v C č i i slovenski dnevnik Združenih državah Velja za vse leto - • • $6 00 Za r>o> teta « • • • $3 00 Za New York celo »eto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki« The largest Slovenian Daily L-the United States. Iwrd every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. itiLKFON: OORTLANDT 2876 Entered as Second Class Blatter. September 21. 1903. at the Post Office at New York. N. Y., miner Act of Congress of March 3 1879 TELEFON: OORTLANDT 2876 NO. 278. — ŠTEV. 278. NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 27, 1925. — PETEK, 27. NOVEMBRA 1925. VOLUME XXXTTL — LETNIK XXX T* T — —-- —----- i w w POLOŽAJ V ANTRACITNI STAVKI Predsednik Coolidge bo baje napctil Lewisa, da napravi konec stavki v antracitnih rovih. — Mark Sullivan pravi, da bo vaditelj premolar jev zahteval arbitracijo za sedaj in za v bodoče. — Kapital se ne boji stavke v rovih mehkega premoga. Poroča Mark Sullivan. WASHINGTON, D. C., 26. novembra. — Sko-ro splošno se domneva, da bo predsednik Coolidge pisal strogo pismo John Lewisu, predsedniku United Mi ne Workers. Glede premogovnega položaja ima administracija en cilj, — namreč trajni mehanizem za arbitracijo vseh sporov med premogovnimi baroni in premogarji. Izjava Lewisa se peča z dogovorom, sklenjenim v Jacksonville. Ta dogovor pa se tiče okrajev mehkega premoga ter ni v nobenem stiku s stavko v antracitnih rovih, razven v kolikor jo hoče spraviti Lewis v stiku z dogovorom: Bistvena dejstva glede dogovora v Jacksonville so naslednja: — Februarja meseca leta I 924 so sklenile unije v poljih mehkega premoga kontrakt z lastniki rovov. Lewis poudarja povsem pravilno, da se je vlada neformalno udeležila sklepanja teka kon-trakta. Delavski in trgovski department sta pripomogla, da sta se stranki sestali in izjavili, da je dogovor pravomočen. Motiv administracije je bil uveljaviti stabilnost industrije in preprečiti nezaposlenost. Dogovor v Jacksonville določa, naj znašajo mezde premogar-jev pričenši s I. aprilom 1924., po $7.50 na dan. Komaj pa je bil sklenjen dogovor, so delavski voditelji spoznali, da so segli previsoko, ko so določili dnevno plačo na $7.50 in da ne bo mogel ekonomski položaj tega prenesti. Neunijski rovi v West Virginiji in drugod, ki plačujejo po $5 na dan, so takoj pričeli prodajati premog za take nizke cene, da so bi.i številni uni-jonizirani rovi v Penni, Ohio in drugcd prisiljeni ustaviti obratovanje. Bankeroti v tej ali oni obliki so se pojavili v vseh unijskih poljih mehkega premoga in unijski premogarji iz teh okrajev so bili prisiljeni oditi v neunijska polja ter delati za ne-unijske plače. V tem stanju paralize so se obrnili lastniki rovov na unijske voditelje za revizijo dogovora, sklenjenega v Jacksonville. Lewis pa je odklonil vsako tako revizijo ter vztrajal na svojem stelišču. RADIČ IN ITALIJANSKI FAŠISTI Novoimenovani jugoslovanski vzgojni minister Stefan Radič je ostro posvaril Italijo pred vsakim ;?cskusom, da izpremeni mejo med Italijo in Jugoslavijo. — Rekel je, da bi sto milijonov ljudi, od Baltika pa do Črnega morja nasprotovalo Italiji. Komunisti obsojeni na eno leto ječe. i ___ Pet angleških komunistov je bilo obsojenih na ječo enega leta, sedem pa na šest mesecev. Spoznani so bili krivim zarote ter hujskanja k: uporu. BEOGRAD, Jugoslavija, 26. novembra. — Ita- --lijanski poslanik, general Bodrero, se je včeraj o- LONDON. AiigHja. 26. nov. j^j v zunanjem uraclu ter protestiral proti govo- Vceraj je bil objavljen pravorek - . J . i • i t ■ • • ^ d j ~ proti dvanajstim komunistom, ki ru, katerega je imel v Ljubljani minister Kadic. so bi!i obtočni, da so se ^rotili j Ministrski predsednik Pasič je takoj sklical ka- k ob javi jen j u prekucuskih leta- , . . . . . _ .. n kov in da so kršili postave proti bmetno sejo, katere se je vdelezil tudi Kadic. Ka-hujskanju k uporu. d:č je pozneje poslal časnikom izjavo, v kateri pra- AJbert Inpkin. tajnik komuni- vj> SQ njegOV govor napačno priobčili. etične stranke, je bil obsojen na 1 dvanjast meseccv ječe. Ista sodba BEOGRAD, Jugoslavija, 25. novembra. - No- i»:ia tudi izret-i.ua proti Harry vzgojni minister Štefan Radič, ki je najavil svoj Pollittu: \V. Rusfcu. -tajniku komu-i , i L - . ..... _ i j ... , , .. . 1Jnll vstop v kabinet z vznemirljivim ugotovilom glede ni;tio'.ie stranke ter Walter lian- r . . & .v. . ninjrtonu. ■ delikatnega notranjega vprašanja -manjšin, je se- Na šest mesecev jeee je bilo < skoro za katerokoli ceno, je raVnim članom parlamenta, K. j J i-i • • • • -v Tringlom. Triple je omenil ^o-j vzbudil ognjeviti govor njegovega tovariša veliko vor. katerega je imel večer po- presenečenje. prej minister za notranje zadeve, .. n 10ju Hrvatov proti Srbom ter dovolil Rimu poslu- krivil omalovaževanje sodila. ■ . i i *i • • v,-v • i . , žiti se ekonomskih spirov m političnega rivalstva Nadaljni ugovor zagovornika- je t " r- t=> prekinil sodnik z besedami: ! med obema glavnima narodoma Jugoslavije. — .Jaz nočem ničesar več sliša- Vstop Radiča v kabinet pa znači baje resnično zve- II " .,em- . , 1 zo med Srbi in Hrvati. / Minister za notranje zadeve jet rekel v dotičnem govoru, da se je — Sedaj smo združeni, je izjavil Radič. Nič več V zadnjih tednih zadrževal in da nismo kot v preteklosti, orodje caristične ali sov- ni ničesar rekel glede komunicnnr. . •• a t- t r^ ... al! o ciališču Ru-ije v njenih od- jetske Rusije, Anglije ali r ranči je m najmanj lta- noeajih s komunizmom v An- lije. Oe bo zmagala v Italiji politika pustolovstva, nrliji. Ko pa bo pieces končan, se ne n~stopila proti nji samo Jugoslavija, tem-bodo sramovali oni med vami. iki v ** , i r» t i o i •t «o komunisti , ^ec tudi Cehoslovaska, Poljska, Komunska in lur- Nadaijni sodnijski prizor je čija. Nikakih pisanih dogovorov ni med njimi sledil, ko je zagovornik oPo«orU1 proti Italiji, a te države so zvezane medsebojno z Sirci zahtevajo svojo neodvisnost. V Švici se bodo baje vršila francosko - sirska pogajanja. — Mandatna država zahteva neodvisnost, članstvo v Ligi ter lastno vlado pod ustavodajno skupščino. Amerikanci v Beirutu pravijo, da so četaši morili krščanske ženske in otroke. ŽENEVA. Švica. 20. novembra Mohamedanski list Chapman zavrnil pomiloščenje. Ni hotel sprejeti pomiloščenje predsed. Cocl-idge-a, da se na ta način omogoči državi Connecticut obesiti ga. Izvršitev smrtne obsodbe bo vsled tega preloženo za nadaljne tri mesece. lIARTPORil). Conn.. 26. nov. — oini'oi-f-j nje predsednika Coolidjra in nje- v _ Tribuni jJ?ovj zagovorniki so odredili vse Orii'iite". ki izhaja v Švici, izjav-] V Levvisovem pismu je bila vsebovana pretnja, j porotnike na nevarno,^ ; vezmi, ki so močnejše kot pogodbe. | spinov temeljem sodb t 11 i -i . i • i i_i | pravi iztrjrana. izolirana mesta i/. da bo proglasil stavko v rovih menkeea premoga, >. „ .. ; , , . ! -1 1 1 spisov temelje ce ne bo vlada prisilna lastnikov premogovnikov, ^ to jc prieei citati govor, kate-i da se drže dogovora, sklenjenega v Jacksonville. re?a jo ime! nekoč lord ('arson Ker je mehki premog sedaj edino primerno nado-1 po^anskl zboru,cl Ha doka-; — Takrat bomo videli, če je tudi na drugi v'strani meje Italija res ±ako sveta in nedotakljiva, "lede nI st or- Ce se bo pojavila javna agitacija v Italiji, da se vprašanja. Sodnik pa pa napravi Dalmacijo italijansko ali da se pomakne mestilo za antracitni premog in ker se ga proizve- ,proUinil. nakar bližje k Ljubljani, ali Zagrebu, če bo ItaUja de ravno toliko, da lahko zadosti vsem potrebam, ;rekel, da se mn je vzelo najbolj . . . J , • i i • -i •] pravično orožje zagovornika, bon- kršila princip narodnosti, JO bodo imenovane sne Ija. da so se pričeli pred kratkim v Sviei uvodni pojrovori za fran-cosko-sirski sporazum. Sirci zahtevajo od] >ra vi jen je mandata, priznanje sirske neodvisnosti in enotno.-ti ter vst«>p Sirije v Ligo narodov. Bodoea oblika vlade na j bi hil i določena otl ustavodajne skupščine, katero naj I>i se takoj izvolilo. V povratek >o baje Sire i ]>ri-pravljeni -kloniti s Francijo pogodbo. ki naj bi bila pravomoena dvaj-Tt do trideset, let in na tr-molju katere bi imela Francija mornariško pos-tojanko v Beirutu. in posadko v Libanonu, ee bi sleo ^ v tem boju }>osluževali proti Franeozom strojnih pušk. «a so imeli baje sami velike izgube. Polkovnik Robert Fov. ameriški ataše j v Carigradu, je dospel na po zori šč;' bojev ter pripravlja poročilo za vojni apartment v Washingtonu glede vojaškega položaja. Po vstopu francoskih ojačenj v Rašejo so Dru/.i izpmznili vse sosednje ozoiulje t«>r zažgali številne vasi med Rašeja in Ilasbeja. bi stavka v rovih mehkega premoga resno ogrozila deželo. krertno ilustracijo. in neka druga, katere nočem imenovati, poman- D -iii i • • ! Dclavski or-au «.-miloščenje. ki vključuje polni povratek "z-gub! jen«'ira državljanstva. vendar pa kažejo vsa znani«-, nja. da ni nobenega preeedenta za tako zavrnitev pomilošeenja. Državni pravdnik Aleoru. ki je ose.bno iznosloval pomilo<čenj«» pri predsedniku Coolidgu. je prepričan. da ga bo najvišje sodi?če vzdržalo in da bo Chapman obešen. najbrž v pričet kil marca. Oficijelni dokument, ki je napravil kemee zvwucmu zsinimanju z.a Chapmana ter odstranil vse o-vire aksekueije po vsej Ameriki znanega bandita. je prinesel s si--b»>j v Hartford pravnik Aleoru ter ga izročil wardenii'Seottu. Ko - je približal warden celici Chapmana. mu je rekel, da mn hoče prečit at i dokument. Ko je wardcni končal, je rekel Chapman, da ne ho pod nobenim pogojem sprejo! pomi'loscenja in s tem jo izvedel navodila. katera mu je preje dal njegov zagovornik. Kopija predsednikovega ] -velja je bila ponudena zagovorniku Froetlmanu. a slednji se ni !