki hoče razrušiti plodovito mednarodno solidarnost delavstva. Te pozdrave pa prinašam s posebnim vesesljem današnjemu zboru, ki ima v svoji sredi tudi zastopnike tržaških slovenskih sodrugov, s katerimi bijemo skupen boj proti skupnemu nasprotniku, s katerimi smo se skupno veselili izvojevanih zmag, in ki nas porazi niso raz-družili, marveč nas še tesneje sklenili v prepričanju, da je pot naša prava in da nas mora dovesti do cilja po katerem stremimo. Poznamo naše tržaške sobojevnike in se nam zdi, da poznamo z njimi vse slovenske sodruge. Poznamo jih kot pogumne bojevnike, poznamo jih po ogromnem delu, ki so ga izvršili v korist proletariata med svojimi tržaškimi rojaki, delo, ki mu moramo želeti vsi največjih uspehov. O socialni demokraciji, ki bi ne bila strogo mednarodna, ne more biti niti govora. Ampak če kje, je potem internacionalizem, združen z železno solidarnostjo delavstva, potreben pri nas, ki nam je usoda naložila, da moramo žiyeti na enih in istih tleh v najtesnejših stikih in nam obenem naložila, da moramo združeno kamen za kamenom rušiti to meščansko kapitalistično zgradbo, da se potem na njenih razvalinah zgradi nova lepša in pravičnejša družba v kateri bodo vsi uživali sadove svojega dela. V tem smislu pozdravljam ponovno cenjeni zbor želeč, da bi doseglo njegovo delo največje koristi stranki in zanemar-nejšemu, revnejšemu ljudstvu, za katerega hočemo kakor dosedaj i v nadalje delati združeno pod plamtečo zastavo mednarodne social, demokracije. (Burno pritrjevanje.)
Markič (srbsko):
V	imenu socialno - demokratične stranke v Bosni in Hercegovini Vas najlepše pozdravljam. Pod kakšnimi pogoji živi jugoslovansko ljudstvo v tej državi, veste dobro sami; ampak še hujše občutimo vso pezo imperialistične kolonialne politike mi, ki nam avstrijski bajonet ne daje možnosti, da bi se kulturno in politično razvijali. Z aneksijo nismo pridobili ničesar, položaj se ni izpremenil — uzakonilo se je le prejšnje robstvo. Avstrijski in ogrski poli-tičarji so vstvarili pri nas razmere, da drve meščanske stranke pri nas lepo za vlado in da hodijo po miloščino na Dunaj in v Budimpešto. Edina stranka, sposobna za uspešno borbo proti kolonialnemu ropu na jugu je socialna demokracija, ki je predramila bosansko ljudstvo, ga socialistično izobrazila in ga vodi v boj zoper avstro - ogrski kapitalizem. Iz Vaše sile zajemamo svojo moč, zato želim Vašim razpravam največji uspeh. (Viharno odobravanje.)
Jur. Demetrovič (hrvaško):
Cenjeni sodrugi! Hrvaški proletariat živi v izredno težkih razmerah. Simpatije ostalih bratskih strank nas krepe in jačijo odpornost proletariata na Hrvaškem in Slavonskem. V meščanstvu vsakega naroda je gniloba, so podli elementi, ampak da je mogoče tako vladanje, kakor tišči Hrvaško, je evropski škandal. Intelektualni krivec sedanjih razmer je dr. Šušteršič, ki je z revolucionarnimi frazami zoper dualizem zapeljal hrvaške pravaše, da so sestavili zloglasno spomenico na cesarja. Reč je smešna, ampak značilna je za našo meščansko politiko, ki upa na pomoč odzgor. Dr. Šu-
šteršič je uradnik tiste vlade, ki z vso brez obzirnostjo tlači in zatira hrvaško ljudstvo. Sedanje razmere so polom meščanske politike in oznanjajo na ves glas, da je edino jugoslovanski proletariat zgodovinsko poklican, da reši jugoslovansko vprašanje in avstrijski državni problem. Delavske bojne organizacije na Hrvaškem so tik pred razpustom, ki se utegne izvršiti še prihodnje dni. V Budimpešti je izšel letak »Crvena Sloboda« in komisar Čuvaj je pozval k sebi zastopnike delavskih strokovnih organizacij in jim zagrozil z razpustom. Na to infamno grožnjo je hrvaško delavstvo sklenilo, da odgovori na razpust — z generalno stavko. Demokratični elementi v Avstriji še niso dovolj jaki, da bi se zoperstavili tlačenju hrvaškega naroda. Ampak demokracija raste od dne do dne; vsi socialistični Jugoslovani morajo postati eno telo, da bodo na vsak udarec, pri-zadjan enemu delu, odgovorili z vzajemno, združeno silo in se z uspehom zoperstavili preganjanju. V borbi, ki nam je vsiljena, bomo zvesto vztrajali; odnehali ne bomo, ker ne moremo, in na vzajemnem delu se bomo združili vsi. Da jugoslovanski proletariat zbere vse svoje sile in jih mobilizira za revolucionarne boje, s to željo Vas pozdravljam in spremljam Vaš zbor. (Burno ploskanje in pritrjevanje.)
Dr. Tomšič prebere ob živahnem obobra-vanju brzojavne in pismene pozdrave, ki so do-šli strankinemu zboru.
Od vodstva socialno - demokratične stranke v Nemčiji smo dobili sledečo brzojavko:
Delu osmega strankinega zbora jugoslovanske socialne demokracije v Ljubljani želimo najboljši uspeh. S socialno - demokratičnimi bratskimi pozdravi
Vodstvo socialno - demokratične stranke v Nemčiji.
Od vodstva italijanske socialno - demokratične stranke v Rimu je dospel naslednji pozdrav:
»Zahvaljujem se Vam za vabilo na glavni zbor jugoslovanske socialno - demokratične stranke.
Z Vami čutim vse razloge oportunitete in solidarnosti, ki nam nasvetujejo, da bi moral kdo izmed nas zastopati na zboru italijansko socialno demokratično stranko. Toda v sedanjem trenutku nam je nemogoče ganiti se od doma. Tudi mi stojimo tik pred strankinim zborom, ki obeta biti zelo važen in ki ga pravkar pripravljamo. Poleg tega so naši državnozborski poslanci zaposleni v zbornici, da branijo volilno reformo, ki bo dala moškemu spolu v Italiji splošno volilno pravico, pa morajo zato vztrajati na svojem mestu, da skušajo napraviti zakon čim svobodnejši in čim demokratičnejši s predlaganjem potrebnih iz-prememb. katere morajo braniti in zagovarjati napram konservativnim nasprotnikom.
Da tega ne bi bilo, bi bil prišel sam zastopat našo stranko na Vaš zbor.
Toda, ako ne bomo osebno navzoči, štejte nas v duhu med Vami, edine in solidarne z vsem. kar bodete sklenili v korist in zmago vaših organizacij in v korist socialistične internacionale.
Še enkrat se Vam iskreno zahvaljujem, želeč med tem, da bi bilo delo. zbora plodo-noso in v srečo jugoslovanski socialnodemo-kratični stranki, členu socialistične internacionale.
Za vodstvo italijanske socialno-demokratične
stranke Pompeo Ciotti, politični tajnik.
Od socialno - demokratične stranke v Srbiji je došel sledeči brzojavni pozdrav:
»Zadržani vsled boja zoper draginjo obžalujemo, da ne moremo poslati delegata na Vaš kongres in Vam pošiljamo revolucionarne in socialistične pozdrave. Živela internacionalna solidarnost proletariata!
Za srbsko socialno - demokratično stranko: Dušan Popovič.«
Nadalje so dospeli pozdravi od dalmatinske. koroške in štajerske deželne organizacije in od krajne organizacije v Pulju.
Dr. Tomšič prečita od izvrševalnega odbora predlagani dnevni red. Ker proti predla-ganemu dnevnemu redu ni ugovora, je sprejet.
E. Kristan: Politični moment, v katerem zboruje naš strankin zbor, je izreden; še noben strankin zbor — izvzemši ob času bojev za volilno reformo — se ni vršil v tako resnih okoliščinah, saj je komaj nekaj dni odtlej. ko je na budimpeštanskih cestah živela revolucija. Važno je. da se naše politične debate udeleže tudi vnanji gostje, vsled tega predlagam k dnevnemu redu:
»Pri točki »Politični položaj« priznava strankin zbor zastopnikom bratskih strank v, debati enake pravice kakor delegatom lastne stranke.«
p Ker proti predlogu ni ugovora, je Krista-!nov predlog sprejet.
/ Dr. Tomšič prečita opravilnik.
Milost: Predlagam, da so za predloge vi smislu točke 2 potrebni podpisi petih dele« gatov.
Mlinar: Milostov predlog je neprecizen in bi delo strankinega zbora le zavlačeval.
Čobal: Predlagam za predloge po točki 2 opravilnika podporo petih delegatov z vzdi-gorri roke.
Milost in Mlinar se pridružita predlogu, na kar je Čobalov predlog sprejet.
Dr. Tomšič predlaga izvolitev komisije za pregledovanje mandatov; v komisijo so izvoljeni sodrugi: Čobal. Kermolj. Kocmur in Sit-ter.
Kocmur predlaga od 30 delegatov podpisan predlog k poslovniku: V zadevi enega mandata naj se komisija za pregledovanje mandatov takoj sestane, ker je predložen protest z utemeljevanjem. (Odklonjeno).
Dr. Tomšič predlaga izvolitev komisije za redakcijo predlogov in so izvoljeni sodrugi: A. Kristan. Mlinar. Petrič. Regent in dr. Tuma.
Čobal predlaga izvolitev kandidacijske komisije in so izvoljeni sodrugi: Čobal. Gaspari. Komavli. Petrič in Sitter.
Kocmur predlaga izvolitev posebne komisije za redakcijo predlogov o organizacijskem statutu; predlog je odklonjen.
Dr. Tomšič; Prekinem zborovanje (12. ura) do dveh popoldne.
Resolucije:
Z ozirom na važnost predmetov je osmi strankin zbor soglasno sprejel sledeče resolucije o političnem položaju in o razmerju jugoslovanske socialno - demokratične stranke do bratskih strank:
Resolucije osmega strankinega zbora.
