UlJ
II’
SKf
IC
NAGRADE NAJBOLJŠIM UCENCEM
Minuli ponedeljek, 5. junij, si bo prav gotovo zapomnilo 38 učen-! cev in dijakov kamniških osnovnih šol, Šolskega centra Rudolfa Maistra (gimnazije in srednje ekonomske šole), Zavoda za usposabljanje invalidne mladine in glasbene šole, ki so v letošnjem šolskem letu dosegli uspehe na različnih tekmovanjih, pri raziskovalnem delu, se izkazali z učnim uspehom, humanostjo in podobno. Na slovesnosti v Domu kulture Kamnik jim je kamniški župan Anton Tone Smolnikar podelil knjižne nagrade s čestitkami in željami, da tudi v bodoče plemenitijo svoje znanje, ustvarjalnost in sposobnosti.
Priznanja in nagrade so prejeli:
iz OŠ F. Albrehta Teodor Hribovšek, Barbara Grkman, Nina Čarman, Monika Homar, Sabina Gruden, iz OŠ Toma Brejca ture Hras-
tovec, Uroš Kokotec, Urška Kramar, Katarina Grabrijan, Danaja Fabčič Povše, iz OŠ MariieVere Urška Podbevšek, Simona Kotnik, Tanja Ropaš, Maja Rankovič, Dejan Virijant, iz OŠ Stranje Neža Kregar, Alenka Humar, Alenka Kodra, iz OŠ Šmartno Monika Pes-totnik, Alenka Juhant, Sonja Kropivšek, iz OŠ 27. iulii Sabina Prašič in Uroš Pančur, iz glasbene šole Lorina Marolt Vajda, Eva Vrhovnik, Janina Lorenci, Aleš Jurman, Gašper Seiko, iz ŠCRM - gimnazije Ambrož Kregar, Tjaša Petročnik, Maja Knehtl, Niomi Roseč, Milan Mandeljc, Domen Pinterič, iz ŠCRM - ekonomske šole Vid Vrhovnik ter iz ZUIM-a učenec Matej Gregorič in dijaka Martina Kokol in Milan Slapničar.
SAŠA MEJAČ
S
10. Srednjeveški dnevi
V prihodnjih dneh se bo deseto leto zapored na ulice starega dela mesta Kamnika vrnil utrip življenja v srednjem veku. Program že tradicionalne prireditve Srednjeveški dnevi, ki seje razvila iz prvotnega projekta Venerina pot, se bo odvijal od petka, 9. junija, do nedelje, 11. junija. Petkov program bo namenjen zlasti najmlajšim, ki bodo iskali Veronikin zaklad, v večernem času bo potekal koncert Vokalne skupine Ad li-bitum.
Raznolika srednjeveška dogajanja (srednjeveška tržnica, obrtniki, mestna
o
gospoda, vitezi in njihovi dvoboji, konjeniki, berači, mečevalci, požiralci ognja, srednjeveški plesi in srednjeveška glasba) bodo v soboto zaznamovala staro mestno jedro, v nedeljo pa se bodo preselila na vzpetino nad mestom - Stari grad.
Novost letošnje prireditve bo predstavitev obreda kopanja graščaka v čebru, čast kopanja v isti vodi pa bodo imeli tudi obiskovalci.
Podroben program prireditve 10. Srednjeveški dnevi v Kamniku objavljamo na 3. strani.
Naslednja številka Kamniškega občana bo spet med vami v petek, 23-junija.
Članke oddajte do petka, 16. junija, do 12. ure; oglase in zahvale pa do srede, 21. junija, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, 1. nadstropje), tel.: 01/83 91 311, 041/ 662-450, faks: 01/83 19-860, e.naslov: sasa.meiac@sioLnet Uradne ure uredništva so ob ponedeljkih od 8. do 15. ure, ob sredah od 8. do 12. in od 13- do 17. ure.
VSE ZA VAŠ PRIJETEN DOM!
LOVŠE
m
DOMŽALE & KRANJ
oin-29.9000	04/280-9000	TO DAV TOMORROVV TOYOTA
	,
££š| '	v../	V; J/
UL.
Mešani pevski zbor Odmev z zborovodkinjo Ano Smrtnik je v četrt stoletja svojega delovanja pomembno prispeval v zakladnico kamniške in slovenske zborovske pesmi. Je reden gost različnih pevskih revij in dogodkov. Na fotografiji: na lanskoletnem pevskem srečanju v Arboretumu Volčji Potok. Foto: VERA MEJAČ
Med letošnje pomembnejše dogodke kamniške zborovske pesmi se bo prav
gotovo zapisala 25. obletnica ustanovitve MePZ Odmev, ki so jo pevke in pevci
^^3 AvtoAkustika
Ob nakupu UMTS mobilnika ali sklenitvi
novega naročniškega paketa vam podarimo poletno darilo...
V®!
v poslovalnicah Avto Akustike d.o.o.
zbora obeležili s slavnostnim koncertom in gostovanjem mešanega komornega zbora Canticorum iz Plzna na Češkem. Številno občinstvo dvorane Doma kulture Kamnik se je prepričalo, da zbor kljub doseženim uspehom v preteklih letih ne počiva.
Več na 4. strani.
P E HOMEC 041-988-988 PE KAMNIK 031-555-222
PE DOMŽALE 031-555-222
www.AvtoA ku stika, si Pooblaščeni zastopnik družbe Mobitel d.d.
TA SREČO HRUMELI MOTORJI
Minulo soboto, 3- junija, je glavno kamniško ulico preplavilo hrumenje motorjev preko petdeset kamniških motoristov in motokrosistov kluba AMD Sitar Dunlop Racing. Prišli so zaželet srečo motoristu in prijatelju Roku Sitarju in njegovi izbranki Nataši Smešnjavec iz Kamnika, ki
sta ta dan sklenila, da združita poti v eno.
Njun prihod pred občinsko hišo so motoristi, ki so ju že kar nestrpno pričakovali, pozdravili s hrumenjem motorjev. Ko pa sta po civilni poročni zaobljubi, ki sta jo izrekla pred županom Tonetom Smolnikarjem, stopila iz občinske hiše, pa so motorji še glasneje zahrumeli. Motoristi so z glasnim špalirjem zaželeli srečo mlademu prikupnemu paru. Da bo sreča popolna, so po motoris-
tičnem običaju zažgali še gumo ali dve.
Svatje na motorjih in v motorističnih oblačilih so mladoporočenca pospremili v Arboretum Volčji Potok, kjer so nazdravili njuni skupni poti skozi življenje, ki sta jo popoldan potrdila še s cerkvenim obredom v mekinjski cerkvi.
Da je bila poroka Roka in Nataše nekaj posebnega, v znamenju motorjev, ne preseneča, saj je Rok po duši športnik, motokrosist že od malih nog. S sedmimi leti je začel z motokrosom, ga vozil kar 16 let, nato pa dve leti su-permoto. Zdaj so pred njim novi izzivi. Srečno! SAŠA MEJAČ
VPllklmali	nnv Yark
SALON POHIŠTVA
Kranjska 3a, Kamnik
tel.: 051/399-577, 01/831-04-81
Kamnik
25 LET MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA ODMEV
20% ZNIŽANJE CEN SEDEŽNIH GARNITUR
TV počivalnik ER028: bež, črno, rjavo mehko goveje usnje
52.690 SIT
Možnost nakupa na kredit do 24 mesecev
ito: VERA MEJAČ
SPREJETJE ZAKON O MNOŽIČNEM VREDNOTENJU NEPREMIČNIN
Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin je tehnični zakon in pomeni, da bo vsaka nepremičnina imela svojo vrednost.
Predmet zakona je množično vrednotenje nepremičnin za predvideno uvedbo davka na nepremičnine, s katerim se bo nadomestilo pobiranje takse nadomestila za uporabo zazidljivega in nezazidljivega stavbnega zemljišča in obstoječega davka na nepremičnine. Navedeni davek v Občini Kamnik redno plačujemo, vsi enako, le v odvisnosti od kvadrature, ni pa pomembno ali je stavba nova ali razpadajoča. Zaradi nepopolnih evidenc in nedorečenih metod določene davčne osnove prihaja do nepravičnega in neustreznega obdavčevanja nepremičnin z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča in obstoječega davka na nepremičnine.
V RS še nimamo razvitega sistema množičnega vrednotenja nepremičnin. Tak sistem, z ustrezno pravno podlago za njegovo uveljavitev, je nujno potreben za zagotovitev metode, ki bo omogočila množično vrednotenje nepremičnin, premoženja na podlagi tržnih vrednosti za različne javne namene in s tem omogočila izvajanje primerne davčne in prostorske politike na področju nepremičnin, zagotavljala preglednost trga nepremičnin, spodbudila ažurnejše evidentiranje podatkov o nepremičninah ter omogočila uporabo podatkov na trgu nepremičnin in ocenjenih tržnih vrednos-
ti tudi širšemu krogu zasebnih uporabnikov za druge namene kot npr. zavarovanje posojil in druga zastava nepremičnin/ najem, prodaja itn..
V RS je v uveljavljen sistem individualnega vrednotenja, ki je namenjen ocenjevanju tržne vrednosti posamične nepremičnine z upoštevanjem zelo natančno izdelanih kriterijev. Tak način vrednotenja je dolgotrajen, zelo podroben, usmerjen samo na eno nepremičnino in povezan z višjimi stroški ugotavljanja vrednosti ter zato ni direktno primeren za množično vrednotenje, torej ocenjevanje vrednosti večjemu številu nepremičnin istočasno.
Množično vrednotenje nepremičnin torej ne pomeni ocenjevanja večjega števila nepremičnin na določen dan z uporabo standardnih postopkov in modelov, določenih s pomočjo statističnih ocen vpliva trga, medtem ko je individualno vrednotenje ocenjevanje točno določene nepremičnine na določen dan, vendar tudi metoda množičnega vrednotenja nepremičnin upošteva principe tržnega ocenjevanja vrednosti, zato je rezultat množičnega vrednotenja bolj ali manj natančna ocena tržne vrednosti nepremičnine.
Popisovalci nepremičnin bodo z delom na terenu začeli predvidoma septembra, z obrazci bodo prišli do vsakega lastnika nepremičnine, ki bo imel možnost izpolniti obrazec sam ali skupaj s pomočjo za to izobraženega popisovalca. Obrazec bo imel po-
datke o stavbah in delih stavb, njihovi površini, komunalni opremljenost ter letu graditve, obnovi fasade, oken, površin, po namenu, številu sob in tako dalje.
Vrednotenje se bo izvajalo tekoče in tako bodo nastajali modeli vrednotenja in se spremenili podatki o nepremičninah. Z zakonom se določa, v katerih primerih se bo ob izvedbi vrednotenja ter ob pripisu vrednosti lastnike obvestilo o tem podatku. Načeloma bodo lastniki dobili obvestilo o vsakem pripisu vrednosti, razen v primeru, ko se bo vrednost spremenila zaradi prevrednotenja. Lastniki bodo imeli možnost po prejemu obvestila spremeniti podatke o njihovi nepremičnini v nepremičninskih evidencah, vendar v skladu s predpisi o evidentiranju nepremičnin oz. predpisi, ki urejajo posamezno zbirko podatkov. V sistemu množičnega vrednotenja je predvideno tudi sodelovanje občin, ki bodo skozi sistem davka na nepremičnine ene glavnih uporabnic podatkov o vrednosti nepremičnin. Vse občine bodo imele možnost pred dokončno odločitvijo in uradno objavo modelov podati pripombe in predloge. Imele bodo možnost, da preko strokovnih oseb in javnosti preverijo ustreznost modelov na njihovo okolje.
Po Zakonu o evidentiranju nepremičnin je ta Zakon nadaljevanje urejanja stanja nepremičnin v državi Sloveniji, čeprav bi vse to moralo biti že urejeno.
Rudi Veršnik, poslanec v DZ
Z	"	'
Sofinanciranje delovanja kulturnih društev po dvanajstinah ni mogoče
Dosedanje sofinanciranje rednega delovanja kulturnih društev in javnega sklada dvakrat letno po besedah svetnika Primoža Steleta onemogoča normalno delovanje, saj akterji sredstva »za nazaj« dobijo šele po preteku pol leta. Navaja, da se je tak način sofinanciranja v praksi pokazal za napačnega in zavira delovanje akterjev v prvem polletju. Poleg tega pa je problem tudi sofinanciranje projektov, saj se ob tem sprašuje,kako naj društvo projekt izpelje februarja, denar zanj pa dobi šele junija? Zato je občinski upravi podal pobudo, da se sofinanciranje rednega delovanja kulturnih društev in javnega sklada uredi po dvanajstinah.
Dobran Juričan in Alojz Kolar pojasnjujeta, da sofinanciranje rednega delovanja kulturnih društev in javnega sklada ni mogoče urediti po dvanajstinah, ker je sofinanciranje navedenih institucij odvisno od sprejetja občinskega proračuna Namreč šele, ko je le-ta sprejet, se s sredstvi lahko tudi razpolaga. Pri sofinanciranju društev iz javnega razpisa je potrebno opozoriti še na dejstvo, da o višini prejetih sredstev odloča strokovna komisija glede na dosežke v preteklem letu, zato se ti zneski tudi spreminjajo.
Okrogla miza o kamniškem turizmu
Člani Turističnega društva Kamnit so v okviru projekta Gremo se turiste v sredo, 31. maja, v Turistično informativnem centru pripravili okroglo mizo o turizmu, na kateri so predstavili tri aktualne teme na področju turizma v Kamniku - nekatere tradicionalne poletne prireditve, sobodajalstvo in dopolnjeno strategijo kamniškega turizma. Kot je povedal Matjaž Jug, so v društvu prepričani, da Kamničani še vedno premalo poznajo svoje mesto in lokalne turistične zanimivosti ter številne možnosti, ki se na tem področju ponujajo tako posameznikom kot organizacijam.