>r.t.'i dokumenta niti dotakniti. di>kb r Se mu ni pojasnilo, da p'rin-nTa prepis dokumenta le informa -i jo za zagovornika, naj priprav: i-čaj za zvezna sodišča. rojaki. naročajte se na "glas naroda", največji slovenski dnevnik v združenih Državah. Francosko zasledovanje se še vedno vrši. v-tas<*v Izključenjc ameriških ' Moderniziranje plesalk Carigrada. --j CARIGRAD. Turčija. 26. nov. SAN DIECrO. Cal.. 24. nov. — Moderniziranje Turčije je seglo Izključenje ameriških plesalk iz »a pogrebne običaje. V Carigradu Tia Juana pomenja baje pričeteLc se je uvedlo pogreb z avtomobili. drastičnega izčiščenja tega obmejnega mesta. Tozadevni odlok bo postal pra-vomočsn danes "zvečer, iko bo več kot 150 ameriških plesalk in prostitutk poslanih preko tneje v ^an Diego, To moderniziram je je delo Emin beja, revolucijonarnega prefekta Carigrada. lav.-ki .stranki in voditeljem strokovnih organizacij in to se ho kmalu zgodilo, če bo izvedla go-j spoda ministrskega predsednika 1 Daldwina svojo voljo. na Italijanov pripravljena korakati na njegovo povelj e. Ta ubogi ministrski predsednik, kojega usta prekipevajo fraz miru in dobre volje je preslab, da l>i. . » i o v • zadržal te?>ce. ki vodijo njegove] ovoj govor je končal Kadic s prošnjo, naj se vsi korake. Slovenci v Avstriji in Italiji združijo s Slovenci v Jugoslaviji. List zahteva tudi prostost go vora za vse. Potovanja prejšnjega Resen položaj na Irskem. \ vejnega tajnika. ROJAKI, NA&OČAJTE SE NA "GLAS NARODA'*, NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. LONDON. Anglija. 26. nov. —, WASHINGTON. D. C.. 23. nov. Tukajšnji časopis "Mornig Post" John W. Weeks, prejšnji vojni fe dobil poročilo, da je položaj v tajnik, ki je obiskal Argentino, sc prosti irski državi jako resen.1 jc na.potil včeraj iz Buenos Aires Uradniki so prepričani ,da bo tež- v Chile in od tam se bo podal v ko preprečiti izbruhe novih bo-'Rim, da obišče ^večno mesto'*, v jev, „ [ka.ttr(Mii vlada sedaj Mussolini. Velikanski hotel v Atlantic City. ATLANTIC CITY. 26. nov. — V ajšnjem mestu bodo začeli spomladi graditi hotel, ki bo veljal dvajset milijonov dolarjev. Zemljišče, na katerem bo hotel ;tal; je veljalo dva milijona do larjev. j ~~ DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $18.80 2000 Din. — $37.40' 5000 Din. — $93 00 Pri nakaiifih. ki znašajo manj kol en tini dinarjpv računamo posebej IS centov n poštnino in drage stroške. Bazpeftilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni Čekovni o rad". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE 200 lir .......... $ 9.20 500 lir..........$22.00 300 lir .......... $13.50 1000 lir..........$43 00 Pri naročilih, U znašajo manj kot 2H lir, ratonaiao po U center xa poštnino in drage stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna bankar ▼ Trstu. Za poSiljatve. ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti še poseben popust. Vrednost Dinarje« in Lina sedaj ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo p« ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke. POŠIUATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.— Denar nam Je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order aH pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 88 Oortlandt Street New York, N. 7. Telephone: Oortlandt 4887 ni - GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by VLOVBNIO PUBLISHING GOMPANX (A Corporation) »rank Sakaer, prntful Look Benedik, IrMMrar ?'*©• of bmrine— of the corporation and addressee of above officer«: K Cortlandt Si, Borough of Manhattan, New York City, N. Y "GLAS NARODA" "Votes of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidaya. £ leta velja list sa Ameriko m Kanado______$6.00 pol leta______13.00 I ietrt leta____ Za New York sa eslo lets _ $7j00 Za pol leta_______$3JtO Za uiozemstva ta eslo lata_$7.00 Za pol leta_____ %3M Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. _ 'Ola* Naroda" iskaja vsaki dan izveetnii nedelj- in prasndkom. JDopiei brea podpisa in osebnosti se ne priobčnje?~ Denar naj st fc "govoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naroini-k -*, prosimo, da se nam tudi prejinje bivalii&e ns«nani. da hitreje • najdemo naslovnika. ♦ LAS m A R-O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. Nič ni predobro za vašega otroka. Dajte mu najboljše. Bordenovo Eagle Mleko. Je popolnoma varno in čisto. Če pošljete ta oglas The Borden Company, Borden Building, New York, vam bodo povedali v vašem jez ku, kako ve treba hraniti vašega otroka z Eagle Mlekom. Dept. 1 PREGANJANJE DEMONA ALKOHOLA... Te dni objavljeno -poročilo "Moderation Leagaie. Ine." glede p'eiskave posh■ Jtt- prohibieij-.ke zakonodaje. vsebuje dejstva, ki so bik že davno splošno /.nana. IZ SLOVENIJE Dopisi. Chicago, 111. Precej smo se zakasnile s poročilom glede izida veeslice. katero srno priredile članice kluba Bled dne 14. novembra t. 1. za Vsak pošten človek, ki po/.na razmere, katere je ustvarila Dom oslepelih v Ljubljani. Poro- čilo je nekoliko zakasujeno rad« računov, ki niso bili dozdaj še v redu. Dolžnost nas veže. da zahvalimo vsem. iki so nas posetiii pripomogli prohibieij*ka zakonodaja v tej deželi, ve. da >o danes slabše kot pa .so bde pred letom 1917. Vsakdo ve. da se jK>pije prav toliko. a zdravja neizmerno bolj škodljiva žganja kot poj)rej. Tudi se ne iuo-r<- nikdo varati glede tega. da je nastopila na mestu "hudiča" sail na kuha domačega žganja in skrivnega konsuma. Pred leti je spa- na veselici ter nam ilalo med izjeme, če je žen-ka za v ži vala žganje. a danes je to pravilo. Pred o srečen jem Združenih držav - hinavskimi prohibicijski-n.i postavami so smatrali za zločin dalja t i otrokom močne opojne pijači*. a danes je to na dnevnim redu. Poročilo "Moderation League" pa pmlkreplja vse svoje trditve - številkami in statističnimi dokazi, katerim ne more nikdo ugovarjati. Dobro na tem poročilu je, da se ne spušča v splošnosti in da ne pretirava. Kako pa bi bilo to sploh bogoče vsorieo izobilici materijala. ki ga ima na razpolago! NVpobitno je dejstvo. da se je število avtomobilskih nesreč 'povečalo. — namreč v razmerju z večjim številom avtomobilov, ki vozijo po cestah. V-iakemu je tudi znano, da je zapeljaLn i h veliko število dtkiie v najnežnejši starosti, — vsled kombinacije tajnih prodaja len žganja in takozvanih "road-► uses . Javna skrivnost ji', da ni ilani"-' v mestu New Vorkn niti enega taksi-šoferja, ki bi ne črpal pretežnega dela svojih dohodkov i/, teh virov. Vsled tega je tudi samoposebi uimevno. da je doseglo število aretacij radi pijanosti skoro vtaro višino časov pred prohibieijo, a liri tem se ne sme pozabiti, v koliki meri se zavživa sedaj opojne pijače v privatnih stanovanjih, kjer se ne morejo za vrši ti nikake a retacije. Število aretiranih leta 1914 v 350 mes-tih. ki ima malo manj ko pet tisoč prebivalcev, je znašalo 506,737. in tekom leta 1924 je l ilo malo manj kot 500,000 aretacij radi pijanosti. Številke pa rastejo nepreMano in tckoiu tekočega leta bo najbrž doseženo ali celo prekoračeno število aretacij kot jih je bilo v časih prd prohibieijo. .Ni pa le število aretacij, ki nas navdaja s strahom. Še dosti slal se je, po našem skromnem mnenju, — duševno in moralično za-1. itn pa nje. strašna degeneracija na vs* h poljih, ki je očividna posledica hinavske prohibicijske j>ostave. SamojK>sehi umevno je. da ne govorimo pri tem o običajni družabni morali, (.lovorimo o za-t rupljenju vsega narodnega -telesa s strupom onega alkohola, ki kaže velikm masam prebivalstvo možnost. da -m' z butlcganji ni na lahek način in brez truda obogati. V mislih imamo kortunipiranje širokih krogov p pol etri jata. ki se ne brigajo za delavsko gibanje ter "-o -e pričeli pečati s proizvajanjem žganja, ker domnevajo, "da se bodo na t način lažje prerinili skozi življenje". Koriunpiranjr deiavskega razroda stavljamo na konto prohibicijske jxisitave. ki vsebuje za narod v splošnem večje ne-■\aruo-ti kot deset tisoč popivajocih in degeneriranih parasitov i/ bu ržiu azijskega ra z red a. Ne verjamemo, da bi omenjeno poročilo izpremenilo stanje stvari. Za prohibieij-sko ijvostavo stoje zelo realni interesi, velekapitali-stični interesi. Tudi v tem oziru «ht» moralo delavstvo nekoč pomesti kot v številnih drugih zadevali. lM. novembra pa sem bil zopet na pogn bu mladega rojaka Franc Babica, dom* iz Dobropolja na Dolenjskem. Pokojnik je bil star okoli trideset let ter se je pri delu (bil je pek . preliladil in smrt m 11 je prestrigla nit njegovega mladega življenja. Pokojnik zapušča v Pueblo. Colo., brata in t ti mlado vdovo. Prišel sem torej v Denver. Colo., k samim pogrebom. do tako lepega uspeha. Hvala vsem |Hojaki m> mi povedali, da je pred nekaj dnevi našla smrt neka rojakinja v valovili reke La Plata River. Premišljal M'in vse to. kako smrt nič ne i/hira. temveč ko kar v prek. --t aro in mlado in kjer. potnik, ona te dobi. v nobeni j.rut'ki te ra dneva ni! Matija Potrorelc Raznoterosti. društvom, ki so se udeležila prireditve; obljubljamo, da bomo že povrnile ob priliki. Nadalje se zahvalimo Ka vse prostovoljne darove. ki so nam rbudi precej pripomogli. Zahvalimo se tudi Mr. .Matiji Pogorelcu, Mr. Math Logarju in John Vičiču. ki so darovali vsak po 5 dolarjev. Lepa hva 'a uredniku (Jlasji Naroda, ki nam je dal prosto reklamo v listu; zahvalimo se tudi godbenikom, k; -o tako pridno in izvrstno svira- -- li. da je bilo vse tako živahno in Nova kemična prvina, veselo do ranega jutra. Dvorana Kakor poročajo češki listi. sta je bila res malo premajhna, za, odkrila praška wueilKska profe-kar naj nam vsi navzoči oproste. sorja dr. Jejrows&y in dr. Do-zakaj velike dvorane vzamejo pre- j }f njšek. novo kemično prvino vr-več dobička. — Torej v imenu! *-ne.ga ševila 7."». ki spada v vknpv nesrečnih slepcev v domovini še no mangana. Novo prvino sta pri-enkrat. najlepša hvala vsem! — dobila naravnost iz mangana km Vsi -te ve iskazali. da sft« vredni njegovo ponesnaženje. Baje so s sinovi in lieere slovenske matere: tem ovržoni podatki nemških ke-('istega .prebitka je $240, ka- mikov, ki pravijo, da so pred krat-tero svoto takoj odpošljemo na kim odkrili isti element. 