I.
Politika meščanskih strank v Avstriji in v avstroogrski državni skupini sploh ter politika nanje se opirajočih vlad vodi ob brezmiselnem preziranju vseh gospodarskih, političnih in kulturnih razvojnih faktorjev vse narode te državne skupine vse globočje v kaos in zlasti ovira razvoj delavskega razreda. Različni poizkusi koncentracije meščanskih strank niso rezultati jasnega spoznavanja skupnih burž-vaznih inleresov, temveč le plod od slučaja do slučaja močneje vzplamtevajočega sovraštva do razredno zavednega delavstva.
V Avstriji se izraža mizerija te politike v popolni stagnaciji, v večnih provizorijih. v trajni negotovosti položaja, v pomanjkanju vsake zanesljive večine in jasne vladne smeri v parlamentu, pa v trajno obstojajočih in nikdar ne rešenih narodnih sporih, zlasti pa v nezaslišani gospodarski bedi.
Ta politika prizadeva največjo škodo delavstvu. ki teže od vseh drugih razredov prenaša gospodarsko pomanjkanje in kulturno lakoto. Vsled tega je zavedno delavstvo edini faktor v tej državi, ki jasno čuti in spoznava mizerijo te politike, iz česar sledi, da je organizirani proletariat tisti element, ki ima najmočnejši interes na tem. da se postavijo politične razmere in da se uredi državni ustroj na taki podlagi, na kateri odpadejo razlogi sedanjih razvoj ovirajočih bojev in se odpre polje odločilnemu boju delavstva s kapitalizmom.
V dosego tega namena je naloga stranke, njenih delov in članov, vlagati vse svoje moči za to spopolnitev in okrepčanje organizacije, da pride proletariat do onega vpliva v državi. k| mu omogoči odločilno poseči v preuredbo Avstroogrske na podlagi svobode, avtonomije narodov in njih solidarnosti.
II.
VIII. zbor jugoslovanske socialne demoV kracije v Avstriji izjavlja, da spoznava v za-vladanju absolutizma na Hrvaškem ne le brutalno zakonoloinstvo. ki se ne da opravičiti z nikakršnimi izumetničenimi argumenti, ampak tudi za nevarnost, ki preti vsem, zlasti manjšim narodom v tej državi, ter sploh vsem sla-bejšim razredom. Dasi je boj zoper zločinsko teptanje vsake pravice v tem slučaju najprej zadeva prebivalstva na Hrvaškem in v Slavoniji, posebno ondotnega delavstva, smatra vendar zbor ne le za svojo moralno dolžnost. temveč tudi za nalogo, ki izvira iz interesov lastne stranke in lastnega delavstva, da z najkrepkejšim poudarkom protestira proti nesramnemu zakonolomstvu in poziva vse pristaše, da izkažejo bratski stranki na Hrvaškem v slučaju potrebe vsako mogočo solidarnost. Zlasti nalaga zbor izvrševalnemu odboru da pazno zasleduje ves razvoj na Hrvaškem in stori v slučaju potrebe vse korake, s katerimi bi mogel sodrugom na Hrvaškem pomagati v njihovem pravičnem in svetem boju.
III.
Današnji zbor z ogorčenjem konstatira, da je vladajoča fevdalna klika na Ogrskem iz strahu pred splošno in enako volilno pravico, ki bi jo nujno strmoglavila in odprla tudi proletariatu ogrskih narodov pot uspešnega razvoja, nesramno in nepremišljeno provocirala ogrsko delavstvo, ko je hotelo mirno demonstrirati za svojo neoporečno pravico. Žrtve, ki so padle v budimpeštanskih bojih dne 23. in 24. t. m. ima na vesti tolpa sebičnih oligarhov, ki postavlja svoje oderuške interese nad svetost človeškega življenja. Zbor izreka ogrski bratski stranki občudovanje za odločnost, s katero je sprejela vsiljeni boj, in vsem nedolžnim žrtvam svoje iskreno sočutje. Končno želi proletariatu ogrskih narodov popoln uspeh v pravičnem boju za splošno, enako in tajno volilno pravico, ki naj postane v rokah ogrskega zavednega delavstva oster meč, in ki naj mu odpre šole najvišje politične, gospodarske in kulturne izobrazbe, njemu in delavstvu vseh narodov v prid.
IV.
Jugoslovanska socialno - demokratična delavska stranka stoji neomajano na načelu pol. avtonomije in medu. solidarnosti delav., da si more varovati svobodo akcije v svojih posebnih zadevah, obenem pa čim izuatnejše varstvo delavskih interesov.
Politični položaj naroda, v katerem stranka deluje, nalaga jugoslovanski socialni demo-
kraciji v Avstriji obzire in stike ne glede na vso internacionalo zlasti na dve strani:
1. Na bratske stranke v Avstriji, s katerimi živi državno v eni hiši, deloma v najbližji soseščini in v mešanih naselbinah;
2. Na narodno sorodne bratske stranke v drugi državni polovici, v Bosni in Hercegovini in na Balkanu.
Z drugo navedenimi strankami navezuje jugoslovanska socialna demokracija stike v zinislu sklepov prve jugoslovanske socialno demokratične konference.
V	Avstriji stremi jugoslovanska socialna demokracija po taki zvezi vseh socialno demokratičnih strank, ki omogoči čim tesnejšo vzajemnost in skupen nastop v vseh zadevah, ki se tičejo interesov delavstva vseh avstrijskih narodov. Jugoslovanska socialna demokracija obžaluje, da se je nekdaj vzorna sloga avstrijskega socialističnega delavstva skalila, upa, da bo zdravi čut razredno zavednega delavstva odpravil vzroke, vsled katerih se je razmerje poslabšalo, ter pričakuje, da stori skupna eksekutiva avstrijske socialne demokracije vse mogoče korake, ki bi mogli izravnati diferenco in podati delavstvu v internacionalni združenosti vtemeljeno bojno moč.
Na strokovnem polju smatra jugoslovanska socialna demokracija krepko centralizirano, za boj proti kapitalistični mednarodni združitvi sposobno organizacijo za neizogibno, odklanja vsako cepljenje strokovnih organizacij, in želi, da bi se tudi češko-slovanska socialno demokratična stranka čimprej vrnila na to edino polje, kjer more delavstvo žeti strokovne uspehe .
Dasi obžaluje strankin zbor, da se je češki organizirani proletariat politično razdelelil v dvoje strank, vendar vpošteva argumente, ki so povzročili ustanovitev »Češke socialno demokratične stranke,« ter jo jemlje na zunanje.
(Dalje prihodnjič.)
Ljubgana in Kranjsuo
— Kregarjeva afera in klerikalna politična morala. Celjska porota je v soboto popoldne oprostila vse štiri obtožence, oz. obtoženke obdolžene goljufije v kranjski trgovski in obrtni zbornici. Klerikalci triumfirajo. Po krivici! Od vsega začetka v Kregarjevem procesu nismo gledali Kregarjeve osebne zadeve. Njegova osebna krivica ali nekrivda je bila za javnost postranska stvar. Na zatožni klopi pred celjsko poroto je sedel drug obtoženec: klerikalni sistem, ki ne zanemarja še tako nepoštenih, še tako ostudnih sredstev v dosego svojih nepoštenih namenov. Oprostilna razsodba ^je odvezala Eržena, Kregarja, Kregarjevo in Štefetovo od težke obdolžitve; ne dotika pa se niti najmanj klerikalne politiške morale, ki je dobila v celjski poroti hud udarec. Ves proces ni drugega kot sklenjena veriga sramotnih in umazanih manipulacij, ki jih riskirajo klerikalci za korekturo svoje politične sreče, izpoved za izpovedjo — neklerikalnih kakor klerikalnih prič je pritresla na dan lumparijo za lumparijo. In ravno vsled tega ta škandalozni proces ni brez koristi! Ne da bi se klerikalna natura zboljšala — delovanje z nepoštenim orodjem in orožjem, to je njena notranja postava — ampak marsikomu, ki je zasledoval proces in ki pozna le klerikalno zavijanje oči, le pobožno sklepanje rok, se je odprl pogled v kriminalno kovačnico korumpirane stranke.
— Ljudski koncert. Pevsko društvo »Vzajemnost« in moščanski tamburaški zbor sta priredila v nedeljo zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma« ljudski koncert na čast delegatom, ki so prišli na strankin zbor. Vse točke sporeda, pevske in tamburaške so se izvajale tako precioztio in lepo. da so imeli poslušalci res pravi umetniški užitek. Pevovodja sodrug Balog ima izvežban pevski zbor; so-drug Lehpamer. dirigent tamburaškega zbora, pa je zopet sijajno dokazal, koliko se lahko doseže v tako kratkem času z resno voljo in pravo vnemo. Najlepši dokaz, da so bile vse točke mnogoštevilnim obiskovalcem v resnici všeč. je to, da so morali pevci in tamburaši vedno dodajati nove točke. Kot deklamator je nastopil sodrug Vehovec, ki je recitiral tri pesmi: O. Zupančičevo »Kovaško«. E. Kristanovo »Stroj«. Zupančičevo »Raznim poetom«. Zel je. kar je samo po sebi umevno, buren aplavz. Prijetno so bili navzoči presenečeni, ko je nastopila Gorupova in s finim umetniškem razumevanju recitirala Aškerčevo »Delavčeva hči« in Gregorčičevo »Romarico«.
— Kamniški salonski orkester za pogorel-ce v Tomačevem. Ob otvoritvi kamniškega kopališča v nedeljo, dne 2. junija t. 1. priredi Kamniški salonski orkester ob 4. popoldan koncert z vstopnino 60 vin za osebo. Z ozirom na dobrohoten namen je pričakovati obilne udeležbe.
— Zagonetna smrt. Dne 8. maja t. I. je ne-nadomo umrla na Uršnih selih nad Toplicami vžitkarica Marija Kesner. Pravili so, da se ji je nenadoma vlila kri iz ust in nosa in da je umrla na licu mesta. Pokopali so jo kakor običajno. Ko je pa ležala dober teden v grobu, se je raznesla vest, da je umrla nasilne smrti. Pri sosedu so namreč par minut pred njeno smrtjo slišali, da sta počila pri Kesnerju zapored dva strela. Dne 20. maja je dala sodna komisija, ki je prišla iz Novega mesta, mrliča izkopati in ga je raztelesila. Kaj je dognala, se še ne ve.