Kamfest letos še kakovostnejši
Tudi letošnje poletje bo bogato s številnimi prireditvami, ki so jih Kamničani že vzeli za svoje. Srednjeveške dneve, ki bodo Kamnik zaznamovali ta konec tedna, je na kratko predstavil Miran Jereb z Agencije za razvoj turizma in podjetništva, nekaj pozitivnih sprememb pa naj bi dočakali tudi tradicionalni septembrski Dnevi narodnih noš. »Trudimo se, da bi bile letošnje 'Noše' nadgradnja prejšnjih let. Dobili smo nekaj več sredstev in večjo podporo pri občini, zato bomo ves trud usmerili v še večjo kakovost. Želimo si, da bi Dnevi narodnih noš postali osrednja slovenska prireditev, kjer bi obiskovalci iz vse Slovenije na enem mestu dobili predstavo, kaj narodne noše sploh so in kakšna je naša oblačilna dediščina,« je povedal Jereb.
Kakovost pa bo glavni atribut tudi pri letošnjem Kamfestu. Kot je poudaril Rok Kosec iz KD Priden možic, v društvu verjamejo v ’festivalskost‘ Kamnika in številne prednosti, ki jih naše mesto ima na tem področju. »Letošnji Kamfest bo potekal od 13. do 26. avgusta in bo teden dni krajši, a zato po dogodkih obsežnejši in po programu še bolj kakovosten kot lani. Dosedanjemu prizorišču na Malem gradu bomo dodali še eno prizorišče na parkirišču pri Kavami Veronika. S tem bomo festival pripeljali tudi v samo mesto,« je poudaril Rok Kosec in dodal, da
bodo na dan pripravili tri različne prireditve - prva bo ob 18. uri pri kavarni namenjena najmlajšim, ob 20. se bo dogajanje preselilo na grad, kjer bo vsak večer glavni dogodek - koncert, po tem pa bo v mestu sledil še dogodek, povezan z nastopi pesnikov. Te pesniške večere, ki so jih poimenovali Beseda je vaša, je podprlo tudi Ministrstvo za kulturo.
Člani KD Priden možic, ki bodo tudi letos glavni organizatorji Kamfesta, poudarjajo, da bi se radi bolj osredotočili tudi na področje obfestivalske ponudbe, zato pozivajo vse, ki poznajo kamniške zanimivosti, zgodovino in etnologijo, naj se jim pridružijo, da bodo prizorišča festivala opremili v slogu domače in umetnostne obrti in različnih kamniških zanimivosti. »Verjamemo tudi v povezovanje,« je še povedal Kosec in zaključil, da so lansko leto en večer namenili predstavitvi kamniških turističnih ponudnikov, letos pa bi radi naredili še korak naprej. »Želimo si, da bi se zdaj drugi vprašali, kako lahko uporabijo naš festival. Nenazadnje je to v že dodobra uveljavljena prireditev, dobro obiskana, brezplačna in kakovostna. Še vedno so dobrodošle vse ideje!«
Kako postati sobodajalec?
Na to vprašanje je zbranim skušala odgovoriti Snežana Šker-binc, vodja sekcije za sobodajalce pri Gospodarski zbornici Slovenije. Ta dejavnost je v Sloveniji še vedno zelo slabo razvita, čeprav so se razmere za posameznike v
manjših krajih z nedavno spremembo zakonodaje precej izboljšale. Zadnja leta je med turisti veliko več povpraševanja po apartmajih kot po sobah, daleč najbolje pa gre sobodajalcem v zdraviliških krajih, gorskih območjih in naši prestolnici »Prav zato ima Kamnik na tem področju številne neizkoriščene možnosti. V vaši bližini so Ljubljana, Terme Snovik in gore, iz česar bi lahko povzeli, da so potrebe po sobah in apartmajih za turiste zelo velike,« je povedala Škrbinčeve in vsem, ki jih to zanima, svetovala, naj si najprej najdejo primeren prostor, ki je lahko lastniški ali najemniški, ter se odločijo ali se bodo s to dejavnostjo ukvarjali vse leto ali le občasno. Od tega je namreč odvisna sama registracija dejavnosti, saj za sezonsko delo status samostojnega podjetnika ni potreben.
Postopek registracije zajema odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti sobodajalstva, dokazilo o lastništvu oz. soglasje lastnika, uporabno dovoljenje za stanovanjsko namembnost, vpis v Register sobodajalcev, ki ga vodijo na upravni enoti, odločbo o minimalnih tehničnih pogojih in odločbo o kategorizaciji oz. številu zvezdic. Sobodajalci so dolžni voditi knjigo za goste in vsakega gosta v 12 urah prijaviti policiji, prav tako morajo gostom izstavljati račune, ki zajemajo tudi turistično takso, ter obračunavati DDV, svoje prihodke pa morajo letno prijavljati davčnemu orga-
nu. Sekcija za sobodajalstvo na Gospodarski zbornici Slovenije, kjer je mogoče dobiti še več podatkov in vsa nadaljnja pojasnila, združuje 400 sobodajalcev, ki vsako leto izdajo katalog s svojo ponudbo, ki je skozi vse leto dostopen tudi na svetovnem spletu.
Dopolnjena turistična strategija brez večjih sprememb
Turistično strategijo, ki jo je po naročilu Občine Kamnik izdelalo podjetje Oikos, so svetniki na eni
Rok Kosec, v ozadju Snežana Škerbinc in Matjaž Jug
od letošnjih sej že zavrnili, pestra pa bo gotovo tudi obravnava dopolnjene strategije, ki so jo v Oiko-su morali urediti po sklepu občinskega sveta. Dopolnitve je na okrogli mizi predstavila Simona Kneževič, ki je ob tem povedala, da so od svetnikov prejeli 31 pripomb, ki so jih tudi upoštevali. A dopolnjeni strategiji, ki ne prinaša nobenih vsebinskih sprememb, so zbrani namenili številne kritike -mnogo površnosti, presplošen finančni načrt, nejasno vlogo Agencije za razvoj mrizma in podjetništva in nepravičen in premalo dodelan načrt financiranja konkretnih turističnih projektov.
JASNA PALADIN
ODPRT BAZEN KAMNIK
Vaterpolsko društvo Kamnik, Maistrova 15, Kamnik
Kamniški OBČAN- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon.
Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.800 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno.
Naslov uredništva; Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino In sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-maih sasa.mejac@slol.net Uradne ure uredništva: ponedeljek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 8. 6. 2006.
kontakt Dare Homar 041 376 503 Dan vaterpolistov Slovenije
Vaterpolsko društvo Kamnik organizira 13. dan vaterpolistov Slovenije. Program prireditve se bo odvijal v petek, 16. junija, in v soboto, 17. junija.
DPM Kamnik
vabi na
regijske kmečke igre 17.6. s pričetkom ob 16. uri v Godiču pri Kamniku.
Po igrah bo vrtna veselica z ansamblom Viharnik.
Dodatne inf. na 040/212-188. Vabljeni!
Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod	JSL.
Turistično-informacijski center
Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter. kamnik@siol. net http://turizem.kamnik.si
V fiasčjs pihit
KOLEDAR PRIREDITEV
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 E-mail: mkk@kam.sik.si http://www.kam.sik.si
Četrtek. 15. iunii. ob 19. uri
Srečanje s knjigo dr. Verene in dr. Andreja Perka z naslovom Poletje je dalo na glavo klobuk.
Glasba: Matic Smolnikar (kitara), Laura Zafred (vokal).
^®
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Muzejska pot 3, 1241 Kamnik Tel.: 8317 647,8317 662
info@muzei-kamnik-on.net www.muzei-kamnik-on.net GRAD ZAPRICE IN GALERIJA MIHA MALEŠ:
Sobota. 17. iunii. od 10. - 24. ure MUZEJSKA POLETNA NOČ - Celodnevno dogajanje za vse generacije.
od 10. - 24. ure grajska stražna stolpa in muzej v gradu Zaprice MUZEJ / Razstava mladih umetnikov Jana Outrate in Jureta Zoriča -
študenta likovne pedagogike predstavljata vsak svoja dela vpletena v grajski in obenem muzejski prostor.
od 15. -19. ure travnik na gradu Zaprice
Labirint Reciklarjev: Primož Seliškar in Urša Steiner sta pripravila magičen labirint iz kartonastih škatel, prostor z ovirami, skrivnostni prostor s čarovnico, hišo strahov, glasbeno skrinjo in pajkovo mrežo.
od 17.30 -18. ure dvorišče gradu Zaprice
Koncert: Otroški pevski zbor VRABČKI in Otroški pevski zbor CICBANI pod vodstvom zborovodkinje Marine Aparnik.
od 18. - 19. ure Muzej. Za starše in vse ostale obiskovalce bo po razstavah muzeja voden ogled
od 19. - 20. ure Galerija Miha Maleš, Glavni trg 2 Odkrivanje podob. Vodstvo po razstavi, ki jo je oblikoval Oblikovalski studio Dvojka (Polona Matek in Petra Matijevič). Vse, ki jih zanima svet grafičnih tehnik in oblikovanje Maleševega likovnega jezika, bo k odstiranju vodila avtorica razstave Barbara Savenc.
Študent&Muzika (Študentski klub Kamnik) ter JazzZaprice 2005 (Društvo glasbenikov Slovenije) predstavljata:
20.30 Dvorišče gradu Zaprice (v primeru slabega vremena v salonu gradu Zaprice)
Koncert Milko Lazar Kvartet
(Milko Lazar - klavir, Davor Križič (CRO) - trobenta, Žiga Golob - bas in Aleš Rendla - bobni)
Sledijo kulinarične dobrote (Jata Emona - Pivka perutninarstvo)
Ves dan (10.-24. ure) - Akcijska prodaja muzejskih katalogov (vsi katalogi s 30 %-nim popustom)
Oglejte si in udeležite se vseh naših dogodkov, brezplačno!
DOM KULTURE KAMNIK
Fužine 10, Kamnik
www.domkulture.ora info@domkulture.ora 041/360-399,01/839-76-06(uradne ure med 9. in 14. uro)
Četrtek in oetek. 8. in 9. iunii. od 7. do 13. ure Rdeči križ Slovenije KRVODAJALSKA AKCIJA Sobota. 11. iunii. ob 20. uri
KUOD Bayani
ORIENTALSKI VEČER plesni dogodek, za izven vstopnina: 1000/1500 SIT (4,17/6,26 EUR)
Sreda. 14. iunii. ob 18. uri
OŠ Toma Brejca VALETA - zaključena prireditev
Četrtek. 15. iunii. ob 18. uri
OS Marije Vere VALETA - zaključena prireditev
Petek. 16. iunii. ob 19. uri
Folklorna skupina in Mešani pevski zbor Društva upokojencev Kamnik
JUBILEJNI KONCERT PESMI IN PLESOV
za izven, vstopnina 500 SIT (2,08 EUR)
MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA Fužine 10, 1241 KAMNIK www.kotlovnica.si bostianko@amail.com
Torek. 13. iunii. od 18. - 20. ure Bobnanje - uvodno srečanje od 20. - 22. ure Gibalnica - plesna delavnica
Sreda. 14. iunii. od 17. -19. ure Ustvarjalna delavnica nakit iz FIMO mase
od 20. - 22. ure Potopisno predavanje Francija ali Toscana
Petek. 16. iunii. ob 20. uri Literarno-glasbeni večer - Ana Zlobec
Torek. 20. iunii. od 18. - 20. ure Bobnanje
od 20. - 22. ure Gibalnica - plesna delavnica
Sreda. 21. iunii. od 19. - 20. ure Turnir v namiznem nogometu
od 20. - 22. ure Little Bhtain - hum. nan.
od četrtka. 22. iuniia. do sobote. 24. iuniia
Pozdrav iz Kotla - koncertno dogajanje ob zaključku šolskega leta.
#b®
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti,
Območna izpostava Kamnik
Japljeva 2, tel.: 01/831 98 30 e-mail: oi.kamnik@iskd.si
Sobota. 10. iuniia. ob 19. uri
Galerija Veronika, Kamnik
Likovna kolonija, posvečena spominu Dušana Lipovca,
POD SKALO 2006: ODPRTJE RAZSTAVE
izbranih del s podelitvijo nagrad in priznanj avtorjem
Razstava bo na ogled do srede, 14. junija, vsak dan od 10. do 12. in od 16.
do 19. ure, v nedeljo od 10. do 12. ure. Vstopnine ni.
Ponedeljek. 12. iuniia. ob 19. uri
Galerija Veronika, Kamnik
ŠTEFAN KALIŠNIK: SKORAJ POZABLJENE ZGODBE
Predstavitev knjige črtic in kratkih zgodb nedavno pokojnega rojaka, novinarja, urednika in pisatelja. Zgodbe, umeščene v avtorjev rodni kraj in okolico, vtisi iz otroštva, moralne dileme v času hudih preizkušenj, človeški odzivi na različne življenjske okoliščine. Knjižna noviteta Celjske Mohorjeve družbe, v izboru in s spremno besedo avtorjevega sošolca in stanovskega kolega prof. Franceta Pibernika. Vstopnine ni.
Petek. 16. iuniia. ob 19. uri
Galerija Veronika, Kamnik
Odprtje RAZSTAVE POŠTNIH ZNAMK
ob jubileju Filatelističnega društva Ivan Vavpotič Kamnik.
Razstava bo na ogled do 2. julija letos, vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. Vstopnine ni.
Poročilo s 33. redne seje občinskega sveta občine Kamnik (2. del)
Dolgoročni razvojni program športa bo zahteval veliko denarja
Pred vami je še drugi del poročila s 33. redne seje občinskega sveta občine Kamnik, na kateri so svetniki med drugim opravili tudi prvo obravnavo predloga odloka o oglaševanju in usmerjevalnem sistemu v občini Kamnik ter predloga dolgoročnega programa razvoja športa v naši občini. Oba predloga sta na glasovanju dobila podporo večine svetnikov in svetnic.
V	uvodu k prvi obravnavi predloga odloka o oglaševanju in usmerjevalnem sistemu v občini Kamnik je Aleš Škorjanc, podsekretar - vodja občinskega oddelka za gospodarske javne službe, poudaril, da je nov odlok o oglaševanju in usmerjevalnem sistemu potreben zato, ker obstoječi nima podlage za enotno oglaševanje in usmerjanje. Po njegovih besedah je interes za izvedbo tega projekta v naši občini pokazalo že kar nekaj podjetij.