'Jlas Naroda, da jo ta dnevnik odpošlje nato na pristojno mesto. Znižanje voznih cen za izletnike odboru za Dom sieipih v I»jublja-| na, madžarskih železnicah. no. Pozdrav vsem Slovencem ZASTAVE SVILENE AMERIŠKE. SLOVENSKE IN HRVAŠKE REGALIJE, PREKORAMNICE, TRO-BOJ NICE, ZNAKE, UNIFORME ITD Sigurno 25% ceneje kot drugod. VICTOR NAVINSBK, 331 GREEVE ST, CONEMAUGH. PA. NAKAZILA za BOŽIČ in N0VQ LETO v Dinarjih, Dolarjih in Lirah bomo kot vedno vršili tudi letos pazno in skrbno. Pošiljateljem pa priporočam^, da božična darila Čim-preje odpošljejo. Za brzo in točno izvršitev nakazil jamčimo. Zmerne cene. Zanesljiva postrežba. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. NAJSTAREJŠA JUGOSLOV. POTNIŠKA P06L0VNICA Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji | Ravnateljstva madžarskih dr- f:i, žavjiih žehiznie podeljujejo v in-Slovenkam in želimo, da bi na^ Iiti-su tujskejra ]>rometa 2"> do :}0 ženske posnemale po vseh sloven-' ods.tot znižanje voznih een za !z-skih naselbinah ter da bi tudi one 1(.te v v^.jih skupinah. V krat priredile kaj podobn.-a v korist keni pa hfMlo dovoljene nesreenih slepeev! .et.nc t znizaiin Denver, Colo, i Ko Ni-in prišel iz Chieajre v Den- novem- Iz nemškega letalstva. Xi dl'je i"a-'H pleto v Rimu I o«raj;i.nja me l delniškima druž vi*r. Colo., j«' 1>il dne 17. mm-ui- i , , , , , , . njuna J linkers tn Ae.ro - Llovd. bra iH»«rr»'b roiakinji» Hjv/.hImp .. , . , , ' . ^edaj se je doseglo popolno so Malovrh, rojena Potrrlin. Doma , - . . , . .... , . . . . jrla>.ic i!i verjetno, tla se obe je bila iz Sodražiei* pri Ribnici na , • . .v .... peilji.tji v najkrajse-m easu spoji- DoIen.tsJiem. Stara je 'bila d.? let , v , . .. . . ta. Nova družba bo zi»oI | promet- ter se je omožila v Clevelajidu. n - - , ' — . . . . i a. liaeunaiti je. da se delniška :t vsled bolezni susiee jo )<• jioslai » v , * 1 frlavniea poveva potom javne suh njen soprog v Colorado, da. si i/. Nevarni svedrovci pod ključem. Zadnje ea*e je bilo v Ljubljani izvršenih več vlomov in tatvin v večjem obsegiu. pred vsem pa so :e skoraj dnevno dogajali vlomi v stanovanja. Ni minul skoraj dan. da se ne bi javile ukradene žrtve na policiji. Kljub intenzivnemu zasledovanju poiieija premetenemu svexlrovett . dolso ni L- • * ■•V',4 ]>rišla na .šled m .le .slup^j je na- nesel. da so «ra prijeli. Pretekle dni je eden izmed službujočih stražnikov aretiral v gostilni pri Mctzetu na Vidovdanski cesti 22. letnega Štefana Bajželja. rodom « Črnuč, občina Mavčiče, ki je bi! ™-ledovan radi številnih tatvin poleg t»»ga pa kot vojaški dezer ter. Bajželj je bil priveden na kri minalni urad. kjer je bil zaslišan Kratkomalo in minieiio je priznal . erijo tatvin in vlomov, ki jih je 'zvrsi! zadnji' čase v Ljubljani Tako je dne 19. Oktobra popoldne vlomil v soJio Antona Gorjanca tanu,očega v Zagati štv. 3 in od-se-el razno zlatnino in srebrnim vrednosii lOUv) Din. Dva dn pozneje dne 21. oktobra je ukra lel hlapen Ivaiva -1 erini, zapoOe nemu pri kavanarju K rape/, u vovčeik za obleko v vrednosti 601* Din. Že drugi dan J2. oktobra je izvršil novo tatvino. Iz hleva pr « voznika Janka Tomca na Boratn!-voveni trgu je odnesel delaven dr žavne kurilnici' Matevžu Navoilni '(u več obleke in sivo odejo \ vrednosti l.">()0*Din. Dne 2"». okt--bra je vlomil v pisarno dr. do^i pa Jeriča v Frančiškanski uliei št. 2. S pisalne mize je odne*"l stroj Inip;»rijal. vreden .">000 Din., ka ti rega pa dobili nazaj. Ka-ko ;>odje!«':i je bil Bajšelj. ji* razvidno i/, ib'jstva. da ji- prejšnj" večer vlomil v stanovanje klobu-čarskega mojstra Alojzija Jane žiča v Klomnikovi ulici 27. m »dnesel razno zlatnino in obleko \ vrednosti llCOiIHn. Dva dni pn-.:ieje je v Wolfovi ulici št. S vlo •nil v stanovanje stranke Mora vee in cxlnesd nekaj zlatnine in '.imsko suknjo v vrednosti 1 ~>0') Din. Oboje se je dobilo nazaj. Dne oktobra popoldne je :i kradel delavcu Antonu S paro v-en na Poljanski cesti 20 rabiično obleJvo v vrednosti 1500 Din. .t>a j-"elj je ukradeno blago deloma prodal Bosancem, deloma ga je kril in se ga nekaj na$lo še pri njem. 2. novembra je policija prijela več težkih zločincev, n* »d njim- mlrka ali moči. Potrebna je na-.adntr dobro kuhana hrana. X č; iživajto preboirat • h nine. Tu i-ceeuili jedi U" je.j te. Potrvbne e. da dobiva bodo* i mati dr ' '.ran.', »omniii je na trr'-.a. da s<-e *me pr več na.ii-t; Pn-ba^-p liraui p i i t-, mi r;: .i r r >s!ediea s., r. -ne Tokom noseč no* t; m n ' i priporočljiva lijeta : — -1 uhe — v-akovivt r. .. več boksit«-, šve/«' ri'K- — k\ihai 1 ». ee l,.J m; do :i: i iin* a:i dve na da-n. ml«'ki ni ;vm 1- boljša zdravje. Tu je torej bivala začasno, nato pa se je tudi Malovrh sam sem podal ter je tu živel v veselju in nadi. da bo ljubljena soproga popolnoma okrevala. Toda človek obrača. Bog obrne. — '~.ravi pregovor, in tako je bilo tu d i v tem slučaju. Pri pogrebu smo videli Mr. Malovrha zatopljenega v žalost, v družbi svojih treh ma-'ih otrok, starih od 3 do 12 let. Pri pogrebu je bilo. mnogo Slovencev pa -tudi ljudi drugih narodnosti, kar zmači, da je imela Malo-vrhova drufzinar tu mnogo prijateljev. Ob grobu se je v poslovilnem govoru omenilo poleg le®e-ga obrednika JSKJ tudi obilo n-deleižbo ljudstva. Milo se nam je «torilo, 'ko je triletni otrok vpraševal. — Ata, zakaj je toliko ljudi tukaj? Od pestuiije je neprestano silil k svojemu ocku. ki je v £&k**t zatopljen zrl na sveži grab, v tka&erega no mu položili ijnbljeno Soprogo. Ta pogreb je frit - torej doe 17. noveirifcra, toe kiipeije. Nova družba prevzame v«-s civilni zračni promet v Nemčiji in tudi v nekaterih sosednih državah. Zagonetna smrt na želez, progi. V Virovitiei se je odigrala na železniški pro^i Dsijek-Virovitica grozna tragedija. V bližini Josl-povea so našli truplo neznanega moškega, raztrgano na več delov. Sledovi kažejo, da so ga kolesa vlekla na tiru kakih 600 metrov. Neznanec je bil boljši človek, lepo oblečen in približno 50 let s*ar. Kako je prišel |H»il kolesa, se ni moglo ugotoviti. Tudi identitete doslej ni bilo nu/sroiV dognati. POZOR! Prave kranjske klobasa, šunke, plečeta itd., za božične pra*znikc ali pe»prej. pošilja od 10 funtov naprej, poštnine prosto Ferdo Jazbec, 1561 E. 48. St., Cleveland, O. (3x 27,28*30) Sleparski velesejmar. Brezposelni brivski pomočnik, loma od Cakovea. se j«' zatekel a je smolo, da s0 ga sj»o-znali in dali aretirati. Mož je priznal. svoj greh in je obljubil, da bo mestnemu magistratu in oškodovanim upnikom vse povrnil, ko se ba zopet odprl "kšeft". Obsojen je bil na 5 mesecev' težke ječe. Za vsega zlodja se obračajo rojaki name. Vprašujejo me. kako bi se poročili, kdaj je bila bitka pri Waterloo, koliko otrok je imela icsariea Marija Terezija (Boj ji daj dobro), če je Grdina že plačal ali in če sploh misli plačati, kdaj in kako; (katera zvezda je od zeiv-lje najbolj oda 1 jena; ob katerem času pišem to svojo kolono — in tako dalje brez konca in kraja. Zadnjič je hotel nekdo po \sej sili izvedeti moj naslov — ne vem, če me hoče tirjati ali mi želi ka.j ;• poslati — torej z eno besedo rečeno — vprašanj je brez konca in kraja in .jaz res ne vem. kako bi odgovarjal nanja. Danes sem dobil pismo, v katerem mi toži rojak, da je izgubil večjo svoto denarja, ter me prosi /a svet. Temu. edinole temu rojaku rad ;n drage volje pomagam. Torej, da se razumemo. V Ljub-Ijaui je neka družba, ki si je iz-•rala za svojega patron a sv. An-tona. Družba pobira za afriške zamorčke. V Koledarčku, ki ga družba vsako leto izdaja, je tudi odstavek, kaerega na tem mestu dobesedno b javi jam. Odstavek *e glasi: Že od nekdaj ljubi sv. Anton posebno afrišk» milijone in uboge zamorce. Ko je še živel. bi jih bil rad «am šel spreobračat. pa ni mogel. Zato ni nič čudnega, če posebno dobrotnike afriških nii-vi-jonov, ki se k njemu zatečejo ponižno in zaupno prošnjo in obenem obljubijo ali I »a že vnaprej kaj darujejo, tako rad usliši. Ta veliki *'ču-dodehiik Padovanski". komu že ni pomagal? Y ča-nili in dušnih Kailevah. velikim in malim — vsem je isti ljubi sv. Anton. Ljudje ga navadno imenu-jejo "svetnika izgnbljenili reči*". Tu le en zgled: Neki dolgoletni prijatelj misijonov in vnet častilec sv. Antona je izgubil važne listine in večjo >voto denarja. V svoji stiski se obrne s prošnjo do -v. Antona in obljubi nekaj darovati za njegove bedne zamorce. In glej — čez tri dni je vse srečno zopet našel. Družbi »v. Petra Klaverja vsak dan dohajajo prošnje in zahvale. C'e si v kaki zadregi, ljubi bralec poskusi tudi ti. gotovo, veliki sveti Anton te ne bo zapustil! Milodare sprejema s prisrčnim "Bog plačaj" zgoraj o-menjena družba. Poudariti moram, da ta reč ni bila tiskana leta 142">. pač pa if)L»r>. x In nadalje omenjam. d:i se na las podobne propagande poslu »u-Ravtrpit ' jajt" IV r prlilinit- mle-t-i«' »udi gospod Koverta na platni-ko. Prislonite vanilljo in . rešekj^h svojega U^tiča 'Ave Marija' no takrat, 'ko zasadit" nož . er*:tarvl pride ven suh. Mala. zanemarjena deklica. ka->mn *'' ■iri ne razumejo ni p^-cibno o-e- . i - ^r :».,i.. i v moji moči. :-a u. k i.kMie povesti. Marsikate- u deklica preživi do3>o revščini-' lu bojarljivo-.ti. in če mati t ■» pn Jajea — i'tif Kuha ie rrnate ji ! di smetano. M i i "..krat i>.:> d:ni na. .telet ina. «ro\l ije me-^ -ko n;r!-o. šp«"h in ko'co^ Kruli — ki i»a mora b • a .'m;' »j dva dni. \avjt Iti! i!e:*er'i ice eti-.t !»rd. Sadja — |>oI liti 'ie " no a'i surovo. Pijača — n b ko. ml ki \-ni< in eo. i ;. Jako malo ka ve. Pijte vode. Iva kvarta na d..;i. •'Gr.:h?m G:m- ' 1 e.i :i Borrli no-ju Kvi: K-,-1 Mleka. :» čaše 'zr."ham tiK>'.