-- Ponarejeni bankovci po 20 K v novomeški okolici. Ljudje govorijo in šušljajo, da se dobijo v novomeški okolici, posebno v Žabje-vasi, ponarejeni 20kronski bankovci. Ker ima orožništvo zadevo v rokah, se bo kmalu dognalo. koliko je resnice na tej govorici. Previ-dom:i pa le svarimo ljudi, da naj si natančno ogledajo vsak tak bankovec od obeh strani, predno ga vzamejo v roke. da ne bodo imeli potem zraven škode še nepotrebnih potov in drugih neprilik. ki so navadno združene s posestjo ponarejenega denarja. Najbrže pa so to le prazna ugibanja.
—	Izpremembe poštnih okrajev. Ker je dobila pošta v Trebelnem svojega pismonoša so se vasi; Cerovec. Velika in Mala Strmica iz-
ločile iz poštnega okraja šmarjetskega ter spadajo sedaj k poštnemu okraju v Trebelnem.
— Kanarček je ušel v nedeljo dopoldne; oddati ga je v Kapiteljski ulici št. 7 (pritličje).
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. Od 12. maja do 18. maja je bilo 20 novorojenih. 1 izmed teh je bil mrtvo rojeni. Umrlo jih je 21 in sicer 11 domačinov in 10 tujcev, med temi za jetiko 4 tujci in za mrtoudom 1. vsled nezgode 1 in 15 za različnimi boleznimi. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli: 4 za noricami,3 za ošpicami, 3 za Škrlatico (neki otrok z dežele). 1 za mumpsom, 1 za ušesom, 2 za egipt. očesno boleznijo in 2 za dušljivim kašljem.
— Blejski grad občinstvu odprt. Družba, ki je kupila blejski grad, je letos zopet odprla občinstvu vsa gozdna pota, ki so bila sedaj za javnost zaprta. Na udobnih krajih se bodo postavile klopi. Na gradu pa se je otvorila restavracija.
— Kinematograf »Ideal«. Spored za torek 28.. sredo 29. in četrtek 30. maja 1912: 1. Zur-nal Pathe. (Najnovejše, šport, moda itd.) 2. Moric o alkoholizmu. (Velekomično. Igra priljubljeni Prince). 3. Koketna služkinja. (Kolo-rirana japonska drama. The japanese Film).
—	Samo popoldne. 4. Gospodična gospa. (Sen-zacijska nravna drama v treh dejanjih. Vele-zanimiva vsebina in umetniški predvajalci). 5. Med dvema ognjema. (Atnerikanska veseloigra. — Učinkovitost). — Zadnja večerna predstava ob 9. uri na vrtu s popolnim sporedom. Predstava na vrtu traja skoraj 2. uri.
Idrija.
— Državna konferenca vseh rudarskih zadrug se vrši v dneh 28., 29., 30. in 31. maja 1912 na Dunaju v »Delavskem domu« v XVI. okraju.. Dnevni red konference je= 1. Kakšno vrednost imajo rudarske zadruge za rudniške delavce. 2. Rudarsko zavarovanje. 3. Pre-memba rudarskega zakona. 4. Slučajnosti. Ljubljansko rudarsko okrožje rudarske zadruge bosta zastopala od delavstva sodruga Filipič in Brus iz Idrije ter Kraker iz Kočevja. Ob tej priliki podasta sodruga Brus in Filipič v smislu javnega shoda z dne 21. aprila t. 1. ministrstvu javnih del za idrijske delavce spomenico, ki se glasi: Visoko c. kr. ministrstvo javnih del je izdalo c. kr. rudniškemu ravnateljstvu v Idriji dne 18. prosinca 1912, št. 2396'4—XVIIa—1911 nov plačilnik za delavce državnih rudnikov in žgalnic v Idriji itd. Ta plačilnik je povzročil med rudniškim delavstvom v Idriji veliko nezadovoljnost in sicer iz sledečih razlogov: 1. Delavstvo eraričnega rudnika v Idriji je prosilo draginjske doklade v sedanjem času draginje. Na mesto draginjskih doklad pa se je razveljavil stari plačilnik, po katerem so imeli erarični delavci v Idriji poleg plače v gotovini pravico tudi do brezplačnega naturalnega žita in drv, po novem pla-čilniku pa vse to odpade ter se nadomesti s plačo v gotovini. 2. Po starem plačilniku so bili delavci pravilno uvrščeni v višje kategorije redno po službenih letih. Po novem pravilniku pa se je pri razvrstitvi že vslužbenih delavcev cela vrsta najboljših zapostavila, ker se jim niso vz«ela službena leta v poštev. 3. Po starem pravilniku so bili delavci v akordu za enako delo enako plačani ne glede na njih razliko normalne mezde. Po novem plačilniku pa so najsposobnejši delavci dostikrat najnižje plačani, ker je manjša njih normalna mezda. Ker je že iz teh razlogov razvidno, da se je z novim plačilnikom delavcem c. kr. eraričnega rudnika v Idriji namesto zboljšanja njih položaja vsled neznosne draginje od visokega ministrstva dovolila le zamenjava naturalij v celotno plačo v gotovini, ter je pri tem še cela vrsta nedostatkov pri uvrstitvi sedaj poslujočih delavcev tako, da jih veliko celo v času 401etnega službovanja v II. plačilnik uvrščenih ne bo, ter bodo vsi ti trpeli očividno krivico pri gosposkem, akordnem in bolniškem »šihtu« še največ pa pri proviziji, usoja si na javnem shodu dne 21. aprila 1912 zbrano delavstvo vročiti po svoji deputaciji na visoko ministrstvo sledečo prošnjo: Visoko c. kr. ministrstvo za javna dela blagovoli dostaviti k novemu plačilniku c. kr. erar. delavcev v Idriji, izdanem dne 18. prosinca 1912, št. 2396/4—XVIIa 1911 še sledeče določbe:	1.	Temeljna	plača
delavca veljaj za 8 ur dela; za 10 ur dela se plača proporcionalno zveča; 2. Doslej zapostavljeni delavci naj se takoj uvrste po njih službenih letih v višje stopinje tako, da se jim šteje triletno stopnjevanje od dneva vstopa v službo. 3. Pravilno uvrščenje po službenih letih naj se brez ozira na družino delavca tako izvrši, da ne bo v nobenem slučaju prikrajšan. 4. Redna premikanja na tri leta naj se tako vrše, da bo vsak delavec po 27 letih svoje službe prestopil v II. plačilnik, stopinja 5 s temeljno plačo 3 K 80 vin. če že ni do te dobe v tej ali višji stopinji; 5. K zaslužku delavca naj se mesečno prišteje na vsacega otroka do 14 leta po 3 K doklade; 6. Bolniške dnine naj se odmerjajo s 75 odstotki temeljnih plač; 7. Kurivo, premog ali drva naj dobivajo delavci po polovični režijski ceni od rudnika. 8. Akordno delo obojestransko le tedaj velja, če delavec akordno pogodbo prostovoljno prevzame.
V	nasprotnem sučaju pa velja le njegova dnevna mezda. 9. Pri enakem akordnem delu je delavce enako plačati ne glede na razliko njih normalne mezde. 10. izbira množine in vrste žita je delavcem na prosto dana in se jim sme računati le po režijski ceni rudnika. Ker se je regulacija delavskih plač pri vseli ostalih državnih rudnikih z novim plačilnikom izvedla, le idrijski rudnik je pri tem vsaj v navedenih točkah zapostavljen, ker tako malenkostne re-medure normalnih mezd nikakor ne nadomeščajo zgube naturalnega žita in drv v taki meri, da bi se to k zboljšanju delavskega položaja prištevati smelo, vsled tega zaupa na shodu zbrano delavstvo v naklonjenost visokega ministrstva, da bo njega prošnjo uvaže-valo in ugodno rešilo. Predstoječo spomenico, se nalaga deputaciji, voljeni iz krajevnega delavskega odbora rudniške zadruge v Idriji, da
jo osebno izroči visokemu ministrstvu na Dunaju v blagohotno rešitev.
— V razsodišče brat. skladnic se imata zopet dva prisednika voliti. Naši odborniki brat. skladnice so predlagali v seji dne 18. t. m. da se voli sodrug Anton Kristan iz Ljubljane in sodrug Repovš iz Zagorja. Predsednik g. Billek je omenil glede na sodruga Kristana pomisleke, ker ni rudar.
— Izjava. Podpisana vdova in mati dveh nepreskrbljenih otrok brez provizije naznanjam s tem ,da sem z 19. majem 1912 prevzela posel raznašalke lista »Zarje« v Idriji ter obljubljam vsem cenjenim odjemalcem, da jim bom skušala pri donašanju lista vsestransko redno postreči. — V Idriji, dne 23. maja 1912. — Ana Jurjavčič.
— Naznanilo V smislu mestnega policijskega reda, § 2. se slavno občinstvo opozarja, da ne prazni gnojnih jam in stranišč pred 9. zvečer ter po 5. zjutraj, ker se bo iz zdravstvenih ozirov na te določbe strogo pazilo in kaznovalo vsake prestopke. Istotako se bo v smislu sklepa odborove seje mestne občine z dne 10. maja t. 1. strogo nadziralo hišne vodovode ter po trikratnem zasačenju, da se je voda po nepotrebnem rabila ali rabila za perilo, do-tičnemu pipa odvzela.
— Brez okrožnega zdravnika je mesto Idrija s celim sodnim okrajem vred. Rudniški zdravniki so vsako pomoč in tudi ogled mrličev odklonili, ker jim baje deželni odbor ni hotel priznati nobenega pavšala. Županstvo ie nastavilo za silo za ogledovanje mrličev občinskega uradnika g. V. Novaka, katerega j® okrajni zdravnik dr. Mayer potrdil. Ta slučaj je zdravstveni škandal prve vrste, da Idrija s 6000 prebivalci, ki ima veliko vrsto državnih uradov in višje srednje šole pa nobenega okrožnega zdravnika. Da bi le kake epedemP ne bilo. Ko bi vsaj zdravstvenih doklad ne bi bilo treba plačevati.