V	razpravi je Marjeta Humar v imenu svetnikov NSi postavila kar nekaj vprašanj, med drugim tudi, kako bodo po novem odloku lahko oglaševala društva (zanimalo jo je, ali bodo morala tudi društva oglaševanje plačevati enako kot podjetja), kako bo urejeno kratkotrajno oglaševanje, na osnovi česa se bo plačevala taksa in kateri zakon ureja vsebino oglasov. Daniela Kovačiča je v imenu svetniške skupine Zelenih Slovenije zanimalo, kdaj se župan lahko odloči, da za to dejavnost
ne izbere nobenega podjetja, čeprav za to obstaja potreba. Gregor Koncilja, svetnik LDS, je (tudi zaradi bližajočih se volitev in s tem povezane predvolilne kampanje) vprašal, ali bo mogoče odslej takso plačati tudi preko bančnega računa in ne samo z gotovino, zavzel pa se je tudi, da bi s tem odlokom preprečili divje oglaševanje. Janez Repan-všek, svetnik SDS, je predlagal, da bi v okolici šol namestili dodatne oglasne površine (ki bi jih v začetku šolskega leta uporabili tudi za opozarjanje voznikov na šolske poti) in da bi oglasne površine tudi popisali, saj sedaj sploh ne vemo, kje so in koliko jih je, saj je v centru mesta nekaj tudi odstranjenih. Janeza Leskovca, svetnika NSi, je zanimalo, kakšen status bo imelo v tem odloku navajanje sponzorjev posameznih prireditev in zakaj je v predlaganem odloku predvideno samo oglaševanje na avtobusih in vlakih, ne pa tudi na kombiniranih in tovornih vozilih. Marjan Semprimožnik, svet-
nik LDS, je vprašal, kako je v novem odloku urejeno oglaševanje z letaki, ki jih na parkiriščih dobimo za avtomobilskimi brisalci, kaj novi odlok pomeni za oglaševanje prireditev in dogodkov, ki jih pripravljajo občina, krajevne skupnosti, neprofitne in humanitarne organizacije. Poleg tega bi moral po njegovem mnenju usmerjevalni sistem pokrivati celotno občino in ne samo območja mesta. Franci Spruk, svetnik SDS, in Zvonko Cvek, svetnik LDS, sta se zavzela, da bi ločili oglaševanje na javnih in zasebnih površinah. Cvek je še posebej poudaril, da se v tem odloku srečujeta javni in zasebni interes, zato bi po njegovem mnenju morali oglaševanje na zemljiščih v lasti občine, pravnih in fizičnih oseb dosledno ločevati, pa tudi nadomestila za uporabo občinskih zemljišč za oglaševanje bi morala biti bolj natančno določena. Ob koncu razprave pa je Brane Golubovič, svetnik LDS, pohvalil smer, v katero se je razvila razprava, vendar dodal, da enotno oblikovane oglasne table za območje celotne občine niso najboljša rešitev in da bi vsaj stari del mesta glede oglasnih površin moral imeti poseben status. Na glasovanju je prva obravnava predlaganega odloka dobila podporo večine svetnikov in svetnic.
Veliko pripomb na dosedanji razvoj športa v naši občini
V obrazložitev, s katero je predlagala sprejem dolgoročnega programa razvoja športa v naši občini, je občinska uprava zapisala, da je tak dokument podlaga za zagotavljanje sredstev, ki so potrebna za realizacijo nacionalnega in lokalnega programa športa. Po drugi strani tak program spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj športnih dejavnosti. Tretji argument, ki govori v prid tega dokumenta, pa je dejstvo, da je to osnova za načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje lokalnih športnih objektov. Čeprav po besedah Mire Resnik, višje svetovalke za šport in javna dela, država na tem področju občinam ne nalaga nobenih obveznosti, so cilji tega dokumenta (med drugim) določitev smeri razvoja športne dejavnosti v naši občini, podpora razvoja in strokovnih nalog na področju športa, izdelava smernic za upravljanje športne dejavnosti, določitev meril za finančno ovrednotenje te dejavnosti. Naša občina iz svojega proračuna za športno dejavnost namenja precej več denarja kot bi ji bilo treba glede na priporočila ministrstva za finance. Leta 2004 je tako za izvajanje športnih dejavnosti namenila nekaj več kot 48 milijonov tolarjev (skupaj z investicijami v športne objekte pa je bilo tega denarja še bistveno več - dobrih 128 milijonov tolarjev), lani je za izvajanje dejavnosti namenila že več kot 50 milijonov (skupaj z investicijami pa več kot 154 milijonov), letos pa naj bi za ta namen porabila kar 61,5 milijona tolarjev proračunskega denarja (skupaj z investicijami pa dobrih 144 milijonov tolarjev) oziroma približno trikrat toliko kot ji predlaga ministrstvo za finance.
Marjeta Humar, predsednica odbora za družbene dejavnosti, je predlagani program ocenila za premalo konkreten in operativen, še zlasti zaradi naraščajočega števila občanov. Po njenih besedah bi morali raven športnih objektov dvigniti, nujno bi potrebo-
vali javni zavod za področje športa, omenila pa je tudi, da se breme financiranja športa vedno bolj prenaša na zasebni sektor. Tudi Brane Golubovič je v imenu svetniške skupine LDS o stanju športa v naši občini povedal kar nekaj kritičnih. Dejal je, da stanje ni tako rožnato, kot se prikazuje v programu in da je bila športna politika občine v zadnjih dvajsetih letih nesistematična. »Prihodnost športa v naši občini pa je lepo zasnovana, toda ali je ta program tudi realno izvedljiv,« je vprašal Golubovič. Realizacija tega programa se zdi vprašljiva tudi Danielu Kovačiču, ki se je ob tem zavzel tudi za čimprejšnjo ureditev bazena in njegove okolice ter nasprotoval ustanovitvi skupnega zavoda za področje športa, kulture in turizma. V imenu svetniške skupine SD je Borut Žagar v programu pogrešal bolj konkretne cilje ter bolj natančno opredeljeno vlogo vrhunskega športa. Marjeta Humar je v imenu svoje svetniške skupine izpostavila celo vrsto pomislekov. Po njenih besedah je program v veliki meri prepisan iz državnih programov, v njem pa je tudi premalo poudarka na možnostih za rekreacijo tistih občanov, ki se bodo v našo občino še priselili. Poleg tega jo je zanimalo, kakšne so sploh prioritete v tem programu in na čigavih ramenih bodo finančna bremena uresničevanja tega programa -bo celotno breme nosila občina ali bodo k temu kaj prispevali tudi zasebni vlagatelji? Med povsem konkretnimi projekti je Humarjeva opozorila na potrebo po pokritem bazenu in obnovi trim steze. Po njenih besedah bi morala občina ob gradnji stanovanj od investitorjev zahtevati, da ob teh novogradnjah stanovalcem zgradijo tudi rekreacijske površine. Janez Repanšek je opozoril na dejstvo, da je najem športnih objektov v naši občini že sedaj zelo drag, Franci Spruk pa je dodal, da so tovrstni programi zgolj seznami želja in potreb. Ob tem je Spruk opozoril, da največje breme sponzoriranja kamniškega športa nosi Calcit in, da bi bila nujna obnova dotrajane športne infrastrukture, čeprav se - kot sam pravi - zaveda, da za vse to ne bo dovolj denarja. Po njegovem mnenju je sodelovanja na področju športa med različnimi akterji v naši občini premalo in če tega v prihodnje ne bo več, tudi realizacije tega razvojnega programa ni mogoče pričakovati. Se bolj oster pa je bil v svoji razpravi Olaf Grbec, svetnik LDS, ki je predlagane spremembe označil za »podržavljanje športa na lokalni ravni«, občini pa predlagal, naj izbere in uveljavlja enega izmed modelov za razvoj športne dejavnosti: ustanovitev javnega zavoda, oddajo koncesije ali javno - zasebno partnerstvo. V nadaljevanju pa ga je zanimalo tudi, kakšna bo občinska športna politika v naslednjem mandatu, poudaril pa je tudi, da bo realizacija programa zahtevala tudi precej denarja. Pred glasovanjem je svetnikom na kratko odgovoril še Anton Kamin, podsekretar - vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti, in dejal, da bo občinska uprava vse predloge iz prve obravnave temeljito preučila, tudi on pa se zaveda, da bo realizacija tega programa zahtevala določena sredstva. Na glasovanju so svetniki predlagani program dolgoročnega razvoja športa v naši občini podprli in ga tako poslali v nadaljnjo proceduro.
Poleg tega so svetniki na 33. seji po skrajšanem postopku sprejeli tudi tri odloke o spremembi meje med naseljema Rudnik pri Radomljah in Volčji Potok, Pirševo in Snovik ter Za-kal in Bistričica Na naslednji redni seji se bodo svetniki (predvidoma) zbrali konec junija.
ZORANJEREB
venedina pot
SDEDNJEVESKI DNEVI V KAMNIKU
9.-11. junija 2006
Petek, 9. junija od 9. do 12. ure, Staro mestno jedro
•	Iskanje Veronikinega zaklada, delavnice za otroke na Malem gradu (za organizirane skupine)
ob 20. uri - Letno gledališče pod Malim gradom
•	Koncert Vokalne skupine Ad libitum Kamnik pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika
Sobota, 10. junija
ob 9.30 uri, Glavni trg, Trg svobode
Glasnik prične oznanjati dogajanja
od 10. do 18. ure;
Trg svobode
•	Orožarska delavnica z razstavo srednjeveškega orožja, platarska delav-' niča z razstavo oklepov ter njihovih posameznih delov, dvoboji vitezov s prikazom uporabe srednjeveškega orožja, ■
(Izvedba: Društvo ljubiteljev srednjega veka STARI GRAD, Kamnik) ;
•	Vitez Janez Smokuški s šotorom ter usnjeno viteško opremo, potujočo srednjeveško tiskarno, kaligrafsko delavnico, knjigoveško delavnico ter prikazom ročne izdelave papirja
•	Živilska tržnica s prodajo izdelkov iz babičine kuhinje (Izvedba: Društvo podeželskih žena Tuhinjske doline)
•	Grozljive pravljice v rovu pod Malim gradom (Izvedba: KD Priden možic)
Glavni trg
•	sejem domače in umetne obrti
(lončar, izdelovalec nakita, izdelovalec glasbil, kaligrafinja, zeliščar, tkalec .,.)
Mali grad
•	vodeni ogledi kapele Malega gradu - vstopnina 300,00 SIT (Izvedba: Tl C Kamnik)
Ulice starega mestnega jedra
•	Srednjeveška glasba; zvoki violin, dud, piščali,... (Izvedba: Gallenberg Vaganti, Zagorje ob Savi)
•	Ustvarjalne likovne delavnice za otroke (Mladinski center Kamnik)
•	Čarodej Mr. Saturno - manipulacije in čarovnije za mlado in staro
•	Vitezi Gašperja Lambergarja - mečevanja, ples z maskami, bruhanje ognja,...
•	Srednjeveški plesi; plesne veščine dvornih mojstrov evropskih dvorov (Izvedba: KUD Galiarda)
Ob 20.30 - Letno gledališče pod Malim gradom
•	Prigode grajskega Tončka z grofom Naletelom,
Odlomki iz predstave Matiček se ženi v izvedbi igralske skupine KD viteza Gašperja Lambergarja Jesenice
Srednjeveška gostinska ponudba:
na prizoriščih: Kavarna Veronika, Pivnica Podkev, Bar Kamrica
Ostali sodelujoči:
Kamniška gospoda, Konjenica Veronika, Kamnik
Nedelja, 10. junija
Od 10. do 18. ure - Grajsko dvorišče Starega gradu:
•	Srednjeveška tržnica (tiskarna, orožarna, nečkar, kaligraf, lončar,..),srednjeveški lokostrelski turnir, srednjeveška pošta z golobi, mešetarji, berači, opravljivke.., srednjeveške igre (gaudi), lutkovna predstava, srednjeveška ta-berna z izbrano srednjeveško hrano, pater z licenco prodaje piva, sojenje čarovnici in sežig na grmadi (Izvedba: DLSV STARI GRAD Kamnik)
Mitnine ni !
S srednjeveško gospodo, meščani, obrtniki, glumači ter postopači se za tri dneve preselite v oddaljeno kamniško zgodovino!
Z
Vi sprašujete,
Župan
odgovaija
Janez G. iz Črne sprašuje, ali morajo vodovodni odbori in krajevne skupnosti prenesti upravljanje z vodovodnimi sistemi na koncesionarja. Obenem sprašuje, ali bo Komunalno podjetje Kamnik prevzelo vse vodovode v občini Kamnik?
Dela na območju lokalnih vodovodnih sistemov Kališe in Gozd se izvajajo skladno z letnim načrtom koncesionarja za izvajanje gospodarske javne službe »oskrba s pitno vodo«, potrjenim s strani Občinskega sveta Občine Kamnik.
Delavci Komunalnega podjetja Kamnik, d.d., so v drugi polovici meseca aprila in prvih dneh meseca maja pristopili k izvedbi II. faze izgradnje vodovoda Kališe in v tem času realizirali kompletno izvedbo sekundarnih vodov na območju Kališ.
Na zahtevnem terenu je bilo v sklopu II. faze zgrajenih 870 m sekundarnih vodov, s čimer projekt primarnega in sekundarnega vodovodnega omrežja, ki se je pričel v letu 2004 z izvedbo I. faze (ta je zajemala izgradnjo 800 m primarnega cevododa, raztežilni-kov in izgradnjo dodatnega 20 m ' vodohrana), prehaja v zaključno fazo.
Za dokončno realizacijo vodovoda Kališe bo potrebno v poletnih mesecih letošnjega leta izvesti še sanacijska dela na obstoječem armiranobetonskem vodohranu nad cesto Kališe -Kranjski Rak in izvesti povezavo napajalnih cevovodov, ki bo omogočala napajanje vodovodnega sistema Kališe iz obeh vodohranov.
Po dokončanju navedenih del bo vodovodni sistem Kališe tehnično sposoben za oskrbo območja Kališe s pitno vodo.
Hkrati z dokončanjem del se bodo v drugi polovici leta 2006 izvedli tudi hišni priključki objektov na vodovodni sistem Kališe, katerih investitorji so lastniki objektov na omenjenem območju.
Dograditev vodovodnega sistema na območju Kališ bo omogočila prevzem vodovodnega sistema Kališe - Gozd v upravljanje koncesionarja javne gospodarske službe »oskrba s pitno vodo«.
Na področju obstoječega vo-dooskrbnega sistema Gozd so bili v ta namen že v letu 2005 izvedeni posegi v omrežje ter izvedena rekonstrukcija vodohrana Gozd.