<". 1 mala lica -la lkorja :! ma'e z'iee ma-i i J male /'ie. bak n-_r po\v 1 mah žiica -oli 2 jajci. 1 ta zlepite jajc prid. 'i t 'en in viih nakar prM.-mit •i. Prlijrti- m>'stonlj.-n; kuha raja ir.' i *_r Me-l-t. nev te-- minut. i • r :1 JfO IMSI. p *l" e v m:i- !•> v po- Iva: K a gi-e Mleka. Pečeni custard. 2 žlici BorilenOve'.'a Brand Kon len nttjbolj nevarni ča-i v življnn.ju d- klice. Varnost je v pravilni prehrani. l>o jih nalepili fašisti ^>o izložbenih oknih. Letaki so pozivali »prebivalstvo k ude- kljnčem je neki fašist prišel ob 12. v tiskarno da bi s tem kijin-eni odprl blagajno. Tam iso bi!i ka- bv.bi velike manifestacije, dplo- rabinjerji in upravnik. ki so za-čtme za 20. uro na trgu 1'nila. j branili to tatvino. Obenem so ka Po v.nciu mestu je zavladalo ve-. rabinjerji zabeležili ime dotične-liko razburjenje, ne toliko radi iz- ' ga fašista, toda ga niso aretirali jalovljetiega atcaitata. kakor radi j Dalje *<) ukradli v upravi tri me- fašwtovskih priprav za " zahval-ne manifestacije*', kajti vsi, ki so že doživeli podobne priprave, tre svile, ženske čevlje, nsnjat suknjič, v tem suknjiču listnico s 600 lirami in mnogo fotografične so veileli, da se bodo manifesta«*- ga gradiva. Dalje pisalni stroj je kljub objavljenim ukazom iz Adler hi liekitograf^ki aparat Ko Kima spremenil« v denjonstracije! neo. proti vsem, ki ne odobravajo fa-fašistovskih metod. Po ulicah so se pričele zbirati fašist o vske čete. ki so s fanfarami in bojnimi Idiei vabile na večerno manifestacijo. Medlem je župan senator PitaC-co s'klical izredno sejo občinskega sveta, ki je poslal Mussoliniju brzojavko, v kateri mu čestita k od-kritju zarote proti njegovemu življenju. Občinski svet je tudi sklenil. da mora akof F)gar opraviti v baziliki sv. Justa zahvakuo cerkveno ceremonijo. S«« pred pričet kom manifestacije na trgu 1'nita so se zbrali fašisti na trgu Verdi, odkoder so prodirali proti sedežu prostozidarske lože. ki so jo navidezno branili številni orožniki. Fašistom je bilo dobro znano, da je dobi! Xeka skupina j» odšla v gledališč«* Verdi kjer j«* razbila ložo prostozidarjev. Tam su razbili tu di pisarno advokatov Gianninija in Poilncija. Oba sta framazona. Xadalje s«» razdejali pisarn«) občinskega svetnika Ca mila Aref ki je prijatelj antifašistovskega te.l niika "I,a Provincia". Ara j«* bil pred vojno v«*lik iredentist. Ilaz-bili so tudi njegovo vilo v uli«*i Fabio Se vero in napravi! i v.a 40 do 50 ti-oe lir škod«*. Požgali so we premičnine. Razbili so bar Xa-voia v ulici XX. Settembre. Op-lenili so blagajno in zažgali premičnine. "Xadalje so udri i v sedež republikanske stranke. V ulic! San Maurizio so jih orožniki -zadržali pri napadu. Pri tem je bi! en orožnik lahko ranjen. Ravno tako je bil ranjen tudi en fašist. prefekt Moroni iz Rima nalog, da i Xadalje so vdrli v viio polko vm-mora zasesti ložo. I ka Finzia in napravili za 40.000 Vzlic temu pa so v prisotnosti Mir škode. fašistovskega tajnika Lnpetine, ki je 'kaikor v zasunch pozival k redu. udrli v poslopje, kjer so uničili vse. Po demoliranju so fašisti n«* >li na ramah tajnika Ijupetino na trg 1'nita. kjer je bila zbrana o-gremna množica. Tajnik Lnipefina je imel bojevit govor, ki ga j«* zaključil z bese «lami: — Fašist i, predno preberem brzojavko, ki jo bom poslal v va šem imenu voditelju Italije, vas pozivam. «la pokleknemo za tre niit«k in se zahvalimo Bogu. v ka t«*rega verujejo vsi Italijani, da je rešil našega voditelja. — In množica j«- poklesknila ter — "molila". Xato *j«» gov«>ril še župan, nakar s«« je razvil manLfesiaeijsk' {►ohod po mestu. Fašisti so vzklikali Mussolini ju ter kričali proti Franciji, komunistom itd. Po zborovanju so odšlo razne skupine fašistov v razne dele me->ta. kj«-r so oči vidno po višjem nalogu in kljub javnim pozivom na trgu 1'nita. uaj se ne kali red in mir. rzvrwilo celo vrsto -/ločin-?.kih dejanj. Ž«* na trgi.i 1'nita so s«» odcepili «»d sprevoda oddelki afkvadristov in se napotili v razne dele m«*->ta. lVva gruča je odšla na trg San Giovanni, ikjer je pAnovno razbila franiazonsko ložo. Druga -kupin« je o»ti nikakor ne smejo poročati o ineidejitih. Fašist i ko grozil i, tla bi ves šent jakob-iki okraj, ki je znani kot komunistično središče, /.letel v zrak. ako bi se atentat na Mussolinija po.srečil. V cerkvi sv. Justa se je vršil slovesni T«' Deiun. Prignali so k slavuosti vso šolsko deeo kljub največjemu dežju. Svečano s t. i so prisostvovale vse vojaške ir civilne oblasti. Cerkvene eeremo ni je je opravil škof Fogar. Komentarji jugoslovanskega časopisja. Zadnji dogodki v Trstu in ostali Italiji so izzvali po vsej Jugoslaviji splošno gorčenje in obsodbo. Vsi jugoslovanski listi, ne glede na strankarsko obeležje, prinašajo o njih obširna poročila in komentarje. ter izražajo svoje začudenje nad postopanjem oficijelne Italije napram narodnim manjšinam. V "Samoupravi" piše bivši minister dr. Laza Markovie. da se naši odnošaji napram Italiji progresivno razvijajo v smeri likvidacije vseh spornih vprašanj * željo, da bi se osnovalo trajno razmerje dobrega sosedstva in prijateljstva. in s tega stališča mi verujemo, da bodo merodajni krogi Italije uvideli, koliko škode prinaša temu namenu Jiaše zunanje politike dogodki, ki so se odigrali v Tnrtu in fci se morajo v bodočnosti na vsak tiačin prepričiti. Radikalno "Vreme" piše da bi se napadi fašistov proti političnim nt-protntkom še dali nekako razumeti. Fašist i pa se niso zadovoljili samo h tem. Oni «o svojo ti. (Kkteiu je najbolje, tla sporo-' čimo našim bratom v Istri, da smo 'jih pozabili, da smo se jim odrek-lli in da jiin sporočamo, da se od-reče„ i svojemu imenu, svojemu Iz življenja bivšega kajzerja. Emil Ludvik, nemški zgoilovi- vanja i:i hvatis.inja kakor njemu, nar in pisatelj, je pravkar izdal ki so tega vladarja seveda popoi- knjigo. ki se peča s privatnim živ- noma pokvarila. Cesar Viljem je ljenjem bivšega nemškega cesar- verjel vso. Najliolj so se mn pri- ja Viljema. Iz te knjige razbiramo lizovali grofi in plemiči. Princ* naravnost strahotne slike o nem- Palma je pri neki priliki naprosil tkem cesarju, ki je vladal viso- eesarja. naj mu tlovoli veliko "mi- kokulturno Nemčijo kakor šib:t lost", da nabavi svojim kravam božja, liivši nemški eebčnike. kakor so jih j je bil strahopeten princ. Bal se nosile krave v cesarjevih hlevih, plenum*, naj postanejo Italijani.jjt; vsakc?a Vedno je mislil, j Najbolj pa je u-ajalo cesarjn tla si morejo vsaj ohraniti svoje j da so nui anarhisti za jK-tami. — Viljemu farizejstvo. P«»sebno raci življenje in materijalno imetje. Svojim prijateljem je pravil, da je poslušal pri,lige dvornih kap- Ali bomo res izvršili tako izdaj-|llo (ial zavtlia1i cesarski grad v lanov. ki sM hvalili njegovo izred-stvo napram svoji krvi in nart« P.« »eriinu <>!» reki Spree z oklopnim na nravi!- s? i 1 zidom iz jekla.- Pri Xa enak način kakor navedeni'j -ti, pišejo tudi ostali jugoslo m van n lisi;. CICERIN - SIOVENEC? Varšavski dnevnik "Xarizawi- l< st. «tasi ee- najmanjšem -ar ilj«-»si /.ivt-1 vs.» prej kak<"»r j želodčnem krču je menil, da s.-> ga nravno. Kljub temu j>a si je ta za-trnpiliu (ir«»f Z«'illitz poroča, mož domišljal, tla živi nravno. . . da ntu je cesar Viljem večkrat >> posebno slastjo s,, je ta mož is-dejal: — Danes so me naravnost -t«>časno veselil z dvorskimi svo-zas;rtipili. jedi mora nekaj bi- jim i ljubi-ami. ki -o nastopale v ti. — Cesar Viljem -e je silno ba' berlinski op.-ri kot pevke. Enaki na primer nekoč, lizuni >0 bili tudi kaneelarji. — je na primer nekje 1 s.t-m «rhtb«»ko ua- bo!«i'.ni. Tak«) se ko mu j.- ohole! sin na pljučnici, ni lmt; l sestati z ženo. ki stre- (»rof Huelow napisal* — 1 anka" prinaša zanimiv članek z Igla sinu. v bolnikovi rodbinskimi podatki «1 sedanjem!samo na e!»t»'iit ljud.vkeni komisarju s«»vj«*tske Rusije. .Juriju 1'ičeriuu. ni obiskal lekom bolezni. Ludvik poroča, da bivši sobi. nego njen. ko 111 mu smel poljubiti zraku. Tudi sina roko hi -e mu zahvaliti za toliko iuiio>t. — Pet let pozneje j«' isti grof imenoval ee narodnem «lo-svoje posebnosti. 8 pripravami na atentat na fašisto\>>kega voditelja j kor spomniti nimajo naše manjšine niti najina- lcnkosti je italijanska vlada poti pok va rja istrov. Ves dan so jno prilizuje in s tem zelo škodu-plemstvoin! n„ t i,rne!i po glavi izprehiitli. \>- j njegovemu značaju. Grofu Bue. Mnalo vlogo v poljski lik,, potovanja ]>•» daljnih morjih.! priliki nedavnega Či-Lp« rti in lovski izleti, i-rač.kanja ! Imvu so sledili ministri. (*e so bili s|)erti 111 lovski izleti, igrae-kanja i P »vabljeni na dvorsko veeejo. -o j/ vojsko in. zlasti z mornarico, se postavili v pidkrogu in čakali } pa rade. Čital ni skoro ničesar. —["•'« cesarja kot nekaki nkruti. Na Ko-ilbina Uičerinov živi v Rusi- Poročila Članek je napisal odvetnik St.,Viljem ni bil delavec. Njegova o-! O. Kozlowski. Potem ti«'I vs ■ v> - j 111 111 tit"i j • i . 1 »1 ii v 111 mi if.-uc^d ----- — .1 - 1 - ■ ................ . . -arji. kei 'krvnem sorodstvu —t«) I ičerinovo; h -orod>.tvo s poljskim ji* iiri"il«» nt javnosti čerinovega obiska v Varšavi — piše avtor dobesedno: a so nui bila najboljša, ka-j • 'avljena v-irašanja ji oil leta 147^. |dar so bila — najkrajša. Dvorna .....