— Podružnica »Unije« rudarjev je imela 16. t. m. svoj redni letni občni zbor. Zbora se je udeležilo precejšnje število članov. O delovanju in stanju te velevažne strokovne organizacije bomo še obširno poročali. Članov ima podružnica 272, vsekakor daleč premajhno število. Za načelnika je bil izvoljen sodrug T-Brus, za blagajnika F. Peterlin.
— Zidarji pozor! Delo se je pričelo v naši stroki, treba je misliti vam tudi na lani ustanovljeno organizacijo. Kdor še ni plačal pri' spevkov, naj to takoj stori! Blagajnik je to-variž Anton Blaznik. Tudi »Zarja« bi se v naših vrstah lahko razširila. Časa za čitanje ie dovolj ob nedeljah in ob deževnih dneh. Izobrazba nam ne bo škodovala.
— Diskusije se vrše redno vsako soboto V rudarskem društvu. Sodrugi in somišljeniki, udeležujte se jih. Kdor misli, da že vse ve sam, je po navadi največji nevednež.
Štajersko
— Kapitalističen umor. Iz Trbovelj poročajo: V pralnici se je zgodila v noči od 13. na 14. maja ob 4. zjutraj grozna nezgoda, o kateri je »Zarja« že poročala: Delavec Nikolaj Volaj se je v odmoru vlegel na jako široki gonilni jermen in je od utrujenosti zaspal. Tega ni opazil strojnik, ki je spustil stroje v tek. Jermen je spečega Volaja prenesel med kolesje strojev, ki je vse telo in posebno glavo nesrečnega delavca v pravem pomenu besede strlo. Revež je bil takoj mrtev. Volaj zapušča vdovo v blago' slovljenem stanju in šest malih otročičev. Zopet drastičen dokaz, na kak brezvesten način postopa uprava rudnika v Trbovljah z življe' njem ubogih trpinov. Majhne plače, ki jih trboveljska premogokopna družba plačuje pri nje! vposleniin delavcem, sili delavce za izvrševanj takozvanih nadšihtov. Tudi Volaj se je z ozirom ri£ bedo, v kateri je živel s svojo velik0 družino oglasil k temu delu in tako se je zgo-dilo, da je šel že v pondeljek ob pol 6. zjutral na delo in je z malimi presledki neprenehom3 delal do torka zjutraj. Od same utrujenosti ie bil Volaj že skoraj nezavesten. Očitno je, da je Volaj nameraval delati še dolje, ker drugače bi se ne vlegel na jermen, temveč bi šel domov-Trboveljska premogokopna družba bo seveda rekia, da se je Volaj sam ponudil. V resnici Pa sili družba delavce k delu, ki presega vse človeške moči, ker jim za normalno delo plačuje tako sramotno nizko mezdo, da delavcu, ki hoče vsaj za silo nasititi svoje lačne otroke, n® ostane nič drugega kakor udinjati se tej g°' spodi na milost in nemilost. Tudi pazniški organi vedno nagovarjajo delavce, naj napravi)0 namesto po enega kar po dva šihta. Kaj za to. da je prepovedano delati nadšihte! Saj si zna družba pomagati v slučaju kake inšpekcije -tem, da napravi iz nadšihtov kratkomalo nadure, s tem prevari inšpekcijske organe in stvar gre po svojem protipostavnem potu dalje. Sam0 po sebi razumljivo je, da družba prihrani na ^ način celo vrsto delavcev, ki bi jih morala sicer pri sedanji produkciji premoga imeti, ozirom** nastaviti. Zelo pogosto se v takih slučaju*
zgodi, da napravijo delavci v mesecu ze‘^ mnogo šihtov, a dobe za ves svoj trud naravnost smešno bagatelo. Gospodo pa vest P ra nič ne peče, čeprav otrokom odvzamejo red'' telja. Trboveljski rudnik v sedanjih upravn'
— Obsojen vojak. Vojak Alič, ki je bu Hrastniku na dopustu z bajonetom nevarn ranil svojo bivšo ljubico in njenega otroka, J bil obsojen pred vojaškim sodiščem v Celju i1 dvanajstmesečno ječo.	u
Ponesrečen delavec. 171etnemu delav Janezu Paradižu, delavcu za posodo v tova v Celju, je butnil težki stroj s tako silo v glla ’ da so ga nezavestnega pripeljali v celjsko nišnico, kjer je čez dva dni na poškoo
Umr1,	  smrt.	721etni	stro-
jarski pomočnik Lovrenc I išler je bil zaposlen v mariborski usnarnji. I red kr*
Vsled brezdelnosti v smrt. /aeim t jomočnik Lovrenc l išler je bil ; ’,-tli zaposien v mariborski usnarnji I red kr» pa je bil vsled pomanjkanja dela odi -To si je vzel tako k srcu. da je 23. t. m. -zapustil stanovanje in tekel k Dravi, v je skočil in utonil. Trupla dosedaj se niso
je bili.
— Poskusen samomor. V Ptuju se je hotel ustreliti pionir V. Polzi pa se je slabo zadel in se samo težko ranil. Spravili so ga v vojaško bolnico.
— Roparski umor. V noči od četrtka na Petek je vlomila v vasi Obšine pri Mariboru ffiočno oborožena tolpa vlomilcev pri posestniku Raču. Hišo so popolnoma oropali. Šest domačih ljudi se je krepko branilo pred roparji, vendar pa so nasprotni premoči podlegli. Enega sina so roparji ubili, drugih pet pa Je zadobilo smrtno nevarne poškodbe. Orož-ništvu se kljub pridnemu iskanju roparjev še ni posrečilo prijeti.
Koroško.
— Sankcionirana deželna zakona. Od koškega deželnega zbora sklenjena zakona glc-de na prispevek domačih cbčin k stroškom 2a svoje občane, ki se nahajajo v javnih bolnišnicah in ne morejo sami plačati ter glede na ^'•klado na vino v Celovcu sta bila sankci-^niiana.
— Smrt v Dravi. V Beljaku je skočil čez Dravski most v Dravo 331etni delavec Ivan Stingl, ki je bil zadnjič v službi v Kernovi pi-yovarni, kjer pa je izstopil. Neki Kleinlercher Je videl samomorilca, ko se je zavihtel čez niostno ograjo in se spustil v vodo. Skočil je za njim in posrečilo se mu je, da ga je spravil na obrežje. Toda Stingla niso mogli več oživeti. Vzrok samomora je neznan. Stingl je doma iz Kamne gorice in pristojen v Šentvid ob Glini.
— Izgubljen učenec. 2e pred 8 dnevi je izginil v Celovcu 91etni učenec J. Osvald. Sel je Po navadi v šolo in se ni več vrnil. Kljub temu, da se sin ni toliko časa vrnil, je mati šele včeraj naznanila, da je deček izginil. Policija sumi, da se je deček kje ponesrečil, ker je skoro izključeno, da bi bil pobegnil.
Goriško
— Goriški deželni odbor in učiteljstvo. Vsi
revni sloji čutijo neznosno draginjo, ki vedno "olj narašča. Med temi je močno prizadeto učiteljstvo, ki sploh nima v vodilnih osebah nobenega odkritega prijatelja. To se je že ob neštevilnih prilikah pokazalo in se še vedno nadaljnje. Gotovi krogi poznajo prav dobro učiteljsko bedo, a v svojem strankarskem fanatizmu hočejo priskočiti na pomoč in ublažiti nečloveško življenje učitelja-trpina. Značilno je od Soriškega deželnega odbora, kako je zavrnil Prošnjo za podporo goriških učiteljev, ki so v trimesečnem kurzu v Ljubljani in morajo poleg sebe skrbeti tudi za svoje družine doma. deželni očetje v skrbnem goriškem deželnem Odboru so namreč odbili prošnjo učiteljem z izgovorom, da — ni denarja. V odgovoru je deželni odbor tudi razodel, da bi se morala prošnja predložiti še deželnemu zboru, za kar bi bil Potreben podpis vsaj enega poslanca. Ampak Preden se snide goriški deželni zbor, bo tečaj že davno pri kraju in učitelji-prosilci lahko za Vedno opuste nado na podporo. Zakaj sloven-sko-klerikalni in italijansko-liberalni deželni od-‘•'or je tako ukrenil v svoji veliki modrosti, da ninia denarja za stradajoče učiteljske družine...
— Banjšice. V nedeljo 19. t. m. se je vršil pri nas prvi shod socialno - demokratične delavske stranke. Naša planota, ki leži nad ^00 m nad morjem, je obljudena le po poljedelcih. in ker je obilo sveta, tudi mladina ne 2ahaja toliko v tujino iskat dela. kakor v drugih gorskih občinah. Zato se je tembolj čuditi, koliko zanimanje je kmečko ljudstvo izkazalo na Banjšicah za predavanje sodruga dr. H. fuma. Zbrali so se skoraj vsi posestniki z Županom vred ter so pazljivi sledili govoru in fazgovoru, ki se je vršil od 3 do pol 6. Brez izjeme so pritrjevali stališču delavske stranke ter izrekali željo po organizaciji. Vendar je Prevladal glas, da kmečko ljudstvo ni še zrelo *a organizacijo, ker je bilo dosedaj prezapu-sčeno, premalo poučeno o političnem življe-
in o lastnih interesih. Slovenskega kmeta {e dosedaj vse učilo le pokorščine. Kmet vidi *e vedno v duhovni in posvetni gospodi svoje Voditelje, gospodje dajejo jim izključno verski £°uk, gospodje jim merijo pravico, gospodje Jirn odmerjajo davke in vse to mora biti prav *ako, kakor je bilo od davnaj. Da bi se smel krnet sam postaviti po robu, to se zdi nemogoče! In res je. Ako bi se kmet samostojno 0rganiziral in^izpoznal moč svoje organizacije ^upno z organizacijami delavstva, potem bi pilo konec njegovega izkoriščanja. Ze^ sedaj, pO je delavska stranka izvojevala splošno vo-n'no pravico, poteza se duhovna gospoda z v*o močjo, da bi kmeta politično organizirala v.ljudski stranki pod njenim vodstvom in sprala gospodarsko odvisnost od politične kle-F'kalne organizacije potom posojilnic in kmečki zadrug. Ze to gibanje za združevanje med Janeti premenilo je politično moč strank med slovenskim ljudstvom. Kaj ko bi se kmet neodvisno organiziral od duhovne in posvetne ?°spode politično samostojno tako, kakor de-•avec? Kaj ko bi poljedelec združeno z delav-zastopal enake koristi in se v bran po-;_ayi| združeno proti izkoriščanju velikega *j*Pitalizma s pomočjo vlade in državnega zbora?; Prvi shod v Banjšicah je vzdramil .^Puščenega našega kmeta. Marsikateri, ki je
na shodu, bo premišljeval o tem, kar je *,lsal in pritrjeval, da je vse res, kar se je govorilo o žalostnem položaju poljedelca iti de-nUVl-'a. marsikateri bo priznaval, da ni nobene Pomoči od drugod, nego v združitvi poljedelca n delavca, ter se mu oživi upanje, da je ta j^fužitev mogoča vendarle in da z njo pride 3?di rešitev slovenskega ljudstva. Glas: zdru-klt(".se kmetje, kakor se družijo delavci, oslo-odite se gospode, kakor so se delavci, za-’<-nel je tudi na zapuščeni Banjški gorski *‘anoti in ta glas enkrat zagnan, nikdar več ne utilme!