Po dokončanju del na Vodo-
vodnem sistemu Kališe - Gozd se bodo na območju Gozda uredili vodomerni jaški za posamezne objekte ter namestili ustrezni vodomeri.
Iz vodovodnega sistema Kališe - Gozd se bo delno napajal tudi vodovodni sistem v delu vasi Studenca, kjer je bil v letu 2004 zgrajen del primarnega voda, za polno funkcioniranje sistema oskrbe s pitno vodo pa bo v poletnih mesecih letošnjega leta dograjen še vodohran s kapaciteto 20 m\
Hkrati z dokončanjem del na vodohranu se bodo v drugi polovici leta 2006 izvedli tudi hišni priključki objektov na vodovodni sistem, katerih investitorji so lastniki objektov na omenjenem območju.
Vzporedno z izvedbo del na območju vodovodnega sistema Kališe - Gozd so delavci Komunalnega podjetja Kamnik d.d. v mesecu aprilu pristopili k izvedbi izgradnje vodovoda Volčji Potok-Rudnik in realizirali kompletno izvedbo primarnega voda od objekta Golf do spomenika v Rudniku v skupni dolžini 950 m. V letošnjem poletju predvidevamo še izgradnjo približno 200 m primarnega voda v smeri Rudnika, ki bo omogočila, da se bo del naselja Rudnik po izgradnji hišnih priključkov pričel oskrbovati s pitno vodo iz vodovodnega sistema Kamnik -Iverje.
Še naprej pa ostaja odjrrta problematika prevzemov »vaških vodovodov«v javno upravljanje. Po določilih Pravilnika o oskrbi s pitno vodo se mora t>sak vodovodni sistem, na katerem je poraba vode večja od 10 m3 na dan oziroma se iz njega napaja več kot 50 prebivalcev, tretirati kot »javni vodovodni sistem«, ki mora biti upravljan s strani izvajalca gospodarske javne službe.
V letošnjem letu sta tako Občina Kamnik kot koncesionar Komunalno podjetje Kamnik d. d. preko krajevnih skujmosti poskusila vzpostaviti pogoje za pričetek pogovorov v zvezi z reševanjem problematike prevzemov »vaških vodovodov«, vendar pa je bil, z izjemo KS Črna in KS Šmartno v Tuhinju, odziv izredno slab.
ŽUPAN TONE SMOLNIKAR
J
Anton Špenko prevzel posebno priznanje Občine Kamnik
Zaradi odsotnosti Antona Špenka ob podelitvi občinskih priznanj na letošnji slavnostni seji občinskega sveta Občine Kamnik ob občinskem prazniku mu je župan Tone Smolnikar posebno
priznanje za širjenje zavesti o etnološki dediščini na Kamniškem izročil 24. maja na Občini Kamnik.
Priznanja Tonetu Špenko, ki se z veliko zavzetostjo in ljubeznijo ukvarja z astronomijo in jasličarstvom, so se razveselili tudi njegova soproga Andreja in oba sinova, ki so ga spremljali ob tem pomembnem, prijetnem dogodku. Vsa družina namreč v izdelovanje in postavljanje jaslic vloži ogromno dela, prostega časa in dobre volje.
Adi Smolar in zlati bralni značkarji
V sredo, 24. maja, je dvorano Kulturnega doma v Kamniku napolnilo 146 pridnih osnovnošolskih bralčev s šolskimi knjižničarji in mentorji. Letos zaključujejo šolanje na osnovni šoli, Matična knjižnica Kamnik pa jim je ob prejemu zlatega bralnega priznanja pripravila zaključno prireditev z željo, da bi jim dolgo ostala v lepem spominu. Po pozdravu knjižničarke Tatjane Tratnik jih je nagovoril župan Anton Tone Smolnikar. Kljub delovnim obveznostim si je vzel čas, da je pohvalil mlade bralce ter njihove knjižničarje in mentorje za vsa prizadevanja, ki so ga naklonili knjigam .
Sledil je nastop priljubljenega glasbenika Adija Smolarja, ki je občinstvo ogrel s svojimi uspešnicami. Človek kar ne more verjeti, kako dobra pesem nastane tudi tedaj, če poudarjaš pomen vvc role ali pa željo, da »Bog ne daj, da bi crknu televizor«! Glasbene
točke je povezoval s hudomušnimi besedami, ki so se navezovale na njegove pesmi. Adi ni pozabil poudariti pomena branja in znanja, ki človeku dajeta razgledanost ter moč v našem podivjanem svetu. Fantom je delil tudi nasvete, kakšne filme naj si ogledajo skupaj s svojimi dekleti. Če je glavni filmski junak prelep, se lahko zgodi, da bodo ostali brez dekleta ...
Premierno smo celo slišali celo pesem, ki naj bi jo zapel na Emi, kot nam je dejal v šali. Prepričan je, da bi se z njo uvrstil tudi na Evrosong 2007. Pesem je dolga kar dve polni strani A4 formata, tekst je v angleškem jeziku, konča se v slovenskem, in je vseskozi enak. Pripovedu-
je o tem, da je bil samo majhen fant.
Prejemnik več priznanj za svoje glasbene dosežke je dokazal, da poslušalcu ob poslušanju njegove glasbe ter besednem povezovanju nikoli ne postane dolgčas. Urica je hitro minila in za zaključek smo skupno zapeli pesem Jaz ne grem v šolo.
Naj izkoristim priložnost, da v imenu Matične knjižnice Kamnik ponovno čestitam vsem mladim bralcem, tudi mentorjem in šolskim knjižničarjem za prejem zlatega bralnega priznanja. Želim jim, da ne bi nikoli pozabili na knjige in branje!
TATJANA TRATNIK
V Domu kulture se je 24. maja zbralo 145 učencev osnovnih šol, ki so si z branjem knjig prislužili zlato bralno značko. Zupan Tone Smolnikarje v nagovoru dejal, da je knjiga še vedno najboljša učiteljica, da jo kljub hitremu razvoju računalništva ne moremo in ne smemo zavreči in da so prav nagrajenci tisti, ki dokazujejo privrženost knjigi. Nekaj napotkov je nagrajencem s svojimi pesmimi dal tudi kantavtor Adi Smolar.
Polna dvorana za Anžeta Zormana
LEO klub Kamnik je minuli petek, 2. junija, v Domu kulture Kamnik uspešno pripravil dobrodelno gledališko predstavo za Anžeta Zormana iz Smarce. Malček s prirojeno cerebralno paralizo bo kmalu končno dobil invalidsko dvigalo, s katerim bo njegovo življenje lažje in prijetnejše. Del sredstev za nakup dvigala so pri-
spevali obiskovalci dobrodelne predstave Elizabeta je zagreta, ki
-	kot so v uvodnem nagovoru občinstvu poudarili člani LEO kluba
-	s tem niso pokazali samo ljubezni do kulture in gledališča, ampak tudi posluh za sočloveka, ki mu usoda ni naklonila tistega, kar se večini zdi samoumevno.
Razumevanje človeške stiske
Anže in LEO klub Kamnik po predstavi, kije nasmejala vse, Anžetu, malčku s prirojeno ce rebralno paralizo, pa pomagala na poti do potrebnega dvigala.
Dan odprtih vrat kamniškega muzeja
Ob mednarodnem dnevu muzejev so 18. maja v Medobčinskem muzeju Kamnik pripravili dan odprtih vrat z naslovom Muzeji in mladi z namenom spodbuditi mlade k ohranjanju in širjenju kulturne dediščine.
Obiskovalci so si lahkota dan brezplačno ogledali razstave v muzeju na gradu Zaprice (Odsevi kamniških stoletij, Stoletje oblikovanja stolov:Thonet-Kralj-Uršič, kašče, lapidarij) in razstave v galeriji Miha Maleša, kjer se je dan prej zaključila tudi tridnevna Stripburgerjeva akademija stripa. Mladi so se tu seznanili z zgodovino priljubljenega stripa in pod vodstvom Cirila Horjaka sodelovali pri ustvarjanju lastnega stripa.
in svojo humanitarno noto so pokazali številni donatorji, posamezniki in podjetja iz Kamnika in okolice, ki so s svojimi donacijami omogočili izvedbo humanitarne akcije. Le z njihovo pomočjo je lahko LEO klub Kamnik družini Zorman pred predstavo predal simbolični ček za 600 tisoč tolarjev za nakup Anžetovega invalidskega dvigala. Poleg omenjenih donatorjev gre zahvala tudi prav vsakemu človekoljubu, ki je tisti petek zvečer prišel na predstavo v Dom kulture Kamnik pomagat, kot veleva LEO načelo. Hvala vsem!
Naslednji podvig LEO kluba Kamnik bo letno srečanje, t.i. c h a r t e r night, botrskega LIONS cluba Kamnik, ki bo sredi junija, ko se zaključi prvo in uspešno kamniško LEO leto.
Pomagamo! - LEO klub Kamnik
Pripis urednice: O Anžetu Zormanu smo v Kamniškem občanu že večkrat pisali in naše bralce tudi pozvali k humani pomoči pri nakupu ortopedskih pripomočkov in invalidskega dvigala za Anžeta. Sedaj je odprt tudi račun pri Župnijski Karitas, Trdinov trg 9, Mengeš, številka: 18301-0091604392 in sklic 00 1107, namen nakazila: ZA NAKUP DVIGALA.
OB 25- LETNICI MePZ ODMEV ŽE KUJE NOVE NAČRTE
Med letošnje pomembnejše dogodke kamniške zborovske pesmi se bo prav gotovo zapisala 25. obletnica ustanovitve MePZ Odmev, ki so jo pevke in pevci zbora obeležili s slavnostnim koncertom in gostovanjem mešanega komornega zbora Canticorum iz Plzna na Češkem. Številno občinstvo koncertne dvorane Doma kulture Kamnik se je v večernih urah 12. maja lahko prepričalo, da zbor kljub doseženim uspehom v preteklih letih ne počiva.
Kot se spodobi za obletnico, na hitro preletimo pomembnejše dogodke v zgodovini zbora. Kot pravi Jože Berlec, pevec in ustanovni član zbora, so korenine le-tega pognale v znani kamniški tovarni Titan. Vodenje zbora, ki je bil sprva sestavljen le iz vrst Titanovih delavcev in je zamenjal kar nekaj zborovodij, je leta 1990 prevzela takratna gimnazijska maturantka, 19-letna Ana Stele, sedaj poročena Smrtnik. V tem času se je sestava zbora okrepila z novimi, mlajšimi in kvalitetnimi pevci, ki so začeli prepevati zahtevnejše pesmi. Kvaliteta zbora je rasla iz leta v leto, veliko priznanje za doseženo pevsko rast pa so dosegli na tekmovanju zborov v Mariboru leta 1999 z osvojitvijo Srebrne plakete mesta Maribor.
V naslednjem letu 2000 se je zbor tudi preimenoval v bolj »odmevno« ime - nastal je mešani pevski zbor Odmev. Večkrat so uspešno zastopali Občino Kamnik na Gorenjski reviji pevskih zborov, leta 2003 so celo posneli prvo zgoščenko in kaseto.
Trdo delo je obrodilo sadove
V	oktobru 2004 so pevke in pevci MePZ Odmev prejeli največje mednarodno priznanje na 6. mednarodnem tekmovanju v Italiji v Gradežu, imenovanem Isola del sole, kjer so v kategoriji »sakralna glasba« dosegli zlato in v kategoriji »komorni zbori« srebrno plaketo. Še v istem letu so osvojili Zlato plaketo na Regijskem tekmovanju Gorenjske v Škofji Loki. Aprila 2005 so se udeležili 19- državnega tekmovanja Naša pesem v Mariboru, kjer so osvojili Bronasto plaketo mesta Maribor. Za vse dosežene uspehe jim je občinski svet Občine Kamnik 1. aprila 2005, ob občinskem prazniku, podelil posebno priznanje za prispevek k bogatenju kamniške in slovenske zborovske kulture.
Koncert ob 25. obletnici izziv in lep spomin
Svojevrsten izziv pa je bil za članice in člane zbora tudi orga-
BESEDNA KUHNA
V	MC-Kotlovnica se enkrat mesečno odvija Besedna kuh-na v organizaciji MD KID. Tisti večer v mesecu dajemo besedam glas, da šepetajo, govorijo, pojejo in imajo tako rekoč glavno besedo. Kar nekaj besednikov je že predstavilo svoj izraz. K sodelovanju vabimo namreč vse, ki pišejo pesmi, kratko prozo, aforizme, stripe, tiste, ki se navdušujejo nad rap poezijo, tiste, ki so jim blizu šansoni, in tiste, ki bi le prebrali svoje najljubše besede.
Besedna kuhna je trikrat že besedovala, do avgusta bo še trikrat, končna beseda pa bo izrečena v sodelovanju s člani KDPM, ki bodo v sklopu Kam-festa 2006 predstavili projekt Beseda je vaša. Tu se bodo predstavili sodobni pesniki, prozaisti in drugi besedni ustvarjalci.
Včasih so besede res vir nesporazumov, vendar v kotlu Besedne kuhne le živo brbotajo in se mešajo z drugimi, kot se to v kuhinjah počne.
Naslednja Besedna kuhna bo v petek, 23. junija, ob 20. Uri. Pridite, vsi, ki radi poslušate in s tem le okušate, pa tisti, ki imate besed na zalogi ali le za začimbo.
Naj se skuha besedna juha!
Za MD KID napisala TANJA
nizacija in izvedba koncerta ob njihovi 25. obletnici. Začetek le-tega je zaznamovala predstavitev posameznih članic in članov zbora, katerih obrazi so se projecira-li na velikem platnu v ozadju. Koncert je odlično povezovala Tanja Dominko, kar je še obogatilo že tako pester in za ušesa po-
slušalcev zanimiv ter kvalitetno izveden program pesmi tujih in domačih avtorjev.