| : Ko so Turki 1zavzeli Can-' poročila v časopisju so pa lagala 11>;,č grad. so se Paeologi. tedanja via-; javnosti, kako trudapolim se eesar i ee »lajoča dinastija grškega cesar-1miltf za dobrobit naroda in nem stva. zatekli v Rim. Tedaj je payke države od zon- do pozne noči. pež Pavel II.. posredoval zakon- j Pomladi leta 1S<>4 >e je mudil v sko zvezo princese Zofije Paleolog Opatiji in s,, tamkaj zabaval v z ruskim velikim knezom Ivanom j družbi lepih dam. z izleti na svo-111. Namen papeževega posredo-'jj ja.hti. igral tenis itd. Tisti čas vanja je bilo zbliža* je med zahod-j j,, nemška diplomacija imela polno in vzhodno cerkvijo. V sprem- nc roke dela. ker so dogajali stvu. ki je potovalo z jZofijo v;n.rjvažll<.j5| dogodki evropske i>o- 1 oijgova r-r.lio. o-lre/iiio in vojaško. —-trahotna slika o nemškem trju Viljemu. . . Pcvro.tek Mrnciie Carniciu v domovino Mencia Carniciu. ki je poleti ustrelila v tlunajskem Burgtheatru makedonski ir.i voditelja Panico in bila pred par t dni obsojena pred na stojanstvu. potem se morajo vseka. Moskvo- se Je »shajal tudi Ata-^iitika Euleuburg. ki je bil nepo-i dunaj-ko poroto na desetletno je djalkor spomniti, zaradi kakih ma- ,iaziJ Cičerin, ki je potem ostal v'sredni zastopnik ministrov, piše:'. ki r- i" V* hila r;uli bolezni čr njše zveze in so takoj obsodile poizkus atentatorskih metotl. Kako se morejo potem pojasniti vandalski izgredi fašistov proti soro-jakoin v Italiji.' Fašistovska na- i Rusiji. j— o(j zjutraj do večera sem Njegovi potomci so dali Rusi-'moral nciprestano lana. -t..... Iaj vrača silja se morejo tem manj razume-"spomnila na gotove izjave na ti ker so med našo državo in Italijo sklenjene prijatel.jske in za-vezniške zveze. jZahtevaino od naše vlade naj vse -stori da se za-jamči našim rojakom poti Italijo človeško življenje, njihovo imetje, njih narodnost in njih jezik. Pričakujemo od Mussolinija. ki 111 1 jc uspelo obvarovati Italijo pred komunističnim kaosom, da bo znal svoje državljane obvarovati tudi preti fašlstovskimi tolpami in zagotoviti polnopravni red za vse. Ako fašizem ne more biti tlrngo kakor politični batinizem. jmtem Italija ni reseaia boljševizma, temveč se nahaja pod najhujšim boljševizmom. ki je sam sebi namen. Tak boljševizem ne more kljub vsem nasiljem računati 11a dolgo dobo. Ženil jor&dlliške *'• Novost i" ugotavljajo. da so se vandalski čini nasilja proti jugoslo v. manjšinam v Italiji «logodili po s«nl»do-vanju voditelja teh manjšin «lr. Wilfana 11a kongresu zastopnikov narodnih manjšin v Ženevi, ki poni en j a mednarodno afirmacijo naših manjšin v Italiji. Treba je o-ponimrt i našo jadransko sosedo, da nismo mi kolonija italijanske kraljevine. Dasi nočejo velesile prevzeti obveznosti zaščite narodnih manjšin, naj Italija ve. da ni- vze-mala diplomatske korake v -Njcgo\i potomci so tlali Kusi-^ moral m.pre-tano preoblačiti. Naj-Beogi-atlu. Vsekakor ho spemi-'^ učenjakov, državnikov prvo v jutranjo obleko, potem \ * ja la oholega držanja nekaterih !in generalov. Znan je general De-1 dres Za jahto, potem v dres za t-italijanskih družin r-naših piimor-l,lis Čičerin. veliki upravitelj cele niS- potem obleko k zajtrku it i. skih mestih, vsekakor se bo tudi. Sibirije ob času punta Pugačovn To je s!<> od jutra do večera. M davnem fašistovskem sestanku v Zadrti, kjer se j,- odkrito gov >n-lo «> faši.stovski akciji 11a našem ozemlju. Neki fašistov-ki list je netlavno odkrito priziuil. ami povzročili v svojem lastnem parlamentu.' Nadalje pi.Š«' ta list. da napad na "Edinost" ni bil slučajen in da je mnogo razlogov za domnevo, da je bil ž«* davno pripravljen. Razlog za napad j«' iskati v sistematičnem izvajanju fašistov-kili met-od proti našim narodnim manjšinami. List naglaša. leta 177.",. Boris Cičerin. rojen 1. tem. ko igram teni-182S je bil glasoviti profesor vse- «*« i ar jem esor vse-jp;, lahko i/ njega izvabim vse mo-al je ve-igoče politične ugodnosti in kon- cesije. Od aprila «lo decembra 1001 j.' •sar Viljem neprestano pofova da' učilišča v .Moskvi. Napisa liko tlržavnopravaiih in filozof-1 J škili del. bil j«- prezitlent mesta' Mciskve. Ta Boris Oičeriu. oženj en' z grofico Aleksandro Kopnist. je' bil pravi stric sedanjega Ijuils-kegal llU .v koinisarja Cičcrina. Drugi njegov. stric, Vladimir, je bil oženjen ^ Zofijo Boratyn.sko. j Rodbina Cičeri. ki je sprejela v:f;, lfnn ^ ,rrot- ZcilIitz- Rus.j! še konenieo -n\ izhaja « ,)olj stragno j(. lo (ia Ist-re. meti Reko in Trstom. Sever-1 1 1 .11 1 l-arja delavnost od dne d ni del tega goratega polotoka ^,yst*.lja 1>c/no /a j,.jjn4 imenovali v srednjem veku Cičari-l ,, ()(.v,.Tih 1rl yiMi. (_T)irklh jo a tam naseljeno slovensko pre- ,,.., . , , ,, , • , . . J . 1 t rav rad ]>osveea tlve uri dopoi- Ine za poročila in pretlavanja svo. vidid samo tri muii-ovemer otrok se pritožuje. sarjem niktlar ne nior*- p>-meniti glede vzgoje prineev. Le- - Na.i- strašno je to. da zapušča ee-dne ~ zajtrk zjutraj v domovin«) 11a Bolgarsko. \ Budiniixsti je i-1 inela z novinarji kratek razgovor. • l.isfi pravijo, da i'- ('arnieiu danes j ži\ i i. rtvec. \'idi ji, da je jeti-ka že tako 11apre b.vala. tla morilka n-' bo vr," tlolgo živela. Z no\ i-I nar j i je izpit-govorila le pnr bese-. di. Hekla je: "Vem. da s,.ju zapisana smrti. V-ndar itrnivni-z za-| dovolj-tvom. ker se mi je misija posrečila. Edina moia žel;a je. tla , s«- erkrat vidim starše." Polarno poletje. smo tako slabi, da bi se morali!da ni dvoma, da se na ta način nasmeliova.ti na -vse njene izzival-1ustvarja konsolidacija prijatelj-ne iz])ade. Treba je energično o-j skih zvez med Italijo in našo z. «ln«'vn-- < di v pro>ti !'-;"av liie-e -ev t ra ja io"< p'ice. ki su r. a vaj eite!:. popohtoma eijo. ker r;e zaid« v neprestan' jih mini-trov. Oi> eni sledi kosilo. ('vetlit— k«Miiu soroden jezik so najbrž kaj:/n ., > „1 • • 11 ' J Ob L'. Sf odpelje na izprehod. — trn k-- :i radi pride!iii spremstvu princese . .........., - v - ... 1 1 |.\ato pije caj lil se vleze. Zveeei Zofije. Kot Slovenec se je hitroi t „ Jot) O- 111 lil vživel med Rusi in njegov sin I-j van Obndovivši. je vstopil celo. kot redovnik v pravoslavni samo-j .stan. { Toliko Kozlowski. Kaj j katerim ivoje nc- llil telil resnice, tega menda sam tovariš Cmerili tie ve. Imel sem priliko vi-ikt.i Cičcrina v Varšavi, toda ra zeri nfke posebne mirne tlobrotlus-nosti nisem opazil na njem niče--ar slovenskega. Pač pa 11111 drhti krog u-tm lokav smehljaj kot Nikoli Pašiču v Beogradu. Ako je Cičerin naše krvi. tedaj imamo nov dokaz, da Slovenec, — maga-ri je Cič — povsod po svetu več doseže nego doma v svoji majhni ljubi Čičariji. Dr. A. Novačan. "Velika Nemčija pod habsburškim žezlom". •aj 111 se vie/. le. i i večetrja. ki traja navadno po tri ure. Okoli sebe je i/.bral same priliznjene« j«^ mogel pripovedovati slane šal*'. Dev«>t nieseeev na !>-to .}«• potoval, tri pa prebil pozimi v -vojih gradovih, večinoma na lovih. oK j.- tisti čas prevzel vodstvo vojnega kahim-ta I.yncker. mu je neko." dejal eesar Viljem . — Kaj ne. dragi Lynek r. sama suhoparna poročila! Semintja tu di kako veselo zgodbo! Ludvik ]>oroča. da je nemškega ee-arja pokvarila v prvi vrsti oblega lizunov. Nobenemu cesarj:» ». traja na teea-v skupaj noč in Vpliv te dolge >be sp Tjiozna t m -. Ko natopi v«-e poletje izgub" ■ne na nočni pn-svo.io orijenta-solnee. ako riše ie kroge o!> liorizon--•••!•> v tem r*a-u ja-neprestano soln- «•. obseva, in mar.-ikatera vrsta j>* v polarnih krajih lepša kot v naših krajih. T di na človeka naredi \se to ču !en vtis. in kdor ni navaj- n 111 polarne dne\e in no«'-i. ta z-čuti v sebi 111 kak le'inir. Celo t>tro«*i se pri igrah v .-asi tak«» pozabijo, da -e igrajo skupaj pozno v polno'-. k -r jt' i .;«'- neprestano svetlo. Skrzyr.cki obišče Prago šele v decembru Kakor poro."a "Kurjer \Var->z:nv ki", obišče poljski zur.anji minister Prago šele koncem decembra. Njegevo potovanje bo v zvezi z ratifikacijo tlogoVorov. sklenje- niso dohajali toliki izrazi prilizo- nih m«-«l Poljsko in Češkoslovaško. Zadnji sekcijski načelnik cesar-! ja Karla dr. Schager, setlanji vo-! dja avstrij-.ke nronarhistiČne stranke piše v N. \V. Journalu. da se Im) njegova stranka orijentira-!a na nemškonacijonabiem pro- koli diplomatskega razloga bodi-,"Edinosti'* pa povrni". Ako Ita-!gramu in .da bo kot vedati to Italiji t ramo. da ima tiaša država sred-vsaj celokupna naša javnost. jovrne milo za drago. za priključitev Avstrije k Nemčiji t«ula le -pod pogojem, če l>o«lo v "Veliki Nemčiji vladali Habsbnr Pravda" piše: Ako o!>stoji v Koncem vsega menda dr. Niučič žani!" BOŽIČNA NOVOST Slik-i vun kaže novost, kukoršn«4 niste vi«l*--li v ^'vljenjti. Stolp. kr"g katerega rostii«"no l«-te an-ir■ -lji, zvonenje zvonov in p^'TianjSane jasli»-o. Vse j" na4>r.tvljeno po :iačlnu vrti ju k n. V.-ti-mioa na. vrini ."•* nfprpstano obra«"a in žnj« anr« lj s trobt n-t-> ter spaxlaj ancelji 7. trobentami. I*ri vsakem ol--r itn mlar.j"• z ivei.kiji oh zvonce. k;«r pr».izvaj i 1.nis*»e meltKllje. Pod zvonci pomanjšane jaslice. Sto;alo je trinajst in.'ev visoko, napravljeno iz k >vir »*. un»« tni-k<« izdelat.o t»-r pa je mogoče post iviti vrhu božičnega drevtsa. Vročina, prihaja-i.)*"-a od win" na drevesa, bo zaielu. obrat-atl veter-n;<-» 7v>r.i"ki IhmIo z\oiiili in vse bo izgledalo lepo in p* isc- nn. Ali i>;i postav:t<* Vit sk-ipa.i na tnizo 1 »r fižgite >«\-.---e. ali pa p«>stavile na radiator iri nu pe<* (če ni prevroča), pa se «v> obračalo i»i Tvonil i Kamorkoli boste postavili, bo okrasilo vašo sobo ti*r prineslo v tij<> boži« no razpoloicnje. 1 >-bro ra zmer«-m Xavoilila pi^lljjimo z vsak'fn iu>ro<''-'lo-n c.-nn \->=.> skupino je r:ijti.. $1.9». NE f-> »ŠlT-JA 1TK DKN'.MUA VNAPREJ ampak • ?;»mn »^režite ta ogais in «a nam pošljite in poVg z:.vitek 1:1 : -'šiiunn. «•.•:•> za stojalo pl;:-.ite pismonošn. ko vam I«. >■: zavoj .k.m»v. NAPO'ITE I »AXES. GRAIVJD NOVELTY COMPANY. Deotj 128. 172Z N. Kedzie Ave.. Chicano. bi. ŠIROMAŠTVO HOHENZOL-LERNCEV Knjigarna "Glas Naroda" Milčinskijevi spisi: Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti Trdo vezano ................ 1.00 /,adnji nemški cesar je bil po Mimo ciljeV( tp VC2 .............. ^ odstavitvi m b<,gu v inozemstvo 2anikeniežov lastni životopis .75 zelo p rast rasen in se nikakor n< .Mrtvo mesto .................... 