s, — Napačen župan. V podružnici Ljubljan-
kreditne banke v Gorici se je zglasil te dni iz Bat. Predložil je podružnici zapisnik j. j"ln-ske seje, v kateri je bilo dovoljeno, da na-"•e občina 6000 K posojila in odlok deželnega
odbora, s katerim se to posojilo dovoljuje. Ker se je zdela uradnikom cela zadeva sumljiva so vprašali deželno hipotečno banko, kaj je s tem posojilom. Toda tam o posojilu niso vedeli ničesar. Neznanemu županu, ki se je izdajal za pravega župana Andreja Modona iz Bat so naročili, da naj se zglasi popoldne in so pridržali njegove listine. Toda dozdevni župan je uvidel, da mu je nakana izpodletela in ga ni bilo. Uvedli so strogo preiskavo, toda do sedaj še niso mogli priti na sled predrznemu goljufu.
— Nabito puško je pustil v sobi Peter Biasiol iz Ronkov. Otroci so jo dobili v roke in se seveda igrali ž njo. Zgodilo se je, da je bila pri takem igranju s strelom iz puške zadeta hčerkica Beatrice, ki je umrla. Biasol je obsojen na 10 dni strogega zapora s postom.
Istra.
— Narodnjaški krumirji. Zaradi zadnje tramvajske stavke v Pulju obrekuje narodnjaška »Naša Sloga« na vse pretege socialiste. Ali tej gospodi povemo samo tole: Tramvajski uslužbenci so imeli povod stopiti v stavko. Da pa stavka ni uspela, je krivda ostudnega narodnjaškega krumirstva. Politični neznačaj-než Jelčič, član puljske N. D. O., je s pravo apostelsko gorečnostjo iskal krumirjev proti stavkujočim uslužbencem. Gnusno je bilo to krumirstvo in v globoko temo naj se skrije »Naša Sloga« z vsemi, ki so mu šli na roko, če imajo le še trohico sramu v sebi!
— Nova iznajdba. Marljivi sodrug Ivan Leskovec v Pulju, je iznašel jako priprost način konserviranja svežega mleka. Za mesto Pulj. kakor sploh za vsa mesta, ki se morajo zalagati z mlekom od daleč in v prvi vrsti za delavstvo, za katero je mleko eno najpotrebnejših živil, je ta iznajdba silne važnosti. Služila bi pa po drugi strani našim mlekarskim zadrugam na kmetih. Vsled te iznajdbe pošiljali bi lahko mleko iz vseh krajev slovenskega ozemlja, daleč okolo brez nevarnosti, da bi se mleko vsled razpošiljanja tudi v najbolj vročih mesecih leta pokvarilo. Pozivlje-mo zaradi tega mlekarne po Slovenskem, da S3 obrnejo na sodruga Ivana Leskovca, kateri drage volje posreduje pri prodaji mleka in mlekarskih izdelkov v Pulju in ki pojde zadrugam in poljedelcem tudi na roko, da se lahko okoristijo njegove iznajdbe. Sodrug Ivan Leskovec namerava ustanoviti v Pulju zadružno delavsko mlekarno. Ako se mu posreči uveljaviti svojo iznajdbo, stori ne le veliko uslugo delavstvu v Pulju, marveč da tudi povod hitrejšemu razvoju slovenskega mlekarstva. Slovenski mlekarji, ki žele bližnjih podatkov in poduka, naj se obrnejo naravnost na sodr. Ivana Leskovec v javni tržnici v Pulju.
Trst.
— Iz Sv. Križa pri Trstu. G. Viktor Bizin nas prosi, sklicujoč se na § 19 tisk. zak., da priobčimo z ozirom na dopis iz Sv. Križa pri Trstu v »Zarji« od 9. t. m. sledeči popravek: Ni res, da sem telefoniral dan pred prvim majnikom v Hans Wildijevo kamnoseško delavnico v Nabrežino, proseč uradnika, naj za božjo voljo ne izplača delavcem za-prvi maj predujema na račun zasluženega denarja, češ da šo delavci itak že preveč »zapufani«. Res je pa, da jaz dan pred prvim majnikom sploh nisem telefoniral v Nabrežino. Res je dalje, da sem telefoniral dne 27. aprila t. I. ter prosil uradnika, naj ne izplača perdujema enemu delavcu. Storil pa sem to na izrečno željo dotičnega delavca. Ni res dalje, da sem hotel ostati nepoznan. Res je pa, da sem uradniku g. Hans Wildija povedal svoje popolno ime. Spoštovanjem Viktor Bizin, gostilničar. Sv. Križ, dne 22. maja 1912.
— Najhujša kazen na svetu. Jože vpraša Fiaiiceta: Povej mi, katera kazen je najhujša? France; Najhujša kazen je biti član N. D. O. Jože: Zakaj? France: Pomisli le, da so člani N. D. O. prisiljeni udeleževati se vsak teden najmanj 21 sestankov, dveh veselic, dveh shodov in neštevilnih sej. Jože: Torej je še hujše kakor če je človek prisiljen čitati »Edinost«, kot n. pr. korektor lista. France: Hujše ni. Kazen je enaka!
ZADNJE vesti-
HEINOLD PRI CESARJU.
Dunaj. 27. maja. V nedeljo je sprejel cesar ministra za notranje zadeve barona Heinolda v daljši avdijenci.
POLOŽAJ NA OGRSKEM.
V	parlamentu.
Budimpešta. 27. maja. Situacija se je popolnoma izpremenila, ker so se združile vse opozicionalne stranke. Vlada mora prenehati z bojem. Mirno parlamentarno delovanje bo sedaj omogočeno, ker je ostal Justh osamljen in se podal pod Košutovo vodstvo.
Budimpešta. 27. maja. Justhovi pristaši upajo, da dobe kak ministrski portfelj. ako se sestavi nov kabinet, ki bo izvedel volilno reformo. ako Lukacs ne bo hotel skleniti miru. Appcnyi je izjavil, da dobi sedaj vlada koalicijo strank, ki je pripravljena skleniti kompromis. Ako pa hoče vlada nadaljevati boj in noče dovoliti nobenih garancij za mir, tedaj bo nastopila proti njej združena opozicija.
Budiir.cpešta. 27. maja. Justh je popolnoma opustil svoje radikalne zahteve po volilni reformi. Značilno je. da ni voditelj nove koalicije niti on, niti kdo izmed konservativinh poslancev. Načrt volilne reforme, za katerega sc zavzema koalicija, sta izdelala poslanca Va-szonyi in Pavel Sandor. Vzlic temu nista bila ta dva poslanca povabljena h konferenci pri Košu tu. ker sta Žida.
Pogreb žrtev krvavih bojev.
Budimpešta. 27. maja. Pogreba žrtev krvavih ekscesov se je udeležilo ogromno število socialistov. Justhova stranka Je položila na grob veneo z napisom: »Mučencem za ljudsko pravice«.
Vladna gonja zoper strokovno organizacijo.
Budimpešta, 27. maja. Oficielna poročila trdijo, da so aretiranci izpovedali, da so dobili revolverje od strokovnih organizacij z naročilom. da naj streljajo. (Kdo verjame?)
ABSOLUTIZEM NA HRVAŠKEM.
Radič zopet obsojen.
Osjek, 26. maja. Včeraj je bil bivši poslanec,, vodja kmečke stranke Stjepan Radič pred tukajšnjim sodiščem zopet obsojen na tri mesece težke ječe in sicer zaradi »javnega nasil-stva«, katero je po obtožbi izvršil proti okrajnemu predstojniku Sokliču. Zagovornik je vložil ničnostno pritožbo.
Preganjanje socialistov.
Osjek, 26. maja. V uredništvu tukajšnjega socialističnega lista »Volksrecht« je policija napravila hišno preiskavo in zaplenila sto iztisov budimpeštanske socialistične »Volksstimme«.
V	tem listu izhajajo zanimivi članki o komisari-jatu na Hrvaškem. Policija trdi, da je »Volks-stimme« dobila gradivo o izjemnem stanju iz uredništva »Volksrechta«. Vsled tega je policija obsodila — tajnika delavskih organizacij Joiipa Glatza na osem dni zapora, dasi mu ni ničesar dokazala.
ITALIJANSKA VOLILNA REFORMA.
Rim, 26. maja. Ob tajnem glasovanju je zbornica včeraj sprejela z 284 glasovi proti 62 volilno reformo.
ITALIJANSKO TURŠKA VOJNA.
Streli proti nevtralnim ladjam.