Po prvem delu se je poslušalcem predstavil mešani komorni zbor Canticorum iz Plzna na Češkem, ki ga je zbor jubilant povabil prav za to priložnost, člani so si v dneh gostovanja pri nas ogledali znamenitosti Kamnika, Pirana, Ljubljane in Postojnsko jamo. Zbor Canticorum je bil ustanovljen leta 1990. Razcvet je doživel po 1.1998, ko je dirigentsko nalogo prevzela ga. Veronika Ma-sopustova. Šteje 30 članov, repertoar sestavljajo klasične koralne skladbe, sakralne, duhovne, tradicionalne in ljudske skladbe z variacijami swinga, jazza in popularnih skladb. Zbor je nastopal že po vsej Češki, med drugim tudi na državnih tekmovanjih, kjer so osvojili drugo in tretje mesto. Lansko leto so se udeležili mednarodnega zborovskega festivala v Dubrovniku. Njihova druga zgoščenka je že v nastajanju. Na tokratnem koncertu se je zbor predstavil s štirimi pesmimi, med drugim tudi z Gallusovim Duo se-raphim.
Slovesnost je nadaljeval MePZ Odmev z nekoliko bolj ljudsko obarvanim repertoarjem, temu pa je sledilo podeljevanje Gallusovih priznanj, priznanj zbora in čestitke drugih zborov. Med dobitniki Gallusovih priznanj je bilo podeljenih deset bronastih priznanj pevkam in pevcem, ki pojejo vsaj 5 let. Posebej pa velja omeniti prejemnici srebrnih priznanj Ane Smrtnik in Nataše Banko, ki prepevata že več kot 15 let, ter prejemnika zlatih Gallusovih priznanj Jožeta Berleca in Marino Koželj, ki prepevata že preko 25 let. Po-
sebno priznanje je zbor podelil Jožetu Berlecu za dolgoletno neprekinjeno sodelovanje (25 let) in Ani Smrtnik za dolgoletno vodenje zbora (teče že 16. leto).
Ob klavirski spremljavi Tomaža Krta je poslušalce navdušila zborovska izvedba znanih pesmi Moj« mirja Sepeta Brez besed in Poletna noč, za konec pa so pevci Odmeva in Canticoruma s skupno zapeto slovensko in nato še češko pesmijo dokazali, da pesem ne pozna meja. Češki zbor, ki je imel naslednji večer samostojen koncert pri Frančiškanih v Kamniku, je pokazal obilico navdušenja nad koncertom ter celotnim potekom njihovega bivanja v Sloveniji.
Zdaj, ko pesmi le še odzvanjajo v ušesu in ko je pevcem obeh zborov ostal lep spomin, Odmev že zre v prihodnost in kuje nove načrte - v septembru bodo namreč oni gostovali na Češkem.
Vsi, ki bi si radi kaj več prebrali o Odmevu ali si ogledali slike s koncerta in druženja s češkim zborom, lahko obiščete spletno stran: www.odmev.tk.
SLAVI PODBELŠEK
Poletje v Domu kulture Kamnik
To, da niti približno ne vemo, ali bomo od septembra naprej še upravljavci največjega kulturnega hrama v Kamniku, ima vsak eno dobro stran. Namesto, da bi se ukvarjali s pripravami na naslednjo sezono, se lahko popolnoma posvečamo resnično zahtevnim dogodkom. Da, to so maturantski plesi in valete. Seveda se sedaj nasmihate, češ, kaj pa je tako težkega pri pripravi relativno kratke prireditve, kot je valeta. Program pripravijo učenci, vi samo odklenete dvorano. Ja seveda. Primer: ko bo na odru 9-a, spustite peti komad na ta modrem cedeju, pa prosim od petnajste sekunde naprej in naj teče dokler Miha in Katja ne rečeta hvala. Potem pa luč dol, dokler ne pride 9 b, ki nima nobenih posebnih zahtev, samo eno powerpoint prezentacijo, pa če lahko mal poštimate slajde, ker smo na vaji ugotovili, da niso v pravem vrstnem redu.
Hec, ne?
Potem pa posladki. Ker je seveda med tremi modrimi neoznačenimi cedeji težko zadeti pravega in ker je podlaga prekratka in ker nimam pojma, kdo sta Miha in Katja v množici najstnikov, gre kdaj kaj narobe. Je ni prireditve na svetu, kjer ne bi bilo malo improvizacije. Tehnik lahko improvizira, dokler ni postavljen pred ultimativno dejstvo, da neke muzike pač ni na nobeni zgoščenki na območju petsto metrov okoli Doma kulture in da je premalo časa, da skladbo najde na internem. Nekdo (ne tehnik DKK) pač ne prinese naročenega. Nič hudega. Če pa potem ljudje za lastne napake krivijo osebje DKK, zraven pa pozabijo na kulturno obnašanje, je težko, verjemite. In hkrati znak, da Kamniku manjka še veliko, da bo poleg najlepšega, z rožicami ozaljšanega mesta dobil tudi oznako mesta kulture. Ali vsaj kulturnega mesta.
Veselo je pri nas. Pridite kaj naokrog. Tista bolj ozaveščena in produktivna kamniška mladina v kleti ureja enega najboljših mladinskih centrov v Sloveniji. Pridite pogledat. Filmski večeri so za vse starosti, prav tako namizni nogomet, pripravljajo se skupinski ogledi nogometnih tekem.
Avgusta pa Kamfest. Katalena, Gal in galeristi, Neisha, Lira Vega, La-ibach in še skoraj štirideset drugih kulturnih dogodkov. Vabljeni
GORAN ZAVRŠNIK, programski vodja Doma kulture Kamnik
Mešani pevski zbor Odmev že šestnajsto leto uspešno vodi zborovodkinja Ana Smrtnik, predsednik zbora Primož Stele ji je na jubilejnem koncertu izročil priznanje.
Bil je lep sončen sobotni dan, 27. maj 2006. Pevci Prvega slovenskega pevskega društva LIRA iz Kamnika so že težko čakali večer, saj so se lotili pogumnega projekta - skupnega koncerta s 60-članskim Londonsko-valižan-skim moškim pevskim zborom (LONDON WELSH MALE WOICE CHOIR). V Šolskem centru Rudolfa Maistra je zvečer 350 ljudi nestrpno čakalo na začetek. Točno ob 20. uri so izza zavese začeli prihajati člani londonskega, za njimi kamniškega zbora. S skrbno izbranim programom so vsi skupaj in vsak posebej navdušili občinstvo. Peli so vedno popularne odlomke iz oper in filmov, domoljubne, duhovne in druge pesmi.
Pod taktirko prof. dr. Andreja Missona je iz osemdesetih grl najprej zadonela slovenska himna Zdravljica, za njo še Pozdravna pesem. Ob spremljavi odlične pianistke Annabel Thwaite (Anna-bel svojo koncertno kariero združuje s poučevanjem na Guildhall School of Musič and Drama, Co-let Court in Francis Holland in je dve leti zapored prejela nagrado za klavirsko spremljavo, leta 2004 pa tudi nagrado Piano Prize na prestižnem tekmovanju Kathleen Ferrier Competition) smo z veseljem prisluhnili čudovito ubranim glasovom londonskega zbora s 104-letno tradicijo - kljub častitljivi starosti je celih dvajset let mlajši od Lire! Dirigent James Ha-Vdn, doktor fizike, zbor vodi že 27 let, je bil vedno globoko in čustveno navezan na valižansko glasbeno tradicijo in je pomembno prispeval k zborovskemu petju v londonsko-valižanski skupnosti. Zbor je nastopal v najbolj Prestižnih koncertnih dvoranah in cerkvah doma in po vsem sve-
tu. Med vidne nastope šteje tudi koncert v Earls Courtu, ko je obeležil 40. obletnico kronanja kraljice Elizabete.
V Kamniku so navdušili tudi solisti: v Afriški trilogiji Jože Prezelj in John Thornley in pozneje še Ge-raint Lewis in Shirlie Roden, ki je sama uglasbila Prešernovo pesnitev KAM? in jo ob spremljavi kitare tudi zapela. Med njenim nastopom je vladala popolna tišina. Shirlie je znana po svojem inovativnem delu na področju zvoka, po zdravilni in navdušujoči moči svojega glasu in to je dokazala tudi v Kamniku.
Skupen nastop obeh zborov je poslušalce spravil na noge, a dlani so zagotovo najbolj ogrele Vodopivčeve ŽABE. Kako mogočno je zvenel znani: »Rega, rega, rega, kvak,..kvak, kvak...!« Koncert so zaključili z Valižansko himno. Prireditev je od pesmi do pesmi na svojstven in prepoznaven način povezovala odlična Mojca Božič.
Skratka - bil je nepozaben večer, ki bo še dolgo odmeval v ušesih poslušalcev, pa tudi pevcev Lire, ki so zadovoljni sprejemali čestitke! To potrjujejo tudi izjave po koncertu, ki sem jih ujela v preddverju: »Čudovit koncert! Škoda le, da to ni bil nastop v kakšni bolj veličastni dvorani, to bi vse skupaj še obogatilo.« Eden od poslušalcev je dejal: »Žabe so pa dale vetra Angležem!« Svoje vtise je najlepše strnila Lidija Balantič (avtorica scene): »Kljub temu, da organizacija tako velikega koncerta zahteva ogromno dela in priprav, ki jih pozneje, ko sama prireditev teče, ni opaziti, je zadovoljstvo, da smo pri takem delu lahko zraven, neizmerno. Tokrat je Lira in s temi, Kamnik gostila London, svetovno metropolo. Kamnik kot eno naj-
m/i
Manpovver
Iščete delo?
Takoj redno zaposlimo večje število:
DELAVCEV V SKLADIŠČU DELAVCEV V PROIZVODNJI STROJNIKE IN MEHANIKE
Prijava in dodatne informacije:
01 24 29 188 051 307 836
Lahko nas obiščete na Tomšičevi 1 v Ljubljani (pri Nami)
Pohitite s prijavo - število delovnih mest je omejeno!
www.manpower.si
starejših mest v Sloveniji bi moral zato pokazati več ponosa in zanosa ob tem, da Lira kot prvo slovensko pevsko društvo živi prav v tem mestu in ne morda v ka terem drugem. Že med samim koncertom se mi je utrnil stavek, ki sem ga našla v Ladaku: Našla sem prostor, kjer umrljive besede nimajo pomena. Ta prostorje glasba, je slika, je umetnost, je Lepota. Ostati moramo občutljivi za Lepoto.«
Organizatorje so pohvalili tudi Londončani, ki so po nastopu v
Priznani likovniki ustvarjali v čudovitem okolju Tuhinjske doline
V	Termah Snovik so se letos prvič lotili organizacije likovne kolonije. Skupaj z društvom DS3P so zasnovali zanimivo dogajanje, s katerim so popestrili kulturno dogajanje vtem koncu Tuhinjske doline.
V	dneh od 21. do 26. maja so v prijaznem okolju term ustvarjali priznani likovni ustvarjalci: Bogdan Čobal, Boge Dimovski, Brane Korez, Igor Banfi, Igor Somrak, Irena Jeras, Luka Popič, Miha Boljka, Peter Vernik, Polona Petek, Rado Jerič, Zoran Ogrinc in Miran Prodnik.
LIRA in LONDON WELSH MALE VOICE CHOR z dirigentom prof. dr. Andrejem MISSONOM in solista JOŽE PREZELJ in JOHN THORNLEV.
SLOVENSKE »ŽABE « Z ANGLEŠKIM NAGLASOM
LIRA in Londonsko-valižanski moški zbor ogrela dlani
H/
Portorožu in Ljubljani izjavili, da je bil koncert v Kamniku najboljši in so Liro spet povabili na gostovanje v London. Liraši so poskrbeli tudi za promocijo Kamnika -v okviru akcije Gremo se turiste je Alenka Hribar s Turističnega društva Kamnik Angleže popeljala na ogled mesta, v turistično informacijskem centru so jim zavrteli promocijski film, župan pa je poklonil nekaj izvodov letošnjega Kamniškega zbornika.
tekst: MARINKA MOŠNIK, foto: RAJKO PAVLIC
Likovno kolonijo so spremljala različna dogajanja. Ob začetku, 22. maja, so pripravili predavanje »Topologija in likovna umetnost« Marjana Dreva, zaokrožilo pa jo je odprtje razstave v četrtek, 25. maja, s spremljajočim kulturnim programom. Razstava likovnih del bo v Termah Snovik na ogled predvidoma do 26. junija, nato se bo selila na druga razstavišča po Sloveniji.
Kalinka in druge ruske ljudske pesmi odmevale po Šutni
Likovna akademija za otroško šolo golfa
V Golf klubu Arboretum so letos nadaljevali z lani prvič uresničeno zamislijo, da združijo golf kot prijeten in priljubljen šport v naravi z umetnostjo. 16. maja so pripravili drugo likovno akademijo z željo, da bi s poznejšo javno dražbo ustvarjenih likovnih stvaritev na kar najbolj plemenit način zbrali finančna sredstva za otroško šolo golfa, ki že peto leto uspešno deluje v okviru golfskega kluba Arboretum. Šola golfa združuje 65 otrok od štirih do sedemnajst let in se lahko pohvali kot vodilna institucija na področju strokovnega dela z otroci na področju golfa.
Vabilu na letošnjo likovno akademijo se je odzvalo devet priznanih slikarjev: France Slana, Črtomir Frelih, Jože Kotar, Klavdij Palčič, Viktor Šest, Rudi Skočir, Nikolaj Mašukov, Tomaž Perko in Miro Šumnik. Od torka do petka so ustvarjali v ateljeju, ki so ga uredili v prostorih nekdanje diskoteke gostišča Šporn. Zaključek likovnega srečanja, ki so ga vsi sodelujoči umetniki ocenili kot uspešnega z izredno prijet-
Vabilu na letošnjo likovno akademijo Golfskega kluba Arboretum, katere namen je pomagati mladim golfistom do boljših pogojev za trening, se je odzvalo devet priznanih slikarjev, med njimi tudi Klavdij Palčič in Rudi Skočir.
nim vzdušjem, pa je bil res nekaj posebnega. Slikar Tomaž Perko je namreč pripravil prijetno presenečenje, saj je povabil nekdanje člane ansambla Kamniktiti, priljubljenega v sedemdesetih letih. Prijeli so za inštrumente in z gostom Rokom Bohtetom zaigrali vrsto nekdanjih uspešnic, ki še niso utonile v pozabo.
Dela, ustvarjena na II. Likovni akademiji Golfskega kluba Arboretum, so na ogled v prostorih Golf kluba do 28. junija, ko se razstava seli predvidoma do sredine julija v prostore občine Kamnik, kot razstavo na prostem pa si jo bo mogoče ogledati tudi v Arboretumu Volčji Potok, predvidoma v začetku avgusta.