70 mogel vživeti v vlogo pregnanega ^^ Gostač .................... >3e Kralja. Se manj pa mu je šlo v Materina žrtev ....................80 trlavo. da se upajo tako ž njim Musolino ...........................40 postopati njegovi lastni podložni- Mali Klatež ........................70 ki in ga celo prikrajšati pri do Mesi;a .............................30 hodkih. Toda Vijem m j«* oil pr- Mirko Poštenjakovič................30 vcga strahu hitro opomogel in je Mož z raztrgano dušo. Drama na mor- začel nastopati /. vedno večjimi iu- (Meško) .................. 1.— zahtevami do nemške države, ki !•Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .26 mu je z malimi izjemami tudi v*e!Mladim Srcem< Zbirka P0vesti » ** ugodil;,. Sedaj so na razpolago L vensko mladino ............25 , . . . ... ..... , tNotarjev nos, humoreska ...........35 ,podrobni podatki o \ ll jemo Vem (j{ar0(j izmira.................40 premoženju. ki je vse pivi *ot Nai|fc vas> j del, 14 povesti.......90 malenkostno. jNaša v n de, 9 ............^ Z C Več ni«'M>ecv >i» pleto i>oga- Nova Erotika, trd. vez..............70 janja med prusko državo in za-I Naša leta, tida vez ...............80 t^tmpniki Viljema II. glede odprav-!Naša leta, broširano...............60 nine Ilohenzollernc«'v. po zadnjem Na Indijskih otokih . ...........60 poravnalnem predlog.i naj ne do- ( Naseljenci .......................30 bi poslednji nemški cesar nič manj j Preriji .......................30 kot 210.000 juter zemlje! Ne sa-|jnWH,fc ......................... mo to povrniti mu hočejo tu li 'Narodne pripovedke za mladino .. .40 i , i. , , . /*a krvavih poljanah. Trpljenje in lo vrsto kra-.nih gradov m posest ) . , , . , . . „ . - I strahote z bojnih pohodov bivse- va, zadnja pa ne v izkl pieno last i , , „ _ . , , I sa slovenskega polka......... 1.50 ampak !e v uporabo, s eeiner sO| M-vrdn zvezani tudi v s! mastni do-;Narodna biblioteka: liodki. Vse to vrže Hohcnzoilern-i «-»m, kakor je izračunalo prusko Kranjska čebelica.................90 finančno ministrovo, nekaj nad 'V gorskem zakotju...............35 pet milijonov zlatih mark' na l«JKrvila osveta .....................35 to Za kruhom .....................35 jČrtice iz življenja na kmetih.......35 dobro, doma naj- Toda Viljem še zdaleka ni s tcm,gera£ Kadovoljen. marveč jc po svojem] Amerikah/povsod generalnem zastopniku odklonil. bolje •ponudbo pruske vlade. Za..,. za 'fioj s prirodo, Treskova Urška .. General Lavdon .............. Spisje ........................ .35 .35 .35 .35 .35 .60 1.00 hleva tudi vse gozdove in zemljišča v Nemčiji, ki jih j«* imela krona kdaj v svoji postati. Viljem jBeatin dnevnik . zahteva nadalje dve tretjini v>eh! Grška Mytologija edik. ki vise v muzeju cesarja Frij*imska Mytologija .............. 1.00 derika v Berlinu, med njimi seve- .......................35 da najdragocenejša imeti hoče £ ognjem in mečem ..............3.00 Schakovo giileri jo v Monako vem. I^N j? ***** kovine .........35 ... . , : Božja kazen .....................35 Skutma vrednost vsesa bogastva -o i i .. * . . , , , .Emanek, lovcev sm ...............35 k. ga hoče imeti, daleko presega ,Napoleon j......................75 I Obiski. (Cankar). Trdo vezano Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka Ogenj tr. v................... Pesmi v prozi, trdo vez......... Prigodbe čebelice Maje trda ves. Pabirki iz Roža (Albrecht) ____ milijardo zlatih mark X;ka!kor pa ne smemo pozabit i. j je Viljem od svojih bivših podložtlbkov že Vse dobil. Že prva leta po revoluciji je prejel v gotovini nad 12 milijonov zlatih! maric ne gl« •• pohištva, ki le onih -i ga je lobrih •to vn« Pasti in zauke. Kriminalni roman 1.4C .25 1.30 .70 1.00 .25 .35 bil dal kasne- Pariški zlatar .....................35 je poslati na Holaiubko i/, svojih! gradov. Razen tega dobivajo IIo-Jienzollernci izza 1. januarja 1924 od pruske države po o0.000 zla /ili mark ua mesee. Že iz tega je dobila Viljemova rodbina doslej nad milijon zlatih mark. Kljub temu je v Nemčiji še na stotisoče nionarhistično navdahnjenih ljudi, ki slepo verujejo govoricam, da se bivšemu cesarju iu kralju in "gospodu vesoljnega sveta", kakor si je dal Viljem tako rad kaditi, ne godi baš dobro v pregnanstvu in da se ima boriti z gmotnimi težkočami. Pingvir.ski otok tr. v. 1. z v. .90 1.00 1— MESIJA SE VRAČA... Madame Annie He-ant. ki uživa med teozofi in spiritisti ne samo v Angliji nego tudi drugod velik ugled, je zadnjič govorila na velikem zborovanju svojih a, ta možakar je imel ženo in deco s seboj, in sicer je imenoval svojega sina za meščanskega častnika. eno svojih hčera je pa zaročil z ne vem kakšnim hidalgom, ki je bil tudi meščanski častnik. Dekletu je bilo ime duana in don Felipe Ga rein, kraljevski namestnik mi je nekoč rekel v razgovoru, da je dekle presneto postavno. — Tako, tako. — pravi Tomaž. — To je torej vse lepo in prav. l/borno, da! Naš plen bo torej dvakrat aii trikrat večji kakor smo izprva računali. . . Tudi sedaj je go v Ji l hlastno, kakor da se mu izredno žuri, da konča ta razgovor o španskih prvakih. Naenkrat pa se mu glas zopet izpremeni in zadobi svoj prvotni, t rili naglas, ko se Tomaž ►edaj obritf k .svojim zbranim »•astnikom in zaključi posvet : — Bratje, — reče, — sedaj se razidemo. O polnoči bodi vsakdo na svojem mestu, pripravljen za naskok in oborožen, kakor treba. Dotlej pa ukazujem kot vrhovni zapovednik: Izvidne .straže in patrulje naprej, iu zberite mi kolikor le mogoče takih-lc puščic! Če jih pošteno izzivate, bodo Indijanci na obzidju kar sipali ž njimi. Drugi pa naj pobero po vseh nasadih bombaža tu naokrog kolikor mogoče mnogo bele volne. Kajti v prihodnjih urah bomo vse to prav pošteno potrebovali, zakaj, boste že videli. Sedaj pa: Bog z v.-rmi! Naj vas vzame v svojo vsemogočno zaščito! Častniki se razidejo, Tomaž pa ostane sam, obe roki še vedno mogočno drže drog, na katerem plapola maloneška zastava. Nekaj hipov pozneje stopi Tomaž dva, tri korake jfaprej, kakor da hoče pogledati V svoj šotor. Vendar pa ne stori tega, marveč sede v bližirii vhoda na štor in se zamisli. Po gospodovalnem obrazu zaigra nasmešek, kakor odsev prihajajočih zmag in ponosnih triumfov. 10 Noč je temna ko v rogu. Flibus-tejci se splazijo neslišno do sprednjih palisad. Suh. paleč veter zavija skozo vejevje in šumeč pripo-giba vintiko travo. Tiho, previdno korakanje prihajajočih napadalcev se meša k tem nočnim šele.stom in' » se ž njim tako spoji, da od vseh petdeset ali šestdeset španskih r , ptrainikov, ki opravljajo na ob- lov kakor en sam. Ta trenutek švistne petdeset ognjenih strelic po zraku in se zapiči v strehe stražnic, kolib in skladišč ter vseh drugih lahkih barak, ki so postavljene na bastijah ali nad jarki, druge strelice se pa zapiči jo še mnogo pogubonosuejc v strehe mesta, v velike magacine. . . Povsod, kamor se je zapičila taka streliea, vsplapolajo skoraj isti trenutek ognjeni zublji, ki jih suhi veter raznaša daljcv . — Evo, kaj sem vam rekel! — vzklikne Tomaž ponosno. Splošen krik mu odgovori. Skrivanje in molk sedaj nista bila več potrebna. Vroči močni veter raz-pihava požar in vname vse, kar je gorljivega. Obzidje je ognjeno razsvetljeno, po njem pa begajo presenečeni Španci križem kražem. Jarka razsvetljava jim jemlje vid. Ti Flibnstejci niso več opasni. To-stran jarka na kazematah in za branikom razstavljene straže se pričenjajo že tudi vznemirjati in nekateri se spuste v beg, da dosežejo še o pravem času jarkov breg. Njihove črne postave se ostro odbijajo od razsvetljenega ozadja. Uprav prijetno je. kako lahko pomeriš na vsakega posebej in jih ga vpraša, in glas mu zveni hri-pavo, kakor da je vinjen: — Brate Bonnv, ali je ženska tu? — Seveda, vrag jo vzemi! — kolne Flibustejec. Ta hip prihiti-ta dva črna sužnja, vodeč j*, seboj žensko, ki sta ji zvezani roki: — Juano. Na Tomaževo zapoved je morala tudi ona slediti vojski pri naskoku. Tako je na lastne oči videla popolno zmago pustolovcev in nečuveni poraz španskih vojakov ter končno vse strahote in grozote, ki jih doživlja nesrečno mesto, ono, ki je njena domovina, in ko-je je sama še pred nedavnim tako slavila iii hvalLsala, da je neza-vzetno, nepremagljivo. . . Sedaj pa mu gospoduje tristo nemaničev, tristo postopačev in pocestnih roparjev, tristo brezmicev in brez-domovincev, zbranih pod zaj>oved-ništvom onega, ki jo je ujel na zavzeti ladji. . . in vse to skoraj kakor da je le igrača, z lahkoto, za zabavo, šalo ali posmeh. . . Črna sužnja, ki imata nalogo, da jo čuvata in vodita, jo prenašata čez vse zapreke, čez mrtva in razmrskana telesa, mimo gorečih poslopij, jo pri tem suvata pred seboj ali vlačita za seboj, ona pa V poljedelskem departmentu v Washingtomi je poseben oddelek, v katerem so varno spravljeni v neprodušno zaprtih steklenicah najrazličnejši bacili. Bacile rabijo za raizne poskuse. Temu odelku načeluje William Garrett, katerega vidite na sliki. K NEMIROM V SIRIJI Nekaj časa je imela Velika Britaniija svoje težave s kolonijami. Zdaj je bilo treba voditi borbo z Egipčani, z njihovimi ek-stremnimi naoijonalisti, zbranimi {okrog neizprosnega Zaglul-pa— ali se prerekati radi Sudana, se- dobro razvidi iz dejstva, da so u pomiki v Daina>iku takoj planili po Annemeih in jih petdeset poklali. Gotovo pa je. da je najmanj me roda jeni za rtpor arabski narodni motiv, ki se inora vsekakor razlikovati o l običajnega odpora is- kar po vrsti odpihneš, ko priple- J ima neprestano pred očmi vse te zajo na vrh roba, namenjeni, da strašne ljudi, te hudiče flibustej-poskačejo onostran v jarek, in ko *ke, rdeče in pijane od krvi, črne iz polnega grla kriče tovarišem' od smodnika, grozne in strašne, in za obzidjem, naj jim vendar od-pro vrata in pridejo na pomoč. — Fl,ibustejci se poslužujejo svojih-musket kakor lovci. Za č^trt ure ni na obzidju nobenega živega na* sprotnika več. Sedaj pa zapove Tomaž z gromkim glasom: — Napred, bračo, juriš! In iznova mu odgovori vsa vojska z gromkim krikom: — Jag-nje! Jagnje! Jagnje! — Naprej, bratje, naprej! — Kolji! Kolji! Z nekaj skoki so preko obzidja. Naskakovalci splezajo po ramah tovarišev na vrhnji rob, tako ročno, kakor da bi kdo grozdje zobal. V sklenjeni koloni se zaženo potem naprej, za njimi Tomaž, njih general in Loredan, njih vodnik in kvartirmojster. Tako goni vsa grozna četa, bije, kolje, strelja, lomi, prevrača in dere med ognjem, krvjo, razbitki, razprskanrmi in raztrganimi kadavri, strahovito kakor trop pošasti v že napol zavzeto tneslo. Uro pozneje je ves posel domala opravljen. Skoraj brez udarca so zažgana glavna poslopja. Vojaš- daj zopet z nacionalističnimi In- Jamskega prebivalstva proti go-dijci. Letos pa. so kolooiijalni pro- • spodstvn tujcev - kristjanov, blemi v A/ngliji »topili v ozadje, a N< dvom no ima Francija na ra/ v stiske Ln neprijetne težave .71* r.