Rim, 27. maja. »Giornale d’ Italija« javlja iz Napulja: Parnik »Kavkaz« družbe Messa-geries Maritimes je včeraj s šestdesetimi izgnanimi Italijani zapustil luko v Smirni. Ko se je peljal mimo male trdnjavice pri svetilniku, so Turki oddali dva slepa strela .Kapitan je takoj dal ustaviti. Toda komaj je minilo nekoliko minut, ko sta dve kroglji zažvižgali nad ladjo in udarili v morje okrog tristo metrov od ladje. N barki je nastala panika. Poveljnik ladje je z znamenji zahteval pojasnila, p je dobil le odgovor, da naj pelje dalje. Kapitan je naznanil dogodek francoskemu konzulatu.
Konec blokade.
Rim, 27. maja. Danes je blokada otoka Rod odpravljena. Za otok pa veljajo še nadalje zakoni vojnega stanja.
DIJAŠKA REVOLTA.
Porto, 27. maja. Ker so bile dijaške zahteve glede na predpise za izpite odklonjene, so imeli dijaki velik protestni shod. Proti koncu shoda je prišlo do rebeličnih nemirov. Dijaki so razbili, kar jim je prišlo pod roke. Vseučilišče je zaprto.
MAROKO.
Odbit napad.
Fez, 27. maja. Ponoči so Berberi vnovič napadli mesto. Napad je bil ob 4. zjutraj odbit.
Gerif zaseden.
Pariz. 27. maja. Ceta Girardota, ki šteje 4500 mož. ter ima 12 topov, je včeraj brez težave prekoračila Mulujo in zasedla Gerif brez odpora.
VSTAJA ZAMORCEV NA KUBI.
London. 26. maja. Po vesteh preko Novega Jorka nadaljujejo zamorci svoje napade in plenijo brezobzirno.	___
Havana. 26. maja. Po pokrajini Samtiago so zaprte vse tovarne za sladkor. Varuje jih vojaštvo. Položaj je zelo resen.
Novi Jork. 27. maja. Ceta zamorskih vsta-šev na konjih je napadla plantažo Elsile. komaj 15 milj od Santiago. Pobrali so mnogo polja in odgnali mnogo konj. Pravijo, da išče vlada stikov z vstaši, ker si želi sprave in poinirjenja na podlagi splošne amnestije.
Washington. 27. maja. Bojna ladja »Na-braska« je z večjim brodovjem odplula proti Key-West. da ščiti interese ameriških prebivalcev in njih imetje.
VVashington, 27,. maja. Mornariška prevozna ladja »Prarie« je odplula s 700 vojaki proti Kubi.
Mississippi.
Poročila, ki prihajajo o poplavah Missis-sippija, so vedno groznejša. Več miljonov oralov rodovitne zemlje je pod vodo. Vasi in mesta so deroči valovi reke znatno poškodovali. Narasla voda je pregnala na stotisoče ljudi iz njihovih mirnih prebivališč in marsikoga je pri naglem begu odnesla voda neznano kam. Jezovi so se podirali, zdivjani valovi so odplavili cela mesta, kakor Bayon, Sara. Novi Orleans, ponosno in gosto obljudeno mesto, največji tržni kraj v južni Uniji in središče ameriškega trga z bombažem, je v največji nevarnosti. Ako predre Mississippi jezove, ki varujejo mesto na zahodni strani, tedaj je Novi Orleans izgubljen.
Marsikdo je mislil, da so Hijobova poročila iz Lujzijane, kjer je spodnji tek in izliv Mississippija, na ameriški način pretirana. Ali kdor ve, kako mogočna, širna je ta reka, ta se ne čudi tern poročilom. Mississippi ni le najdaljša reka v Severni Ameriki, ampak spada poleg Nila, Amaconske reke in Konga k štirim največjim svetovnim rekam. Ako pa vzamemo reko Misouri kot izvir Mississippijev, ki je pri združenju obeh rek mnogo večji kakor Misouri, tedaj je Mississippi najdaljša reka na svetu. Dolžina od njegovega izvira v Minnesoti, ki je visoko na severu Združenih držav, in do izliva v mehikanski zaliv, je 6530 kilometrov. Njegova struga pokriva nad tri miljone kvadratnih kilometrov zemlje. Mississippijev izvir je natančno določil leta 1832. Amerikanec School-craft. Pred njim je bil blizu izvira leta 1541. Španjolec de Soto. Mississippi je odtok jezera Itaska, teče skozi več jezer v Minnesoti proti vzhodu, potem se vije v neštevilnih zavinkih proti jugu skozi eno izmed najširnejših nižin
vsega sveta in končno izliva svoje neizmerne množine vode v petih strugah pod Novim Orleansom v mehikanski zaliv. Razdalja med med Novim Orleansom in izlivom znaša 177 kilometrov, širina reke, ki teče mimo Novega Orleansa, je 1100 metrov, in globoka je 35 metrov. Mesto varujejo več 100 milj dolgi jezovi, ki jih imenujejo Cevees. Mesto leži tako nizko, da so vsa tla prepojena z vodo in da morajo mrliče pokopavati v obokih, ki so nad zemljo.
Prebivalci ob Mississippijevih bregovih so ze od nekdaj ogroženi od njegove neizmerne množine vode. Mississippi drvi s tako naglico svoje valove, da velikokrat predre suho zemljo, ki leži med njegovimi številnimi zavinki. Dostikrat predre tudi bregove in voda udre skozi razpoke v bregu in poplavi daleč naokolo \ so zemljo. Redno, vsako pomlad, se ponavljajo Mississippijeve preplave, ki so včasih sil-nejše, včasih neznatne. Pri teh poplavah ni nič izrednega, da Mississippijevi valovi pokrijejo do 80.000 kvadratnih kilometrov suhe zemlje. Naraščanje reke se prične navadno meseca fe-varja, ko pridrve mogočni viharji od zaliva tez nižino. V normalnih letih doseže Mississippi 1. aprila svojo največjo višino, nato upade za nekaj čevljev, a zatem prične zopet naraščati. V pozni pomladi in v začetku poletja so v pokrajinah ob Mississippiju in Misouriju silni nalivi, vsled katerih obe reki zelo naraščati, dostikrat traja to naraščanje do avgusta. Ker ima v takih časih reka neznansko silo v svojih valovih, si skrajšuje pot. Mesto Merufis je ze več časa ogroženo vsled tega pojava V mestu so prvotno mislili, da bo reka spodnesla mestna tla in so zato zgradili močan varnosten zid. Odslej se zaletavajo Mississippijevi valovi z vso močjo v nasprotno obrežje.
Škoda, ki jo Missisippijeve poplave po-vzročujejo vsako leto, je izredno velika. Poplava v letu 1892. je napravila škode za 30 miljonov dolarjev, leta 1897. so cenili škodo celo na 40 miljonov dolarjev. Najbolj so vedno prizadeti poljedelski okraji, kjer utone redno na stotisoče živine. Ze več kakor dvesto let se bojuje prebivalstvo v Novem Orleansu in okolici, da bi omejilo poplave. Najbolj skrbe za trdne m visoke jezove, za katere je izdala vlada do leta 1908. že 22 in pol miljonov dolarjev. Ali vzlic varnostnim pripravam pričakujejo ljudje leto za letom s strahom in trepetom, da jim mogočni valovi ne razrušijo, kar so si ustvarili z delom in trudom. Leta 1882. je stala voda 162 dni nad normalno višino pri Bicks-burgu, leta 1897. pa 80 dni. Novi Orleans je bil najbolj prizadet leta 1903. Letošnje poplave prete postati večje in strahotnejše kakor vse prejšnje.
NOVICE.
* Usmrtitev duhovnika. V Bostonu so obsodili 21. t. m. reverenda Clarensa Richeso-na, ki je bil zastrupil svojo nevesto, na smrt. usmrtili so ga z elektriko. V zadnjih dneh sodne obravnave je bil Richeson zelo nemiren m nervozen, vendar so porotniki izjavili, da je odgovoren za svoje dejanje. Na dan usmrtitve se je zopet pomiril in skoro z usmevom je sedel na električni stol, kjer je bilo njegovo življenje v par hipih pri kraju.
* Kuga na Kitajskem. Uradno poročajo iz Honkonga, da se je pojavilo 208 slučajev kuge-izmed teh je bilo 179 smrtnih.
* Balon »Salzburg«. Prejšnji četrtek 16. t. m. je odšla popoldne iz Ausseea ekspedicija 45 mož po truplo ponesrečenega zrakoplovca Oblta, ki je bil vodnik ponesrečenega zrakoplova »Salzburga«. Truplo je bilo zakopano globoko v sngu. Bilo je tako spačeno, da ga ni bilo možno spoznati; smrt je bila nastopila vsled utrujenosti in mraza. Približno 600 metrov od zrakoplovčevega trupla so našli zrakoplov, zakopan v šest metrov globokem sne-gu. Bil je popolnoma nepoškodovan, v gondoli so bile beležke ponesrečenega nadporočnika. Iz beležk je bilo razvidno, da se je zrakoplov dvignil 26. decembra ob 12. uri in 5 minut iz Solnograda in je plul 2 — 3000 visoko v Mrtvo gorovje, kjer se je ukrcal ob 1. in 15 minut opoldne v Schafkarju. Spravil je orodje v red.. Drugega beležke niso povedale. Plašč ponesrečenega zrakoplovca so našli v zrako-plovnem košu. Najbrže ga je pustil, da bi ga ne oviral in je skušal dospeti v dolino. Smrtno utrujen je najbrže sedel in zmrznil. Zrakoplov je ekspedicija za sedaj pustila še v gorah, z mrtvim Obltom pa je krenila v dolino.
Vojna — šola sirovosti. Kako v vojni posirove vsa čuvstva, o tem pričajo dogodki, ki jih poroča »Avanti« iz Verone in Livorna.
V	Verono so se vrnili' 12. maja vojaki z bojišča; nekateri so imeli s sabo škatljice in v škatljicah ušesa Beduinov, kot spomin na vojno! V Livornu se je bahal vojak z ušesom, da ga je izpulil Turku, ki je bojeval smrtni boj. Omeniti moramo, da ti vojaki niso bili iz Tripolisa, torej o njih ne moremo trditi, da bi jih zavedle grozovitosti proti berzaljerom do take neverjetne posiruvelosti. Ti vojaki so bili iz Bengazija. V Bengaziju se je torej moritev ljudi drugega plemena završila tako zadovoljivo, da so vojaki z veselim srcem vzeli sabo dele mrtvih sovražnih trupel. Italijanskim sodnikom je treba častitati; dobili bodo dela, jetnišnice pa goste. Duhovi surovosti in podivjanosti se ne kličejo nekaznovano.