Umetniška dela, med katerimi je kar precej pravih mojstrovin, bodo prodana na dražbi na zadnji avgustovski petkov dan, s tempa bodo zagotovljena sredstva za boljše pogoje treniranja mladih gol-fistov golfskega kluba Arboretum.
Ruske ljudske pesmi so pred dnevi odmevale po Šutni in pritegnile pozornost mimoidočih in marsikaterega pešca, ki bi se sicer izognil sprehodu skozi stari del mesta. Ta je s svojimi ulicami, starimi stavbami, izveski in izredno akustičnostjo očaral tudi Julijo in Andreja Lobanova, glasbenika iz Samare - mesta ob Volgi v osrednjem delu Rusije. Dve leti živita v Sloveniji in se preživljata z glasbo. Kot sta mi hitela prijazno pripovedovati na pol v slovenščini na pol v ruščini, sta prvič prišla v Slovenijo pred devetimi leti s povabilom na festival Trnfest v Ljubljani. Spoznala ste veliko ljudi, ki se ukvarjajo z umetnostjo, glasbo, vzljubila Slovenijo in zdaj dve leti živita na Igu pri Ljubljani.
Julija je ponosno pripovedovala, da je njen mož Andrej vsestranski glasbenik, multiinstrumentalist. Odlično igra klavir. Posnel je solo album, sodeluje z različnimi skupinami, prisoten je na številnih ploščah, izdanih doma in v tujini. Igra jazz, folk in klasično glasbo, njegov poseben »konjiček« pa je improvizacija. Sodeluje v različnih skupinah, v zadnjem času njegove glasbene izkušnje v različnih žanrih sooblikujejo zvok skupine Diva-Dodola Folk Orc-hestra.
Skupaj z Julijo sestavljata duet Kalinka - posnela sta dva CD-ja. Za prvega pravita, da je zelo tradicionalen s pravo rusko glasbo ob spremljavi balalajke in harmonike, novejši CD pa je s sodobnimi priredbami ruskih narodnih pri poslušalcih še bolj priljubljen.
Nastopata na različnih prireditvah, kulturnih večerih, razstavah. Izvajata stare ljudske pesmi iz različnih predelov Rusije, ki pa z izvirno interpretacijo presegajo tradicionalno glasbo. Ruski ljudski pesmi sta dodala sodobne, moderne priredbe, zato je njuna glasba prijetna za uho in oko.
SAŠA MEJAČ
SIMPLV CLEVER
SASA
MEJAČ
K/iIRO
INŽENIRING d.0.0.
Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal, Trzina, Kamnika in Vodic.
Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: 01/72-30-986, 72-30-987, faks: 01/72-38-015

iC
ŠkodaOctavia 315.000 SIT ugodneje!
SPC Škerjanec, Krumperška 21, Domžale, tel.: 01 724 40 85
Kako do novih vrtcev?
Ker se zavedamo, da je pravica tistih otrok, ki jih vrtec odkloni zaradi prostorske stiske, okrnjena, bomo spodbujali prizadevanja za povečanje kapacitet vrtcev.
Predšolska vzgoja je eden izmed temeljev zdrave in uspešne družbe. Namen predšolske vzgoje po mnenju Liberalne demokracije Kamnik tako ni le zagotavljanje varstva otrok, ampak tudi dopolnjevanje družinske vzgoje ter zagotavljanje različnih programov in dejavnosti, ki upoštevajo tudi potrebe ter želje staršev.
Žal so kamniški vrtci prenapolnjeni in veliko otrok ostaja na čakalni listi, starši pa so prisiljeni [skati drugačne rešitve za njihovo varstvo. Že lani je Liberalna demokracija Kamnik župana pozvala, naj tako začne z vsemi potrebnimi postopki, da se bo pričela gradnja novega vrtca, v katerega bi lahko sprejeli najmanj 130 otrok. Naši pozivi so bili uspešni in Kamnik bo dobil novi vrtec, za kar so zagotovljena tudi sredstva v proračunu. Vendar je to le začasna rešitev. V našo občino se priseljuje vse več ljudi, kar je seveda pohvala mestu, ki je za investitorje in kupce privlačno, posledično pa to prinaša tudi veliko težav. Ob pospešeni gradnji stanovanj odgovorni na občini pozabljajo, da ostala infrastruktura zaostaja. Kako bomo poskrbeli za vse številčnejše malčke, ki ne bodo sprejeti v vrtec? V LDS predlagamo gradnjo še enega novega vrtca. Ker pa se zavedamo, da se rodnost manjša in da bodo čez nekaj let ti vrtci morda nepotrebni, si bomo prizadevali, da bo gradnja racionalna. Vse vrtce bi morali namreč zasnovati tako, da bi jih lahko z enostavnimi arhitekturnimi rešitvami spremenil v prostore z drugačno namembnostjo (prostori za mlade, nevladne organizacije, morebiti manjša šola ...). Poleg tega bomo od investitorjev, ki v Kamniku gradijo nova stanovanja, zahtevali, da tudi oni sofinancirajo v družbeno infrastrukturo preko komunalnega prispevka, kamor sodijo tudi vrtci.
Občina ima pri določanju prostorske zasnove v rokah škarje in platno, s tem pa tudi vse vzvode moči, da doseže razporeditev
stroškov za potrebno družbeno infrastrukturo. Zato bomo v LDS še naprej zagovarjali in predlagali rešitve odgovornim, da bi svojo moč uporabili in občanom pridobili potrebno infrastrukturo - tudi vrtce. Po mnenju liberalne demokracije pa je v letu 2007 potrebno začeti graditi še en vrtec, primeren za najmanj 150 otrok. Resje, da smo nazadnje odprli nov vrtec v Motniku, letos se bo začelo graditi nov vrtec ob Kovinarski ulici, a vse skupaj ne zadostuje, ker potrebe po prostih mestih rastejo hitreje, kot se zagotavljajo proste kapacitete v vrtcu.
Seveda rešitve ne bodo hitre, za otroke pa moramo poskrbeti tudi v prehodnem času. Tudi tu se mora angažirati občina in razpisati ter aktivno spodbujati koncesije. Največja ovira ustanavljanju zasebnega vrtca je državna zakonodaja, ki naravnost onemogoča njihovo širitev, v Sloveniji jih deluje le 17. Z minimalnimi popravki s strani države glede normativov in standardov bi lahko zasebniki ponudili dovolj kakovostno varstvo za otroke. Do takrat pa odgovornim na občini predlagamo, da se skupaj z zainteresiranimi zasebniki z licenco aktivno vključi v zagotavljanje primernih prostorov za potrebe zasebnega vrtca.
Občina mora po našem mnenju spodbujati tudi odprtje vzgojno-varstvenih družin, v katerih bi manjše število otrok varovala ena varuška. Prostor za takšne družine bi lahko občina pridobila od investitorjev novih stanovanj, ki bi v ta namen odstopili nekaj stanovanj oziroma bi stanovanja kupila sama s proračunskimi sredstvi in jih pozneje, ko bi se potrebe po varstvu otrok zmanjšale, z majhnimi finančnimi sredstvi preuredila za druge namene.
Rešitve niso niti preproste in tudi ne poceni, vendar se moramo zavedati, da se skrb za otroke začne najpozneje z rojstvom. Če našim otrokom ne zagotovimo osnovnih pogojev za njihov razvoj in jih prikrajšamo za njihove najosnovnejše pravice, kako bomo poskrbeli za potrebe ostalih občanov?
Brane Golubovič, LDS brane.golubovic@lds.si
USTAVITE DRŽAVO, RAD BI IZSTOPIL
Nisem cinik, ne vtikam se v stvari, ki mi niso mar in zelo poredko polemiziram o odločitvah, ki se mi zdijo sporne. Morda se bo komu ob prebiranju teh vrstic zdelo drugače, a zaradi nekaterih političnih odločitev, ki so svoj »že-gen« dobile celo v državnem zboru, kjer zaseda »cvet slovenske modrosti«, je odneslo pokrov tudi miroljubnemu državljanu, za kakršnega se imam.
Ze res, da smo vseh devetdeset poslancev izbrali na demokratičnih volitvah, toda za hudiča, kdo jim daje pravico, da se namesto mene odločajo, kdaj in kje se bo zadrževal moj otrok. Višek neumnosti in nedemokratičnosti se mi zdi, da se državni zbor ukvarja z zakonom, ki mlajšim od 16 let prepoveduje samostojen vstop in zadrževanje v gostinskih lokalih, po 24.uri. Halo, kaj se pa gremo? Smo starši res le kup nesposobnežev, ki ne zna presojati, kam in ob kateri uri sodi naša mladina? Mar »cvet slovenske modrosti« res misli da z odločitvami, ki bi se jih sramoval celo nekdanji enopartijski sistem, lahko odloča namesto nas? Če nimajo v svojih predalih nobenih državnotvornih zakonov ki zaslužijo resno obravnavo, naj se ne trudijo niti s tem; Naivno je namreč razmišljanje, da bodo z navedenim zakonom rešili vse težave, kot da je naša mladina tista, ki jo je potrebno spraviti z ulic, za domače zidove. Nihče pa se prav resno ne ukvarja z dejstvom, da kriminal prihaja od drugje, da je pred srednjimi, pa tudi nekaterimi osnovnimi šolami moč srečati dilerja, policista pač zelo redko.
In še nekaj me skrbi. Če mi danes država predpisuje, kje se sme gibati moj otrok in ne verjame v mojo zdravo presojo, se povsem lahko zgodi, da mi bo predpisala tudi, kdaj mora k maši, katere filme lahko gleda in še kakšne neumnosti bi se lahko spomnil.
Po drugi strani pa se ne zna odločati v elementarnih stvareh. Pred nekaj tedni smo bili starši osnovnošolske mladine klicani v šole, da se bomo, očitno namesto ministra za šolstvo, odločali o tem, ali se bodo naši šolarji učili nivojsko ali po skupinah. Pri angleščini so se menda lahko odločili sami, odločitev, kako bo pouk prihodnje leto potekal pri slovenščini in matematiki, pa so želeli preložiti na ramena staršev. To me v principu niti ne moti, moti pa me to, da smo se lahko »sto let« učili po starem, da smo bili vsi nekoč deležni enakih možnosti pridobiti znanje, danes
pa veleumi iščejo nove načine poučevanja, pišejo različne učbenike za enake predmete, mladino ločujejo »po pameti«, češ ti si boljši in boš deležen vse predvidene snovi v učnem procesu, ti, ki si malo manj pameten, pa boš v drugem nivoju, da ne boš motil pametnejših od sebe. Pa tudi naučili te bomo malo manj. Po principu, ti boš za »dohtarja, ti za šolmoštra, vidva bosta pa ma-larja«. Nekaj podobnega se je v polpretekli zgodovini šel že Hitler, pa se k sreči ni obneslo.
Presneto, zakaj ne vsem ponuditi enakih izobrazbenih možnosti, (tudi Einstein je imel menda enico iz matematike) zakaj otroke že v osnovni fazi njihove socializacije ločevati po in-telektu in jih prepričevati, da so manj ali pa'večvredni. Nekoč so nas učili, da moramo biti tovariši, potegniti skupaj, ko je potrebno in čut do sošolca pokazati tudi na način, da mu prišepneš pravilen odgovor ali prepišeš domačo nalogo, danes pa naj bi bil to skoraj »smrtni greh.« Saj, če bo on dobil boljšo oceno in imel domačo nalogo, me lahko izrine iz želene smeri pri nadaljevanju šolanja. Klinc, kar naj dobi šus«!
In če oblast pojma nima, kako naj poteka pouk, če ne razmišlja, da morajo biti sošolci predvsem prijatelji in ne konkurenti, če je ne skrbi, kako nas »slovenčke« spraviti med seboj, naj se ne smeši niti z butastimi zakoni, ki omejujejo prosto gibanje, skoraj že polnoletnih državljanov. Veste, v Indiji se pri dvanajstih že poročajo, naše pa boste zaprli za zidove. Verjemite nam, da starši najbolj vemo, kaj je dobro za našo mladino. Sami jim postavljamo »horo legalis,« ko se nam zdi to potrebno, sami jih navajamo družabnega življenja, jih vozimo v glasbene šole, jih navdušujemo za šport in se tudi pogovarjamo z njimi, kaj je prav in kaj ne.
In za božjo voljo, naj gre fantastično plačani »cvet naše modrosti« že enkrat na počitnice, saj me močno ima, da bi tistega, ki dvomi v mojo zdravo presojo in dejstvo, da nismo vsi slabi starši, kar na gobec... In če me bo to morda minilo, ga na naslednjih volitvah prav gotovo ne bom volil.
Pa še nasvet, vzgojite mojega otroka v poštenega državljana, ki bo vedel, kaj je prijateljstvo, ki se bo zavedal, da je zdrava reprodukcija tisto, kar bo ohranilo naš narod, ne pa karierizem že pri petnajstih, za vsako ceno.
MATIC ROMŠAK
Kamniški vrtci še vedno
med najdražjimi
Večina otrok v kamniških vrtcih je razporejena v starostno skupino od 3-6 let. Od skupaj 720 otrok v kamniških vrtcih je kar 594 otrok razporejenih v 2. starostni skupini. Cene v spodnji tabeli so izračunane v skladu z 22. členom pravilnika o metodologiji, ki določa postopno dvigovanje cen in veljajo za isto časovno obdobje, to je leto 2006, in so izračunane na enaki pravni podlagi. Za izračunavanje cene otroškega varstva v Kamniku bi lahko rekli, da natančno upošteva metodologijo postopnega dvigovanja cene in je kot taka s strani upraviteljev vrtcev vedno izgovor za dvig cen.
Primerjava cen programov med občinami - II. starostna skupina
Predstavljene cene v grafu za drugo starostno skupino so prikazane take, kot so in niso prikazane izkrivljeno. V tabeli za,l. starostno skupino, ki je bila objavljena v prejšnji številki kamniškega občana, lahko predvidevamo, da je bila pripravljena tako, da se visoke cene prikrijejo. To jim je uspelo, saj so cene v grafu prikazane od 96.000 SIT dalje in tako ne daje realne in pravilne predstave. Da dobimo realno predstavo, si poglejmo primerjavo med najdražjim ljubljanskim vrtcem in kamniškimi. Izračun pokaže, da je razlika v ceni le 5.000 SIT.