-clago sredstva, da vduši -virski prišla Francija. Komaj se je iz-, upor. Toda ta sredstva vporahiti boljšala situacija v Maroku in so v .dovolj vidiki množini, pomeni francoske čcite mogle zavrniti izdatno obremenitev francoskih Aibd-el-Krimove tolpe ter jih vre- fšnane. ki se že sedaj nahajajo v či nazaj za njihove postojanke, so kočljive 111 stanju. Vrh tega trpi postajale Job o ve vesti iz Sirije fra.neovki ugled v inozemstvu in vedno hujše, naznanjajoče vedno da se francoski 'mandat nad Siri-večjo opasnost. večjo nesrečo. — .'o po šestletni dobi izvrševanja Danes je položaj v Siriji za Fran- ne more ponašati z boljšimi norčijo gobovo najmanj zelo m pri- hi. nego jih okazuje današnja si-jeten in opozicijonalni listi poroča lnaeija. jo o dogodkih v Siriji pod našlo-' V vnanjem in celo v francoskem vom : Sirski škandal. časopisju so se pojavile vesti, da Pamlejeva nova vlada je v svo-T^ee doba francoskega manda- ji deklaraciji omenila neljube do-itil v Siriji že 26. eeptembra pn- j., o.• ... . . . n, 1..» hndnjrara leta. Asrenee FTavas 1 godke v Sinji ter navedla k<»i . . , - -k i prinesla narposletl pojasnilo, d vzrok nemirov razne nagibe. —■ 1 1 -p. j . _____, , ^ . je svet Liire narodov povsem eno- Predvsenn je opozorila. i ". k od svojejra soigralca (ki pa samo na..'eze! uši. ampak : .1 so jih nalezli <>d njega sk<.r>» vsi otroci v razredu Mati se je jezica. Toda. S«>Vka vi-diteljic.i. iti učiteljice ji povedale, li.i j«» jiLko varno zi'.ravilo St-rjioitni's SUii» Flc.i Soap Tako so t stesa večera Tončku glavo temeljito umiti s Serpoftiit's Skip Flea Soap — ter naglo odpravili z;- jt-:lav» • . Setlaj umije mati TonOku plnvo vsak »lan ali vsaka »Iva oi;: kot mu »tmije obraa ali r;«ke-i-in ona v<». il;i je s«-«la.i lant varen preti n .Vezen join. Sergeant's SU p Kita Si.ap premaga u>i s str»>kovtija:*-!;'m •"išč-enjem. To mi'o ima v sel>l zdra\ ilno sestavine ter st- tea laliko uporablja v zelo napredovatnlh slučajih, ko je zafeta v.«-koža j* l:ati. Nr škoduje nit. najbolj nežni koži. Inia prijeten duh. 1'ametno »nater«- r.o čakaj", da njihovi otroi i nalezejo uši. ampak jih prepr. . 1 j.> r. r.-dno uoorabo Skip Flea Soap. Kupite danes en kos Sergvant's ihi s\'oj< lekarnarja, v department trgovini a>. prodajalni toaletnih sredstev. /Zdravniki in zdravniški uradnik-. priporočajo. Številni ncite'ji. zdravni- „.. škc strežnice in stariši pri- BJr _ J»V čajo o njeg.i g itovih uspehih. < *e ga ne more t dohiti pri lekarnarju, nam pošljite 2."» centov, in mi vam bomo poslali milo po pošti. I'OIJi MILLER DRUG CO.. Inc., Richmond. Virginia ergeemfs SKIP-FLEA SOAP MOVE, PRAVE VICTOR BOŽIČNE GRAMOFONSKE PLOŠČE Ravnokar prejeli iz Victor tovarne. Naročite jih takoj, dokler zaloga ne poide. kol na celil vsem tem hudičem je grozni mož, za katerim dero. Juana se -'koraj zgrudi od izmučeiiosti in skoraj umira groze. Sedaj" je ob ves svoj pogum; ves širokoustni ponos se je izgubil. Sedaj čuti, kako je majhna in slabotna, pomilovanja vredna majhna ničla brez volje in brez moči. skoraj oropana zmožnosti, ida .bi še kaj čutila. . . •Sredi »prostranega ob<$ka pred dvorano orožarne, sredi tolpe teh okrvavljenih in zmage pijanih pustolovcev vržeta sedaj oba črnca svojo varovanko, povezano kakor culico, pred noge groznemu gospodarju. Juana ne plače in ne sto-Če. Tam čepi kakor kreatura, ki se zaveda svoje ničevnosti in ki jc na koncu svojega odpora, na mestu, kamor so jo vrgli, in njene velike oči so izbuljene v Tomaža. Ta* pa, ves upijanjen dobljene zmage, se ji približa zmagoslavno in se je dotakne s prstom: — Ho, — zagrmi nad njo. — ali si tu, golobica? Glej no! Dobro! Ali sedaj veš,-kje si? Boga-mi! Ne boš dolgo čakala, sam ti povem: V Ciudad Realu si, na nega vala propagando, ki se je pojavil na vnem širokem predelu od Kitajske do Maroka in o ka-| tereni ni treba izgubljati besridi zn!rot1ov nima nikakih 0 te,n razlago, odkod prihaja. Poleg te- kako ki,k:1 (lržava man*. sra se uveljavlja proti tujcem 1 ,,wt»- P^^t«™ ^v.si samo od sploh naperjeno razpoloženje, kI'^ol .ene države. Sveta noč. blarcna noč. Božična. Hitite Kristjani. .75 7S.113 Kako Je h!o pri Hamletu? Kneftra in vasabiindi, 1.25 CSTlti Dve srci. po'ka, Kragulj, valček .73c 77S07 Sirota, Strunam, ,75c 77!>13 Taniska, vaiček. Ka poskok, polka .75.- 7M»SS Dunr.jski škric, polka. Bavarski šotiš, ,75e 7S!7«i Dve utvi. Oj večer je že, .7jc 7 S17 7 v C'evel3ndu sem doma.— polka. Posavski Valček, .75c 7^1S2 Šentk airski Paberki, Nove Harmonike, .75e 7Sl:,v< Poročna polkn. Sladke Vijolice, valček. 75e 72t2'J Kršččenici, AngelJ sveti z nebes doli, .75c lSl'C:; Santa Ctaus (otroke) Poje kvartet 'foneniaiigli". pod vodstvom iv. 1'otokar. 1. t. nor t*. Itevell. l'. t'lii.i, Iv. FntfJiar. 1. 1 as J K. ibar. 2. lias Ivan i'ajl:. Za smeh. 1».:: va. harmonika i:i «lruj;l. •na ?1 roj. .Mi- Lovše — if. C Hojerj. v ,l:ije na harmonik«.' itd < MNlheni iv.j. Miss J. I .o V: — M. 1'dovK F.. t?peh«-k, na harmvtiike. I ianilova in drugi z harmonik« l>an:lo\a in I.. Spt-hek. Sm«-. CiiOber.i kvartet. »;...H., ni k\artet s ptičkan*;. r-oje F. Potočnik. Teils of Moth -r Goose Land. X- z. ang!«'škem jeziku, smeh. pti• i- živali Zadnje dni pred Uožieeni je pošta juezaposljena i;i ii l.i nn.g. J vojev o pravem «"-asn. Zato ««!« zarjam««. ii;:n»i it,- t.- l-oaiene pl« š*'-. termin trajanja. Zveza na- I>«-eiK»zno. Prilož te mol..-V or.l.-r ali gotov šti. Nove vrste Vit tro'e glasne in razi- • i.«- k««t zv«.n, Victor ploš« imamo v.-dno v zalogi. Fre. verižice, prstane, srei'inina. zlatnini .ite po cenik in priliranili si lu st«- dolar.:«-. Seveda Francija na kaj slične-ga ne misli. Ali značilino je vendarle. kako velik vtis so napravila poročila o sirskih nemirih, da >o se razpravljale že take mož n'sti. ima. v Siriji kakor v vseh muslimanskih deželah že vnaprej plodna tla. in to razpoloženje izrablja pauislamska agitacija. Da pn to še ni--o vsi vzroki, ki so povzročili nerede.^naglasa vladna deklaracija saana. Iz opozicijonelnega j časopisja se velik, če ne glavni i Nevarna igrača, del *rrivdo vaili na dosedanjega j Ča.bru je naišla Francka Na \*rhorvnega šefa in. j>oveljnika fran. | glie, dvanajstlc«tna hčerka tam-eoskega v Siriji, generala Sarrai-, ka.šnje pocestnice, dinamitno pa-la. Da ta general res ni bil za Si-|trono s katero se je neprevidno rijo srečno izbrana oseba, o tem igrala. Nenadoma ji je patrona v priča njegov odpoklic. j roki eksplodirala tea**]o na glavi K navedenim motivom sirske rokah težko poškodovala, vstaje se mora še vsekakor prišteti lateiiitno anarhistično razpoloženje, ki je značilno za prebival- ] st.vo Sirije. Ne le Druži, tudi ve-'da je znani slovenski pisatelj dr. lik del ostalih Sircev je bil vedno Franc Zbasnik (pred kratkim praz. pripravljen -upreti se oblastvom,'.oval svoj sedemdeseti rojstni IVAN PAJK, Urar in Victor Dealer, 24 Main Street Conemaugh, Pa. Krasni stenski kole/o r bomo poslali vsakemu našima odjcmalcu. ALI VESTE — nice, orožarna, mestna hiša, dalje Xovi Granadi, tu si ti! Sedaj se s povsod nepotrebnimi čarovniš-, pa kar ozri Glej,, tu je orožarna Wmi bukvami »napolnjena ploSče |>rvi o m v vs«-'i jezikih Piano »t.ile. l'i- ANTHONY BIRK HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEKORATOB l*revzamem vsako t to stroko spadajoče delo. ROJAKI. FllRDNO OUDASTF. PRUGKMD NAROČILO. VPHA9AJTW M EN K ZA CENO. 1811 Stephen Street R'dg^wood, Brooklyn, N. Y. Telephone: Evergreen 285i-J Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1926. je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili. Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen. Cena mu je 50c. Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Pozor rojaki! V zalogi imamo ^ SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company 182 dbrtlandt Street New York, K. Y. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"! GLAS NABODA, 27. NOV. 1925. ^ 1 ■ 1 '.1 i u-qei GOSPODAR PLAVŽEV. Francoski spiral Georges Ohnet Za "Glas Naroda" priredil G. P. vedno moje najbolj vroee koprneaije, da sem ji sliena v vsem in mislim, da bi bilo težko izbrati si bolj dovršen uzor. — Biti le stična »meni? — je odvniila Claire niirnoV— Skrajiio skromna si. — In to se ji jc pripetilo prvič, — je mrmrala baronica med zobmi. (Dalje prihodnjič.* (Nadaljevanje.) — Temu se ravno b oče ni izogniti. — je odvrnila Athcnals z milnim glasom. — Med Claire in menoj ni treba ni kakega posredovalcu in po pravici bi bila lahko presenečena, če bi ne izvedela za mojo /.aroko najprvo od mene. In nato, med nama rečeno, ni položaj vojvode tak kot bi moral biti in mislim, da bo hvaležen za to, če lun olajšamo t«žkoče prvega sestanka s sorodniki. Kakorhitro bo . tvar enkrat objavljena. jie bo nikdo več vrnil k starim stvarem in v-c se bo glakdo izteklo. — Ti se vendar ne bojiš, da boš slabo sprejet — Slabo sprejet! — je zakričal Moulinet. ki se je vzravnal ter od!