* Največji parnik. V četrtek so s sijajnim slavljeni spustili v Hamburgu v morje največji parnik na vsem svetu. Imenuje se »Imperator«. Komaj pet tednov je minilo, odkar se je potopil >Titanic«, ki je bil poleg »01ympica« največja ladja na svetu, in že bo splavala po morju mnogo večja ladja, ki bo prekašala vse, kar so še kdaj gradili po ladjedelnicah. »Imperator« je lastnina Hamburg-Amerika-Linie. Z novim prrnikom bo dobila Nemčija zopet prvenstvo na morju, katero so ji v zadnjih letih odvzeli Angleži. Novi parnik je dolg 268 metrov, 31 metrov širok in visok 63 in pol metrov. Parnik tehta skoraj 44 miljonov kilogramov. »Imperator« bo imel 1100 oseb v službi, pdtnikov bo
Izdelki solidni,
Zmerne cene,
V	Trstu, aprila 1912.
Vodstv
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
Fr. Kapus, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. 11. Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednlce na peresih, podobe, zrcala, otročje vozičke itd. :::
□ Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
lahko sprejel 4000. Štiritisoč oseb, to je že prebivalstvo majhnega mesta. Oni potniki, ki imajo kaj pod palcem, bodo na parniku lahko uporabljali kopališče, telovadnice, gledališče, poslušali bodo koncerte. Na parniku bo izhajal tudi vsak dan časopis, ki bo prinašal najnovejše vesti. V aprilu ali maju prihodnjega leta bo nastopil parnik svojo prvo vožnjo iz Hamburga v Novi Jork.
* Stavka gobavcev. V veliki japonski bolnišnici za gobavce v Kamejomi so pred kratkim pričeli stavkati bolniki. Izjavili so, da niso zadovoljni s postrežbo in da zahtevajo za svoje delo, ki ga opravljajo v bolnišnici, 10 vinarjev na dan. Uprava bolnišnice je kratkomalo odbila te zahteve, in zato so bolniki pričeli stavkati najprej na ta način, da niso hoteli nič več jesti in da so prenehali z vsakim delom v bolnišnici. Nekaj gobavih bolnikov je ponoči zbežalo iz bolnišnice. Ravnatelju so pustili pismo, v katerem izjavljajo, da jih to prav nič ne briga, če Še drugi ljudje dobe njihovo bolezen, ker dolžnost zdravih je, da pošteno skrbe za bolnike in jim pripravijo človeka vredno življenje, drugače naj si posledice sapii pripišejo. Policija na vso moč zasleduje begune, ki so si menda obraze močno pobarvali, da bi zakrili brazgotine.
* Pokoini človek. Duhoviti angleški pisatelj Jerome K. Jerome je imel pred kratkim v Cambridge predavanje o nemiru med delavstvom, ki ga je označil za najbolj zdravo znamenje časa. Izmed njegovih izvajanj omenjamo zjasti naslednje mesto: »Pokojni človek zahteva, da ga ščitijo proti delavstvu, ki se združuje za svoje lastne namene. Ta nenadna zahteva pokojnih razredov po dobi miru in varnosti je nekoliko patetičen pojav. Svet naj bi bil za pokojnega človeka varen kraj. Mezdni delavec mora biti zadovoljen s premembami delovnega trga, toda državni papirji pokojnega človeka morajo imeti stalno vrednost. Rad bi vedel, kaj pomeni ta nenadna zahteva tistih ljudi, ki drugače tako pogumno govore o zmagi močnih, o obstanku najspretnejših, o tistih, »ki jim pomaga bog, če si pomagajo sami« in o podobnih stvareh. Na nesrečo pa si je začel delavec sam pomagati, in nenadno ti stavki nimajo prejšnje veljave. Mnogo slišimo, da je pravica moč; toda današnji pokojni človek je najbrž mahoma spremenil svoja čuvstva v zmislu naukov Kristusove gorske pridige. Ampak zelo se bojim, da dožive velecenjene osebe, ki zahtevajo, naj delavstvo preneha vznemirjati jih, in ki zahtevajo, naj bo svet pokojen kraj pokojnih ljudi, bridko razočaranje.«
* Umeten les. Francoz L. Charre je izumil po šestletnem delu in trudu način za izdelovanje umetnega lesa, ki bo gotovo povzročil v lesni industriji marsikatero spremembo in pocenil lesne izdelke. Izdelovanje umetnega lesa je združeno z majhnimi stroški in ima tudi to prednost, da je izredno trpežen in da se ne spremeni, če je izpostavljen vremenskim nezgodam. Umeten les se bo uporabljal za najraznovrst-nejše izdelke, za katere naraven les ni primeren les. Umeten les je iz slame. Bilke se s pomočjo posebnih strojev precepijo po dolgem. Precepljene bilke obdelavajo potem s kemičnimi substancami, nato se prekuhajo in s silnim pritiskom se zgnetejo v enotno maso. Materijal, ki se je pridobil na ta način, se porabi za najrazličnejše izdelke: za palice poljubne dolžine, za široke deske ali debele trame, s kakršnimkoli obsegom. Umeten les je trši od naravnega, žaga se lepo, prerez je jasen in oster. Stroški za izdelovanje so zelo nizki, ker se dobiva slama povsod. Tudi les za kurjavo se izdeluje na sličen način iz slame, daje veliko gorkote, gori z dolgim plamenom in razvija malo dima. Iznajditelj Charrč je konstruiral poseben stroj, s katerim bo izdeloval les za užigalice iz umetnega lesa. Užigalice iz umetnega lesa gore mnogo bolje, so bolj trdne in cenejše.
* Saški tkalci in junkersko nasilje. Šest socialno demokratičnih poslancev, ki so v pruskem deželnem zboru, je dobilo 20. t. m. od sa-ških tkalcev obširen zavitek, v katerem je bilo blago za šest telovnikov. V priloženem pismu so povedali tkalci, da so slišali, da so policisti strgali Borchardtu telovnik, ko so ga šiloma vlekli iz zbornice. Poslano blago naj porabijo gospodje v poravnavo škode, ki so jo jim povzročili policisti.
* Mrzle kopeli. Najugodnejši čas za kopanje na prostem je eno ali dve uri pred opoldanskim obedom. S polnim želodcem ni dobro v vodo, a priporočljivo tudi ni kopanje, dokler ima človek še prazen želodec; eno uro pred kopanjem naj se použije kaka malenkost. Do kopalnega prostora se mora hoditi počasi, obleko je sleči kolikor mogoče hitro, nato skočiti v vodo brez dolgega premišljevanja. Popolnoma napačno je naziranje, da se mora ohladiti človek, ko je že slečen. To je škodljivo. Kakor hitro je človek v vodi, izgubi veliko množino telesne toplote, zato mora imeti v telesu nekaj zaloge toplote, s katero izenači hipno izgubo. Drugače mrazi človeka, dobi kurjo polt in celo zobje mu šklepetajo. V vročih dneh se človek pri hoji zelo segreje, a ohladiti se mora, dokler je še oblečen, ker obleka zabranjuje popolno izgubo toplote, katere se je vsled hoje in vročine nabralo preveč. Kdaj je človek dovolj ohlajen? Edino pravo merilo je srce. Srce mora utripati popolnoma mirno in enakomerno. Hipni prehod iz zraka v vodo okrepi kožo. Bojazljivci le drgnejo najprej glavo in prsi z vodo in lezejo le počasi v vodo. Skok v vodo mora
Delavska hranilnica in posojilnica v Ljubljani
(vpisana zadruga z omejenim jamstvom.)
■	.... Wolfova ulica št. 3, II. nadstropje. —	  —
Obrestuje hranilne vloge po 47*%. Sprejema vloge na te- x Uraduje so vsak četrtek od 2. do 3. ure in vsako soboto koči račun. Posojuje na osebni kredit in zastave, vredn. J od 6. do 7. ure popoldne; nujna pojasnila se dajo pa tudi :: ::	listine,	hipoteko	itd.	::	::	T	:: ::	ob	vsakem	drugem	navadnem	dnevnem	času.	::	::
biti pogumen. Kakor hitro je človek v vodi, mora s krepkim gibanjem pregnati občutek mrzlote, ki se polasti vsakogar. Vsak naj bi znal plavati. Ljudje s trdno naravo so lahko brez skrbi pol ure in tudi še delj v vodi, slabotni imajo navadno že od petih minut dovolj.
* Mandat predsednika nemškega državnega zbora. Če primerjamo škandalozno postopanje meščanske večine v avstrijski poslanski zbornici glede na verifikacijo mandatov s porčilom verifikacijskega odseka v nemškem državnem zboru o mandatu predsednika Kaempfa. se nam zdi. kakor pravljica iz devete dežele. Komisija priporoča zbornici, da da po vladnih organih preiskati nekatere točke ugovora proti Kaempfovi izvolitvi. Komisija se je prepričala, da je treba od Kaemp-fovih glasov, ki jih je dobil 5588. odšteti 19 in jih prišteti socialnemu demokratu Diiwellu. ki ji ostal s 5579 glasovi v manjšini. Če preiskava potrdi ta rezultat, bo proglasiti socialno demokratičnega kandidata za izvoljenega ali pa razveljaviti volitev. Kaempf ne namerava počakati izida preiskave in odloži prostovoljno svoj mandat. Nemški državni zbor čaka v jesenskem zasedanju naloga, da si izvoli novega predsednika.