I. Starostna skupina
1 - 3 let
Kamniški vrtci	110.000,00 SIT
Vrtec pod Gradom
(najdražji)	115.000,00 SIT
Za gradivo predlaganih novih cen kamniških vrtcev še vedno lahko trdimo, da je pripravljeno nepregledno in iz njega ni razvidno, kakšni so ukrepi oziroma strategije za zmanjšanje stroškov in tako posredno tudi cen otroškega varstva. Iz gradiva ni mogoče razbrati stroškov za posamezni vrtec, tako kot je to pripravljeno v sosednji domžalski občini. Nikjer ni mogoče zaslediti niti ene besede, kaj bi bilo potrebno narediti, da bi se poslovanje vrtcev racionaliziralo (seveda ne na kvaliteto bivanja). Glede na to, da je največji strošek dela, ki predstavlja 72,2 % vseh stroškov, se nihče ni vprašal, zakaj v kamniških vrtcih potrebujemo kar dve pod ravnateljici. Res gospodarno. Vprašajmo se, kdo je sprejel tako sistemizacijo delovnih mest in ali res potrebujemo dve pod ravnateljici.
Glede na neposluh upraviteljev vrtcev za racionalno poslovanje bi bilo pametno razmišljati v smeri revizije poslovanja kamniških vrtcev, kot so to storili v sosednji občini Mengeš na zasebno pobudo posameznih staršev.
Ob koncu se še vedno lahko vprašamo: »Kdo je kriv in odgovoren za tako stanje?« Bi morali odgovorni prevzeti odgovornost in ponuditi svoj odstop? Res je že skrajni čas, da to mesto prevzamejo novi ljudje, ki bodo vredni našega zaupanja.
Svetniki SDS podprli sklic izredne seje zaradi »KAMNIŠKEGA ČERNOBILA«
Svetniki Slovenske demokratske stranke so se že na predzadnji seji pridružili skupini enajstih svetnikov, ki so s svojim podpisom zahtevali, da se na dnevni red naslednje seje uvrsti točka dnevnega reda, v kateri bi obravnavali poročilo in ugotovitve o povzročeni škodi na nihalki v mesecu marcu. Ker s strani občinske uprave oziroma župana ni bilo posluha za uvrstitev te točke na dnevni red naslednje seje, so tako na zadnji seji vsi svetniki SDS podprli zahtevo za sklic izredne seje z edino točko dnevnega reda, to je poročanje o povzročeni škodi na nihalki in samim poslovanjem na Veliki planini. Izredna seja do danes še ni bila sklicana. Lahko se vprašamo, zakaj in ali kaj prikrivajo.
Odbor za informiranje
SDS Kamnik Robin MAJNIK
90.000	S S i i r
80.000
70.000
60.000 50.000
•	; S '	■	,	■ ■
PISMA - MNENJA - ODMEVI
Bog je visoko ali oblastnik je še višje
Dobro desetletje in pol po osamosvojitvi Slovenije prinaša mnogim občanom, ki se niso mogli povzpeti po hierarhični lestvi na višji klin, nemalo problemov in težav. Veliko ljudi je ostalo brez dela, nekaterim so banke in vampirji pobrali zadnje prihranke, proizvodne obrate selijo v tujino, kmetijstvo nazaduje, hlode in deske izvažajo namesto končnih izdelkov, opuščene kmetije v Pomurju, Istri in drugod kupujejo tujci in še mnogo drugih zadev gre po zlu. Državna uprava se je trdno zasidrala v reprezentančne stavbe in zasedla oblazinjene stole. Da bi opravičili svoj obstoj so se tekom desetletja domislili izdajati različna potrdila, dovoljenja, bone, certifikate itd. Spomnimo se bonov za nafto, da bi olajšali rentabilnost. kmetovanja. Ta akcija se ni obnesla in z olajšavami s cenami ni bilo nič. Boni za tovorne avtomobile po evropskih državah so postali vir korupcije, nalepke na avtomobilskih vetrobranskih steklih so drugi oblastniki zavrgli, razna potrdila o premoženjskem stanju itd. Vsa ta potrdila slej ali prej izgubijo na veljavi, ker so leglo podkupovanja in ponarejanja in izumijo druga.
Spomnimo se dve leti nazaj, koliko obrazcev so morali izpolniti kmečki gospodarji, če so hoteli uveljaviti regres za škodo na poljščinah, koliko potrdil potrebuje kmet, če hoče prodati ali zaklati žival za domačo rabo. Davčna uprava se bo zadušila v papirjih in odločbah. Komu na čast morajo uživalci socialnih podpor in pokojnin napisati pet strani davčne napovedi, saj so vendar vse dajatve prej v državnih rokah kot v prejemnikovih.
Prav gotovo nisem edini, ki sem zamudil s plačilom davčne obveznosti. Davčna uprava mi je poslala opomin na petih tipkanih straneh. Ker sem ugovarjal, sem dobil za nameček še tri tipkane strani odločbe. Za pro-tiodgovor bi zadostovala polovička lista z dvema stavkoma.
Življenjske razmere oblikujejo ljudje sami tako, kakor jim narekujeta narava in tehnični razvoj, država pa ga hoče krojiti po svoje. Res je, da ne more biti tako, kot bi želel vsak posameznik. Težja kazniva dejanja so zapisana v genih vsakega človeka in utrjena v zavest toliko let, kolikor je star človek. So sicer posamezni primeri in v naši demokraciji je na žalost vse več storilcev težjih kaznivih dejanj. Takšne delikte je lažje reševati, ker jih pomagajo reševati tudi državljani. Prekrške in druge prestopke, kijih reproducira država v množici zakonov, pa njeni izvršilni organi ne morejo tekoče rešiti.
Ko se občan zaplete v omrežje prekrškov ali prizadevanja, da jih ne bi
storil, mora pokorno trkati po vratih državnih in občinskih organov, da dobi potrdilo, odločbo, izpisek iz matične knjige, itd. Za občane oblastniki uradujejo samo vsak drugi dan in pred vhodom je zapisano, da so uradni dnevi za stranke: ponedeljek, sreda in petek. Do tu vse lepo in prav, ko pa hoče občan to pravico uresničiti, gre največkrat z jezo iz občinske stavbe. Nič uradnega ni mogel opraviti, ker, ko vpraša po pristojnem referentu ali vodji oddelki, dobi odgovor, da so na seji, da so šli uradno v Ljubljano ali pa so na terenu. Krajan Kamnika tak odgovor z grenkim priokusom še nekako sprejme, toda tistemu, ki je iz oddaljene vasi, ni vseeno, da je prišel v Kamnik »gledat na uro«. Ne bom uporabil izrabljene besede komu naj služijo občinski in državni organi, pa vendar velikokrat temu ni tako.
Še pred leti sem videl v televizijski oddaji kako delajo in živijo v Sultanatu Kuvajt. Prikazan je bil tudi njihov vladar, ko je sedel na prestolu in imel pred seboj podanike, se z njimi pogovarjal in skupaj reševal njihove težave. On vlada tako, da si poleg vseh državniških dolžnosti rezervira dan v tednu za svoje državljane.
Morda se je tega primera navzel tudi Alojz Peterle, ko je v predvolilnem času obljubil volivcem, da bo njegov čas enkrat v tednu rezerviran za slehernega občana, da bo prisluhnil njegovim težavam in da jih mu bo v okviru danih okoliščin pomagal čim prej rešiti. Tudi on ni držal dane obljube in potrdil pregovor, da se zarečenega kruha veliko poje. Še vedno imam včasih razne opravke pri kakšnem občinskem referentu ali upravnem organu in tudi v podjetjih, vendar bi prej našel cekin kot šefa v pisarni. Človek skoraj ne more verjeti, kaj vse se birokrati spomnijo. Naj povem še za zaključek naslednji primer: Pred dobrimi desetimi leti sem kupil nov avto Yugo. Po letu dni sem ga uradno prodal »staro za novo« Slovenija Avtu. Vsa potrdila so bila urejena in avto prepisan na kupca. Po desetletju dobim priporočeno pismo iz Ljubljane, naj se oglasim na upravo mestne komunale Ljubljana poravnati stroške in odvoz avtomobila, ki je bil zavržen ob Cesti dveh cesarjev v Ljubljani. Moj naslov so našli samo po številki motorja. Torej, 10 let se je nekdo vozil z neregistriranim avtom in brez tablic in nazadnje krivdo naprtili meni. Ves dopoldan sem pohajal po Ljubljani od mestne komunale, Kresije in občinskega inšpektorja Moste, da sem se jih otresel. Ta je le priznal zgrešenost postopka in me z odločbo oprostil vseh obveznosti. Ubogi tisti občan, ki se ne bi razumel na upravno tehnično poslovanje.
ALOJZIJ KONDA
O Veliki planini na izredni seji občinskega sveta
Problematika Velike planine, ki zaradi okvare nihalke letos ne bo dostopna drugače kot peš, sproža vse ostrejše polemike. Svetnica Marjeta Humar in kandidat za župana Demeter Sadnikar sta ob podpori poslanca Rudija Veršnika minuli torek dopoldan sklicala novinarsko konferenco, katere so se udeležili tudi direktor občinske uprave Ivan Pristovnik, Alojz Kolar, vodja občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in finance, in direktor družbe Ve-
lika planina - zaklad narave d.o.o. Vinko Ribnikar. Prisotni so skozi očitke in pojasnila izpostavili številne težave v zvezi z nedavno okvaro nihalke, pomanjkanje sredstev za potrebno sanacijo, nedodelan razvojni program, neurejeno lastništvo in postopek denacionalizacije, domnevno neizkoriščene možnosti odprodaje občinskega deleža in težave z razpisi.
V torek zvečer je bil nato v galeriji Veronika na isto temo organiziran tudi Zbor za Kamnik,
ki ga je vodil Robin Majnik, udeležil pa se ga je tudi župan Anton Tone Smolnikar. Živahna razprava, na kateri smo lahko slišali številne argumente, je napovedala, da ugodna rešitev za planino, kjer je že izgubljena celotna poletna sezona, še ni tako blizu. O problematiki Velike planine in možnih čimprejšnjih rešitvah nastale situacije pa bodo v ponedeljek, 12. junija, na izredni seji razpravljali tudi občinski svetniki. - JASNA PALADIN
KJE SE KONČA EVROPA?
Konec maja so se v nemškem glavnem mestu - Berlinu, zbrali mladi politični voditelji (»Voung Political Leaders«) iz petindvajsetih držav članic Evropske unije. Razpravljali so o nadaljnji širitvi Evropske unije, zlasti o širitvi na jugo-vzhod Evrope. Slovenijo je na mednarodni konferenci zastopal Kamničan Matej Tonin.
Evropska unija je bila ustanovljena po drugi svetovni vojni z jasnim namenom: ohranjanje miru in pospeševanje hitrejšega gospodarskega razvoja. Očetje unije so bili prepričani, da se države, ki bodo tesno gospodarsko, kulturno in politično povezane, ne bodo nikoli vojaško spopadle. Zaenkrat to drži, saj Evropska unija danes predstavlja ključni faktor stabilnosti celotne Evrope, zato so težnje po vključevanju nemirnejših delov Evrope v Evropsko unijo povsem razumljive. Prav o procesu nadaljnje širitve Evropske unije pa so se na berlinski konferenci pogovarjali mladi politični voditelji.
Evropska unija je trenutno družina petindvajsetih držav, januarja prihodnjo leto se ji bosta po vsej verjetnosti pridružili še Bolgarija in Romunija. Današnja Evropske unija je prav gotovo precej drugačna, kot tista na samem začetku, ko jo je sestavljalo zgolj šest ali nekoliko pozneje petnajst držav. Mehanizem odločanja Evropske unije postaja vse manj primeren, še bolj neprimeren pa bo postal z nadaljnjim širjenjem. Unija potrebuje politične spremembe, ki bodo celoten sistem odločanja poenostavile, jasneje opredelile odgovornosti in sistem približale ljudem. Mladi politiki so si bili enotni glede nujnosti politične Preobrazbe Evropske unije, precej bolj pa je bila živa razprava Pri vprašanju nadaljnje širitve.
Kje se konča Evropa? Če so
meje Evrope na severu, jugu in zahodu popolnoma jasne, so na vzhodu veliko manj določljive. Se Evropa na vzhodu konča na Uralu ali na obali Tihega ocena, se je glasilo vprašanje pri vprašanju vključevanja Rusije v Evropsko unijo. Evropski del Rusije zagotovo ima tako politične kot tudi kulturne korenine v Evropi, kar pa za azijski del Rusije ne bi mogli trditi. Zaradi zgodovinskih izkušenj vključitvi Rusije v Evropsko unijo močno nasprotujejo Baltske države. Mnenje mladih politikov je bilo, da se Rusija, zaradi svoje razsežnosti, enostavno ne more vključiti v Evropsko unijo, ker to ne bi bila več Evropska unija, ampak Evro-Azijska unija.
Zelo burna je bila tudi razprava pri vprašanju vključevanja Turčije. Turčija vsekakor ima nekaj zgodovinskih povezav z Evropo, če ne drugače, se zgodovina izredno dobro spominja turških vpadov. Očitno pa je dejstvo, da ima Turčija povsem drugačno versko in kulturno tradicijo. Pri vprašanju vključevanja Turčije si moramo najprej odgovoriti na vprašanje, ali želimo kulturno homogeno ali gospodarsko povezano Evropo. Od tega vprašanja je odvisen tudi odgovor na vprašanje glede vstopa Turčije v Evropsko unijo. Trenutno se zdi »privilegirano partnerstvo« Turčije kompromis, ki zagotavlja tako kulturno homogenost Evrope in hkrati tudi njeno gospodarsko povezanost. Ponovno se je izkazala enotnost
mladih politikov pri nujnosti vključevanja balkanskih držav (Hrvaška, BiH, Srbija, Črna Gora, Albanija) v Evropsko unijo. Matej Tonin je povedal: »Slovenske izkušnje kažejo, da ne smemo siliti skupaj nekaj, kar sploh ne spada skupaj. Zgodovina Balkana jasno kaže, kako krvavo lahko eksplodira balkanski sod smodnika, če ga poskušaš okovati v vsiljene okove. Mednarodna skupnost dela veliko napako, ko v BiH-u vzdržuje nek sistem, ki ne bo mogel nikoli samostojno obstajati in se bo razpočil takoj, ko bo mednarodna skupnost odšla. Nujno je, da se vsem balkanskim narodom dopusti pravico do samoodločbe. Tisti narodi, ki si želijo živeti v samostojni državi, naj tudi živijo, hkrati pa mora biti Evropska unija tisto vezivo, ki bo te narode, skupaj z drugimi evropskimi narodi, ponovno povezala v eno enotno Evropsko družino. Interes Evrope mora biti širitev na Balkan, kajti to je edina garancija prihodnjega miru.«
To je bila prva mednarodna konferenca, kjer so se soočili potencialni bodoči evropski voditelji. Berlinska konferenca je nekako že orisala prihodnji razvoj Evropske unije, saj so mladi politični voditelji že nakazali smer, v katero bi radi peljali Evropo. Ta smer je poleg širitve tudi poglabljanje Evropske unije (poglabljanje pomeni tesnejše politično povezovanje, enostavnejše odločanje, približevanje Evrope navadnim državljanom, ...). Več si preberite na www.nsi-kamnik.net
Nova Slovenija Kamnik
Poostreni policijski nadzori v juniju
Tudi v juniju so vsem udeležencem v prometu policisti Policijske postaje Kamnik »pripravili« poostrene nadzore na območju občin Kamnik in Komenda.