(čno vtaknil obe roki v žepa svojih hlač. — M6ž v mojih raz-m-ralt, prejšnj trgovski sodnik, milijonar, ni nikjer slabo sprejet. e morajo obleči v najlepše li-vreje. CoLrt ure pozneje ><• je oil]>eljala Atlienai< s svojim očetom proti Ceaulieu. V trenutku razočaranja > t or je ni sklep j»» Filip popolnoma po-abil ter zo»m't vrnil v grad. Dejanski mu je baron popolnoma onemogočil reservirauost. kajti že na vse zgodaj naslednjega dne je prišel v plavž ter h titko pcmazal -svojo obleko, da je bil Filip prisiljen pogoditi mu obleko ter ga nato povabiti k zajutrku. Filip je /.nal preti >*amim Nt-btij opravičiti svojo slabost s takim Tf_:tnim ra d ego in. tla j<* povsoin za lo voljno zopet st-opil na ono teraso. na kateri je dan poprej preživel dve tako mučni uri. Gospodična de Beaulieu se je obnašala napram njemu prav tako hladno :i brezbrižno kol tekom prvega srečanja. Mesto da bi se tiii! ustrahovali kot prvi.", je izzvalo ošabno in izaničljivo obnašanje n igrali na trati grajskega dvorišča kroket. Filip in Bachelln i t bila razsodil ka. a baron. Oct g ve, Suzana hi baronica no igraii. skozi odprto okno -aiona sta zrli markiza in Claire ki se ni hotela 11 e je naenkrat oglasilo ropotanje voza, ki sc j«? 11-1 i a \ i 1 pred vratmi «:/;*adu. Kot jata preplašenih ptic m> -e igralci v trenutku razpršili, a se zoprt zbrali v -alonu. ko je neki služabnik izročil markizi karto, (lo-spa de lieauli.u je presenečena zmajala z glavo 1er čitala : . Oonpotl in gospodična Moulinet. Daljši molk je sledil njenim besedam, kot da skrtijo navzoči, •i.: >e bliža ntizpro no resen dogodek. llaronica se je prva zavedla, plosknila v roki ter vzkliknila : - To pa je vendar premočno! Kaj hočejo ti ljudje od na-.' — je vprašala markiza mirno. K r ni nikdo odgovoril, je pričel govoriti notar; >.i-'im..go-pa markiza, da delata gospod in gospodična Mou-•i!M r. običajem primerno, kot novodošla svoje obiske pri sosedih. l5i • 'la sla v Heaulit u. kar je povsem primerno, ker spada vaša diui-. ina k najstarejšim in najbolj uglednim v provinci. Tudi je rekel go*p.»d Moulinet. da (Nizua njegova hčerka gospodično tie Beaulie.il / !<-t.i. To mi vzroki, ki poja-njujejo današnji obisk obeli. I pa mi. draga t* ta. — je vzkliknila baronica. — da -i ne bo- |»-i-tili dopasti zivupntisti tlratžine Moulinet. Kaj vas brigajo ti ijirlje.' (in je povsem ortlinartn človek in njegovo hčerko poznam k« t eno najbolj nevarnih oseb. kar je je kedaj lezlo po svetu. Se-t'aj pa prihajajo to parveniji ter -i domišljajo, tla si lahko preskr-! e družabne otlnošaje. prav kot so si kupili grad s pomočjo svojih i ilijoii!»v. Zavrnite njih vsiljivoM. ilraga teta. — Drago dete. —- j,, rekel baron hladno. — jaz mislim, da zna teta samostojno na-topiti*in ne potrebuje nikakih nasvetov. „ Markizi je bila cela stvar oči vidno nt prijetna. Obrnila se jc proti svojo hčerki, ki je dosedaj brezbrižno .^tala na strani. — ("laire. kaj misliš ti o tem.' — je vprašala. — Moj Bog. mama. — je odvrnila deklica mirno. — meni se zdi skrajno težavno enostavno zapreti vra*t preda gospodom in gospodično Moulimt. |Za to bi bilo treba 'izgovora, pretveze, a kakšno? Zatajiti se.' Iz svojega .voza *la naju oba že zapazila. Euostavno reči jim. da jih ne sprejmemo, bi pomenjalo vračati njih v justvu spodobno obnašanje z neuljudnostjo. Adi bi bilo ta vredno nas? Mislim. « u ne. Danes jc treba prenesti ta obisk, a ostati pri tem. Ali niste i-tega mnenja, mama? — Da, mojo dete. prav imaš ih ravnati se hočem po fbm. Octave, pojdi iu reci. tla ju sprejmemo. Trenutek pozneje sta .^topila gospod in gospodična Moidinet v vi liko sprejemno dvorano gradu. V vsaki ženski tiči nekaj igralke. Kljub velikemu razburjenju je premagala Atheuais zadrego prvega trenutka in sicer z dTznim manevrom. Smehljajočega lica je hitro stopila proti gospodični de i3cL:licu. ji padla krog vratu ter vzkliknila drzno: — Ah. moja lepa Claire, kako srečna sem, da te zopet vidim! Presenečenje vspričo te nepričakovane nežnosti in zaupljivost je bilo pri gospodični de Beaulieu tako močno, da ni našla nobene besede odgovora, kljub svoji običajni prisotnosti duha. AthenaLs je izrabila pridobljeno j>redaiost, m* obrnila takoj k markizi, pozdravila HiKtelljivo ter rekla: — Neizmerno me veseli, gospa markiza, da se modern približati gos]K>dičui Beaulieu. Odkar jo poznam in tega je že dolgo, jc bih) K. K. Vabilo na bikoborbo. * Daleč nekje v severndie državah je živel bogati komercijski svetnik, ki se je vedno hvalil s svojimi odličnimi zvezami s š])a-n-skim dvorom. Bil je v resnici v najboljših odnošajih s španskimi veietrgovei. S šjianskim konzulom v Madridu, kamor je zahajal vsaj po enkrat na leto, je imet1 v najvišjih 'uradnih krogih precejšen vpliv dn najboljše prijatelje. S časom si je pridobil marsikak špan- spela točno na nove-ga leta dan. In res: dne 1. januarja je prispela iz Madrida brzojavka sledeče vsebine: — Njeno veličanstvo izraža gospodu kom ere i j sk emu svetn'ku zahvalo in istota'ko Iskrene želje. Na jiasebno povelje njenega veličanstva z izrazom najodličnejšega velespoštovanja šef civilnega kabineta x Don Ahvarez. — Gospodu svetniku so žarela lica ski ča'o LJUBI J ANE mo > 98 m več pieko Cnertourta PE nameravate r- <" i^rti h-./ične praznik.- v v..,, .|.,mnv->i. ^ SC pr:«'ru'tt«- J iSrlmriilu 1-. ui-.rniu i . i-.i p • 1 „. .. \o-ljt\oin Mr. J. \. Pconta t. r odpotu- . ir Srv. \ r\. •!ne 1?. decern' a n^ v-l . i-m m j. it. i\i U.i teJ Sti-.ii Lines. "George Wrnh.ngton." I /ivr-.li l«o»le Jir: ct»u> • .-> nio \ .1— 'it »iih rni.iki« t-t l.ov:P tm I, riiy\ ■ c.-t r» u-'o-:urr.o k.>l>i- >. rllo iirj-.i t-r 'i-r:r«: vse mi >• m.l-i'- imI ■.-.lir-^'. potniilceira apenta ali od United States Lines 45 Broadwa' r -- - -4 Ljudje niso slišali še nikdar kaj podobnega. Tudi vi še ne. Kaj podobnega še nikdar ni bilo. S tem se ne more nič primerjati. Zato jo pojdite poslušat v bližnjo Victor trgovino. Naslednji Victor rekordi za božično darilo: Xo. 783+8 SVETA NOČ! Božična—ADESTE F1DELES Kvartet Conetnangh lOin. . $ -7.> Xo. GS71G DVE SRCI—Polka ' • KRAGULJ—Valček , Sfahlova Godba 12in. 1.25 No. 78313 KNEFTRA in VAGAHUNDI Smešni icrcet lOin. .75 KAKO JE B LO PRI "HAMLETU"? Gospa Gusti Danilova iu drugi Ceniki brezplačno na zahtevo. o, Probujeni Madžari kot čuvarji morale Poleti je prišlo, kakor smo svo-ječasno poročali, v nekaterih madžarskih kopališčih do škandalov. ker so napadali mladi probujeni Madžari ženske, ki so imele po njihovem mnenju nemoralne kopalno -kostume. Ktončno je poroi.n St.. (ie* i'uit Piilte z» ok roiinro. POZOR CITATELJI! BLAZN1KOVE PRAT IKE so nam pošle, zato prosimo rojake, naj jih ne naročajo več. Naročite SLOVENSKO-A M E RIKAXSKI KOLEDAR, ki je ja-ko zanimiv ter stane 50 centov. Krog Božiča dobi vsak naročnik krasen stenski Koledar brezplačno. Uredništvo Glas Naroda. KUPITE SVOJO BOŽIČNO VICTROLO SEDAJ Z ODBITKOM 66 - 2 3 c/c ! To je prist mu Victrotn št v. 700. Cisto mol• 1925 model. SAMO Zaeno b 5q vredna $150. $49.- Victor rekordnih albumov, TO Victor Igel. O P O M i: A : Mi imamo samo omejeno ko'ičino teh Jako znanih modelov. NAROČITE ZGODAJ. — Dajte samo depozit in mi vam bomo poslali stroj v originalnem zaboju. / , Danes so izšli Mori Victor rekordi v slovenskcMi jeziku. "S31S SV'lu Not"-: 7oC 1'ožirna. — • - Kvartet Ounvmaugh. "S313 Kako je l»'lo i>ri Hamletu 75e (Smc>ni tercet > tvneftra. In vng^hundi — Gospa Gusti Danilova n drugi 6R71S Dve srci — 1'olka 1.25 Kragulj — Valček — Stahlova ti«>dba. 20025F Držimo skupaj 75c Rojaki — Landler — Kranjski tercet. 20026F Tirolski — VaJček, I. dol 75 c Tirolski — Valček 11 del — Citre solo. Sobotni večer — Valtek Nedelja — 1'olka — Harmonika in Ksilofon. 25027F 75c ODPRTO KVECER. HOT YOIUC B JUH*. ntUawst'i NIW WWMHHMW Haw York Citv Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko Kdor Je namenjen potovati Atari kimj, Je potseono, da Ji ti cančno poučen o potnili LlsiUi, vrt ljagi tn dragih at tareh. Pojasnila, ki vam jlli MUcor*ai dati vaied. nafit dolgoletne izku*uj» vaiu bouu gotovo v korist; tudi pri DoroO&mo %ednu le prvuvrntue par cJt«. ki Imajo kabin« tudi v LIL raaredu. GUkaoai Bfn sw^lBiske p>«t»fr ki je aiopiia v veljavo a 1 JullJeas liKi4, Maicorejo tudi uedrtw. tja«.-dobiti dovoljenje ostati r domovi« eno leto Ln ako fxitrebno tudi aelj voaadevna dovoljenja tadaja RfP-ralul naaelnlSkl komisar v Wast tngtuu, D. O. Prošnjo ra tako d' oljenje ae lahko napravi tudi Torku pred odi»otovanjem te •a pošlje prosilcu * stari kraj *1e ioni oanovejis odredbe. KAKO DOBITI SVOJCB IZ STAREQA KRAJA KOor Seli dobiti sorodnika al •vojca la atarega kraja, arj aM prej pl5e a pojaralla. Ia Jngoela vije bo prlpndčenlb v prlbodnJU treh letih, od 1 Julija 1924 rutpr* raako leto po 871 priseljen«-,t. AmeriSkl drtavljaol pa aamors) dobiti sem lene lu otroke do 18. la ta bre«. da bi bili iteU ▼ kvoto. T rojen« osebe ae tudi ne fttejeja kvoto. Starin ln otroci od li |> 21. leta ameriških državljanov p imajo prednost v kvoti Plfits B pojaanllA. Prodajamo vosue liste m va* pf« ge; tudi preko Trsta aamorej« J»-cosiovaui sedaj potovati Frank Sakser Stale Bank 82 Oortlmndt EX., H«w Yorl Pozor čitatelji. Oposorite trgorco tm brtnike, pri katerih kup« Jote ali naročate ia itt « ajik postrežbo sadoYoljnt la oglaiujejo t listu Haroda", l tem boeW ^rtref11 mm, Uprava "Olai Maroda9 Prav vsakdo— kdor kaj tac«) Kdor ka} ponuja; kdor kaj kupaje kdor kaj prodaja; praT fftakdo priznava, da ima je čudovit napak — MALI OGLASI f "Olaa Iitidi'1 U>VKJtT!M& in NABODA • rH-.. vy S^Atsi.h. . m - tt..CT.'. > *" '. t.'.