* Rusko nasilstvo. Pred nekaj dnevi je obsodilo rusko sodišče v Varšavi Angležinjo, gospodično Malecko, zaradi »socialističnega na-ziranja« na štiriletno prisilno delo in na dosmrtno pregnanstvo v Sibiriji. Ta gorostasna obsodba je izzvala na Angleškem veliko ogorčenje. Javnost zahteva, da nastopi angleška vlada pri ruskih oblastih prav odločno proti krivici, ki se je zgodila angl. državljanki. Gospodično je denunciral človek, ki ima že zelo obteženo vest in ki je že marsikoga spravil na vislice. Oče gospodične je bil Poljak, a se je pred pol stoletjem izselil na Angleško in se tam poročil z neko Angležinjo. Njegova hčerka se je pred nekaj leti naučila poljsko in se je stalno naselila v Varšavi, kjer je občevala z nekaterimi poljskimi socialisti, ki jih je poznala še iz Londona. Zaradi tega občevanja je bila obsojena. V aprilu pretečenega leta so jo aretirali, bila je šest mesecev v preiskovalnem zaporu, pozneje so jo proti kavciji izpustili. Pretečeni teden so jo obsodili. Gospodična Malecka niti ni socialistinja, kakor trdijo njeni ožji znanci, ampak je le simpatizirala s socialističnimi idejami. Angleški konzulat v Varšavi je zahteval od sodišča poročilo o procesu. Tozadevni akti so dospeli v pondeljek v London. Angleški listi pripovedujejo, da je Edward Grey že interveniral v tej zadevi pri ruski vladi.
* Zabranitev nezgod na morju. Grozna nezgoda »Titanica«, katero je povzročilo edinole rekordno tekmovanje konkurenčnih parobrod-nih družb, kar so dokazale vse dosedanje preiskave, je pripravila merodajne kroge do tega, da so izdelali načrte, po katerih bi bile v pri-hodnjosti take nezgode izključene. Najenostavnejši predlogi zahtevajo, da naj ima vsak parnik toliko rešilnih čolnov, da se lahko rešijo vsi, potniki in moštvo. W. Laas, profesor na berlinski tehniki, pa meni, da je za varnost popolnoma postransko, če je na parniku dovolj rešilnih čolnov ali ne. Laas pravi, če pomislimo, da moli tak moderni parnik-velikan iznad morske površine tako visoko kakor štirinadstropna hiša, tedaj je nemogoče, da bi ne zadeli rešilni čolni, ko se spuščajo v vodo ob ladjine stranice. Ako je morje močno zbibano, se nagne sedaj ena, sedaj druga stran tako, da se razbijejo vsi čolni ob ladjinih stranicah, preden jih je sploh mogoče spustiti v morje. Čolni morajo biti pritrjeni visoko ob ladji, da se ne razbijejo, če je morje viharno. Popolnoma nemogoče je, pravi Laas, da bi imele velike ladje seboj dovolj čolnov za vse ljudi, če bi prav zamogli postaviti čoln poleg drugega, ali pa čoln vrh drugega. Dalje je tudi neizvedljivo, da bi imela vsaka ladja toliko izvežbanega moštva, ki bi znalo čolne varno spuščati v morje in tudi tako številnega moštva ne more imeti nobena ladja; da bi bilo za vsak rešilni čoln dovolj zmožnih veslačev. Laas pravi, da so sledeče tri določbe mnogo važnejše:	1.	določitev morskih potov
po privatnem ali pa internacionalnem spora-zumljenju in zaznamovanje potov s pomorskimi znaki; 2. regulacija za vodstvo ladje z internacionalnimi signali in znaki za izogibanje, kakor tudi vedno izbolševanje vseh pripomočkov plovbe, kakor pomorskih kart, kompasa, kronometra in brezžičnega brzojava; 3. gradnja ladij, ki se ne potope. 2e sedaj so zgrajeni moderni, veliki parniki za osebni promet tako, da je potop precej otežen, 'lem ladjam so nevarne le kolizije z drugimi parniki, ledenimi gorami in ladjinimi razvalinam, dalje če dobi ladja poškodbe v dnu ali če zavozi v plitvo ali peščeno morje. Zadnja dva slučaja se morata najbolj upoštevati, ker moderni parniki vozijo varno le tam, kjer je morje zelo globoko. Ali s primerno konstruiranimi ladjami se omeji lahko tako obsežne nezgode, kakršna je zadela »Ti-tanic«. Vsaka ladja bi morala imeti več prostorov, ki so neprodirni za vodo. Važna je tudi nabava trdnih sesalk, ki bi morale imeti lastno električno centralo in bi stale v takem delu ladje, da bi zamogle delati tudi še tedaj, ko bi bili že vsi prostori, v katerih so stroji in kotli, napolnjeni z vodo. S takimi sredstvi bi se poškodovana ladja lahko 12 ur ubranila potopa.
V	tem času bi z brezžičnim brzojavom priklicali izdatno pomoč. Kot glavno zahtevo predlaga prof. Laas, da se upelje brezžični brzojav
obvezno saj na glavnih progah, ki so namenjene osobnemu prometu, in da se ledeniki s posebnih kontrolnih ladij, spremljenih z daleč segajočim brezžičnim brzojavom skrbno opazujejo. K sklepu pravi prof. Laas: »Pri vseh predlogih in nasvetih o varnosti osobnega prometa na morju je treba predvsem gledati na to, da je veliko važnejše preprečiti nezgode, po-
sebno kolizije, in zabraniti, da ladja ne zavozi na plitva in peščena mesta v morju, in da je šele v drugi vrsti gledati na to, da se omeje posledice težkih nezgod.«
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izd&ja in lalaga laložba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
iti n Trsi, Isiri i Firliijt
vpisana zadruga z omejenim poroštvom.
„Zarja“ se prodaja
v naslednjih
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta.
Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovie, Dunajska cesta.
Fuchs, Marije Terezije cesta Xivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Subie, Miklošičeva cesta.
Šenk, Eesljeva cesta.
Kane, Sv. Petra cesta.
Treo, Kušar, Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama.
tvetek, Zaloška cesta, ešarb, Šelenburgova ulica. Suhadole Anton, Zelena jama 50.
v Ljubljani po 8 vin.
tobakarnah:
Dolenec, Prešernova ulica. Pichler, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg.
Košir, Hilšerjeva ulica.
Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica Blaznik, Stari trg.
Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor.
Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glince.
Jezeršek, Zaloška cesta
Cenjeni zadružniki!
Promet naših zadrug v društvenem letu 1911,—1912., ki se zaključi dne 30. junija, je zelo vspodbujevalen in obeta izredno dobro bilanco. Vsa zadružna skladišča so napredovala. Letos bomo> dosegli milijon in dvestopetdeset tisoč kron razprodaje.
Pod jako dobrimi avspicijami smo priklopili kopersko zadrugo »Unione Cooperativa“. Novih skladišč se pa v tekočem letu ni ustanovilo. To pa zaradi tega, ker smo uporabili ves naš trud in vse naše denarne moči v konsolidiranje obstoječih skladišč in pa v priprave za bodočo fuzijo drugih obstoječih zadrug in za otvoritev novih skladišč. V zadružni pekarni bodo stroji kmalu uvedeni. Delo je že pri kraju. Vrše se priprave glede zgradbe centrale s strojnimi napravami za obdelovanje in razpošiljanje mleka vsem tržaškim skladiščam, glede zgradbe centrale za obdelovanje svinjskega mesa in glede otvoritve skladišča za prodajo obuval in oblek.
Ako bo tekoče leto, leto konsolidiranja, proučevanja in priprave, bi moralo biti prihodnja leto pridno pripravljene ekspanzive.	...
Ako bo dobilo vodstvo pri svojih članih dovolj denarne podpore, da uresniči v prihodnjih mesecih svoje načrte, bi se morale približati Delavske zadruge za Trst, Istro in Furlanijo v lettf' 1912.—1913. drugemu milijonu razprodaje.
Zato Vas vabimo, da sodelujete z vsemi svojimi močmi v dosego tega lepega uspeha.
Poleg vstrajne agitacije za pridobivanje novih članov, nam daste najlepšo pomoč s tein, da — ako še niste — izplačate popolnoma svoj 20-kronski zadružni delež in da vložite svoje prihranke v naš
 hranilni oddelek. —=
Sledeč zgledu najboljših zadrug, ki so nabrale v svojih hranilnih oddelkih milijonske vsote in dale tako impulz svojemu prometu, bomo dovolili tudi mi, začenši s 1. majem 1912.
5-odstotne obresti
na vseh hranilnih vlogah.
Tako Vam ne zagotovimo samo točnost, prosto vsakršnih uradnih zaprek, ki Vam je ne nudi nobena banka in nobena hranilnica, marveč Vam zagotovimo tudi večji dobiček.
Ako bodete vlagali svqje prihranke v to cvetečo delavsko inštitucijo mesto v tuje zavode,, bodete dobivali vedno večje koristi in donesli bodete veliko razvoju Delavskih zadrug.
Ni ga med Vami, da bi bil bogat; naša zadruga je zadruga delavcev; toda ako združite Vaše individuelne moči in jim daste skupno smer, tedaj vstvarjajo te moči prave čudeže.
Že sedaj smete gledati z opravičenim ponosom na te svoje Delavske zadruge. Pomagajte nam napraviti jih večje in, tako vedno močnejše I Tako bodete imeli vedno večje gmotne koristi in pridobili si bodete moralno zadoščenje, da ste prispevali zadružnemu napredku.
V	mesecu maju 1912. se bode pridržalo vse stare hranilne knjižnice in izročilo nove z novimi pogoji. Stare knjižice se izroči lahko, proti potrdilu prvega uslužbenca, v skladišču, kjer se člani navadno poslužujejo. Nove knjižice se bo izročilo v teku osmnih dni.
Vlaga in dviga se prihranke ne samo v zadružnem uradu, marveč tudi v vsakem za' družnem skladišču. Poleg tega so bile uvedene HRANILNE DOPISNICE od 5 kron za male prihranke z znamkami po 10 vin. Dopisnice in znamke se dobi lahko v vseh zadružnih skladiščih. Hranilne dopisnice, napolnjene s 50 znamkami, se zamenja lahko v vsakem skladišču Delavskih zadrug, ki dajo zanje PET KRON V ŠTETEM DENARJU. Vsote od pet kron naprej se sme izročiti, skupno s hranilno knjižico, v vsakem skladišču proti provizoričnemu potrdilu prvega uslužbenca.