, Na poostrene kontrole alkoholiziranosti lahko vozniki naletijo 9., 24. in 30. junija, predvsem v večernem in nočnem času.
Ker je hitrost pogost povzročitelj prometnih pesreč, jo bodo v juniju pogosteje nadzorovali in 'zvedli tudi skrite meritve (bodimo še posebej Pozorni 15. junija!).
Nadzori hitrosti se bodo izvajali na regionalni cestah in v naseljih v bližini šol.
Tudi mopedi, skuterji, motorna kolesa, ki so v tem času kar številni udeleženci v prometu, ne
bodo varni pred merilci hitrosti, še posebej 11., 18., 20., 25. in 30. junija. Policisti bodo še posebej nadzorovali cestne relacije, ki jih za prehitro in agresivno vožnjo izrabljajo motoristi (Moste-Brnik, Kamnik-Ločica, Kamnik-Črnivec, Stahovi-ca-Kam. Bistrica). Napovedani so tudi nadzori uporabe varnostnih čelad in varnostnega pasu, prevozi otrok, nadzori nad kršitvami pešcev...
V času med 5. in 20. junijem pa na celotnem območju Slovenije poteka preventivna akcija »VARNOSTNI PAS - VEZ Z ŽIVLJENJEM«. Tudi policisti PP Kamnik bodo v tem času izvajali vsakodnevne nadzore uporabe varnostnega pasu, pri tem bodo sodelovali z delavci ZŠAM, SPV in drugimi.	SAŠA MEJAČ
LDS in Marjan Smole - Levček: Skupaj bomo lažje uresničevali zastavljene cilje iz programa »12 razvojnih področij za 12 občinskih svetnikov in župana«
Neodvisni kandidat Marjan Smole - Levček in Liberalna demokracija Kamnik sta v sporočilu za javnost zapisala, da bodo člani LDS-ovega občinskega odbora Kamnik s svojimi podpisi podprli neodvisno kandidaturo Marjana Smoleta - Levčka na oktobrskih lokalnih volitvah za župana občine Kamnik.
ne cilje: šoli na Duplici in v Stranjah, uspelo jim je s pobudo za novi vrtec, za katerega je zagotovljen prostor in proračunska sredstva, uredilo se je financiranje krajevnih skupnosti in transparentno sofinanciranje mladinskih, športnih in kulturnih programov. Začrtali so tudi prometno študijo. Taje podlaga, da se v letu 2006 začnejo velike investicije v cestni program v občini, ki se mora končati v letu 2008. V nadaljevanju je omenil še nekatere druge uresničene projekte. V LDS zato menijo, da je zdaj pravi čas, da se oblikuje močna koalicija in župan, ki bosta do leta 2013 dala poudarek razvoju gospodarstva, kakovosti bivanja vseh občanov, zagotovila družbeno infrastrukturo ter zagovarjala odprt in strokoven dialog med vsemi v občini.
Županski kandidat Marjan Smole -Levček je še povedal: »Zavedam se, da tisti trenutek, ko vstopiš v politiko, delaš za ljudi. Za ljudi pa lahko delaš le, ko si finančno neodvisen in neobremenjen s socialnim statusom. Meni je to uspelo. Star sem 56 let in sedaj začenjam novo poglavje. Poglavje Kamničana, ki zna in zmore voditi občino na drugačen in bolj perspektiven način. Velikokrat se zgodi, da za politika po določenem obdobju postane edini motiv njegov socialni status, udobna upokojitev. Jaz imam to zagotovljeno. Vesel pa sem tudi, da so odzivi na mojo kandidaturo presenetljivo dobri.« Dodal je še, da se zaveda, da vsega iz gospodarstva ni možno prenesti na delovanje občine. Ker pa ve, da občanke in občani sami najbolje poznajo problematiko na različnih
Predsednik LDS Kamnik Demit-rij Perčič je povedal, da so se v stranki odločili za podporo Marjana Smoleta - Levčka kot neodvisnega kandidata, ki pa ne bo kandidiral na njihovi listi za občinski svet. Hkrati je poudaril, da županski kandidat ni član Liberalne demokracije.
Marjan Smole - Levček se je članom in članicam zahvalil in dejal, da podporo LDS sprejema iz dveh razlogov. Prvi je njihov lokalni program za obdobje od leta 2007 do 2013 z naslovom »12 razvojnih področij za 12 občinskih svetnikov in župana«. Drugi pa dejstvo, da ima LDS v svojih vrstah tako člane kot nečlane, ki so strokovnjaki na različnih področjih delovanja občine.
V nadaljevanju je Brane Golubovič, ki je vodil pripravo programskih izhodišč, povedal, da so v stranki že januarja, po projektnih skupinah, začeli s široko razpravo o tistih razvojnih področjih, ki se jim mora občina v prihodnosti posvetiti. Tako se je izoblikovalo 12 razvojnih področij, kijih bo pokrivalo 12 svetnikov in svetnic LDS v občinskem svetu. Pozval je tudi vse zainteresirane, da si program preberejo na njihovi spletni strani www.kamnik.lds.si ter ga tudi sooblikujejo. Lahko pa vam ga pošljejo tudi po pošti, če pokličete na 041 493 000 ali pišete na el. naslov: program@kamnik.lds.si. Za Demitrija Perčiča je to vsekakor drzen načrt, vendar so v stranki prepričani, da so z dosedanjim delom, ko niso imeli svojega župana in v občini ni bilo koalicije, uresničili vse poglavit-
Župznski kandidat občine Kamnik Marjan Smole - Levček rabi vse občanke in občane, društva, krajevne skupnosti, gospodarstvenike in ostalo zainteresirano javnost in združenja, naj mu predlagajo, dajejo pobude in s tem pomagajo soustvarjati program občine Kamnik za obdobje 2007 do 2013, katerega izhodišča so že narejena.
področjih, se je odločil, da jih pozove, naj mu pišejo, ga povabijo medse. Tako bodo spregovorili o tem, kaj je v občini dobrega, kaj je potrebno spremeniti in kaj bi lahko na novo zastavili. »Skupaj z občani, zaposlenimi na občini in političnimi strankami vseh barv se lahko Kamnik uvrsti med 10 najbogatejših občin v Sloveniji. Moja želja je, da imajo ljudje službe, da jim občina nudi javne storitve v zadostni meri in da bodo svoj prosti čas lahko kvalitetno preživljali v občini. To pa lahko zagotovimo samo z ustrezno politiko, ki bo imela za cilj razvoj gospodarstva, nadstandardno družbeno infrastrukturo in javne službe, ki bodo sledile potrebam Kamničank in Kamničanov.«
Kontakt:
Marjan Smole - Levček Usnjarska 6, 1241 Kamnik elektronski naslov: smole.maijan@gmail.com
Mednarodni projekt v Matični knjižnici Kamnik
POMLADNI DAN V EVROPI 2006
Sredi aprila smo zaključili dva natečaja, s katerima je Matična knjižnica Kamnik sodelovala pri mednarodnem projektu Pomladni dan v Evropi 2006. Projekt pospešuje učenje in razpravljanje o Evropski uniji v šolah, hkrati pa daje mladim možnost za povezovanje in sodelovanje pri različnih aktivnostih. Naša knjižnica pri projektu sodeluje že več let.
Letos smo pripravili mednarodni likovni natečaj in literarni natečaj, ki je bil namenjen samo slovenskim otrokom in šolarjem, starim do 11 let. Izhodišče za oba natečaja je bila kamniška ljudska pravljica O dvanajstih bratih in sestrah, ki je objavljena v interaktivni knjigi na spletni strani www.kamniskaveroni-ka.net. Z natečaji namreč želimo spodbujati mlade k večjemu zanimanju za slovensko ljudsko izročilo in hkrati opozoriti, da jim je to gradivo na voljo v knjižnicah.
Pri obeh natečajih je bila udeležba res izjemna, čeprav so iz vsake šole lahko poslali največ 10 prispevkov. Na likovni natečaj smo prejeli 418 del iz Slovenije, Romunije in Poljske. Otroci so risali ilustracije k pravljici O dvanajstih bratih in sestrah. Pri literarnem natečaju smo prejeli 212 prispevkov iz 32 osnovnih šol, pediatrične klinike in dveh vrtcev. Na-
loga udeležencev je bila napisati, kako so sami pomagali komu, ki je bil v stiski.
Komisijo za oceno literarnih del je najbolj navdušil skupinski prispevek otrok in mladostnikov OŠ Ledina, bolnišnični šolski oddelki, ki se zdravijo na oddelku službe za onkologijo in hematologijo Pediatrične klinike v Ljubljani. Pripravili so namreč deset Medvedjih receptov za lepši dan. Enega vam za pokušino lahko zaupamo:
Recept za prijaznost
Sestavine: pehar ljubezni, polno naročje smeha, zajemalka prijaznosti in pest odpuščanja.
Postopek: Primi se za roke in izrazi kanček žalosti. Čez noč jo mariniraj in o vsem skupaj še en-
krat premisli. Zamere sesekljaj na majhne koščke. Dodaj nekaj skodelic ljubezni. Začini z velikim nasmehom in vse skupaj zmešaj. Po potrebi dodaj še odpuščanje. Število postreženih ljudi je odvisno od tebe. Če želiš, lahko postrežeš vsem ljudem sveta.
Avtorje izbranih likovnih in literarnih del smo nagradili s praktičnimi nagradami, na Pediatrično kliniko pa smo poleg knjig kot nagrado odnesli še tiskalnik, ki ga podarja podjetje Maitim, za kar se jim vsi, z malimi bolniki vred, zahvaljujemo.
Ostale recepte in druge prispevke pa si oglejte na spletni strani www.kamniskaveroni-ka.net.
ANDREJA ŠTORMAN
Prireditve ob Dnevu državnosti
Kresovanje v Mekinjah s proslavo Dneva državnosti bo v petek, 23. junija, ob 20.30 v Rebru nad Špornovo kapelico. Sodelujejo: KS Mekinje, člani in mladi Nove Slovenije iz Mekinj, učenci OŠ Mekinje s kulturnim programom,...
Maša za domovino pri Sv. Vidu nad Zg. Tuhinjem, nato kresovanje -
v soboto, 24. junija, ob 20. uri. Ob kresu bo potekal kulturni program in piknik.
Maša za domovino na Šutni-v nedeljo, 25. junija, ob
K 7.30 v župnijski cerkvi.___MILAN VUNDSCHNURER^
Odprta infrastruktura v Poslovni coni Komenda
Potem, ko je Upravna enota Jamnik 26. januarja lani izdala gradbeno dovoljenje, so 5. majav Okviru občinskega praznika obči-e Komenda v Poslovni coni Komenda ob sodelovanju ministra Y gospodarstvo mag. Andreja *kjaka izročili svojemu namenu e °tno komunalno infrastruktu-
ro na površini 18,5 ha, ki jo je od nekdanjih lastnikov odkupila občina.
Z javnim razpisom so 24 kupcem že prodali vseh 25 komunalno urejenih parcel. V komunalno ureditev je občina Komenda vložila okrog 1,2 milijarde tolarjev. Prodajna cena parcel pa je znaša-
la od 60 do 120 EUR za kvadratni meter.
V prihodnjih letih predvidevajo ureditev druge faze poslovne cone, ki bo skupaj s prvo fazo zajela 93 ha zemljišč na območju med Žejami, Mengšem in Vodicami.
F.S.
Glasbeni atelje Carl Orff Kamnik
vabi k VPISU za šolsko leto 2006/07
V programe glasbeni vrtec, predšolska glasbena vzgoja in glasbena pripravnica vpisujemo otroke od 4. do 7. leta.
Vpis bo potekal 12., 13. in 15. junija, od 17. do 18. ure, v prostorih Glasbenega ateljeja na Šutni, Raspov prehod 2 (prizidek župnišča - zadaj).
8. junija 2006
Sulavvezi - otok iskrivih oči in raznolike narave (IV.)
Na zadnji dan ramadana
Nedelja, 7. novembra: Kot se spodobi za nedeljo, smo se zjutraj odpravili k bogoslužju v protestantsko cerkev. Lepo ljudsko petje, ognjevita beseda duhovnika, ki ga, žal, nismo razumeli vse, nas je popeljalo v nov, njihov svet. Pravijo, da je jezik, ki ga uporabljajo na otoku Sulatvesi, mešanica malajskega, latinskega, portugalskega, nizozemskega ... in domačih narečnih oblik.
Po zajtrku smo nadaljevali pot po slikoviti pokrajini skozi džunglo, se vozili po vedno bolj naseljeni in urejeni pokrajini. Očarala nas je lepota sinje modrega To-minskega morja (zaliva), na mnogih mestih obdanega z nasadi kokosovih palm. Ker je bila ta nedelja zadnji dan ramadana, ki je za muslimane velik praznik, se v nobenem muslimanskem lokalu nismo mogli okrepčati, privoščili pa smo si ananas in mango ob lepi peščeni obali pod kokosovimi palmami. Daud nam je te dobrote postregel kar na palmovem listu.
Že malo lačni in sitni smo se ustavili pred majhnim lokalom Sa-habat, ki je v lasti kristjanov. Tu smo si naročili pečene ribe, riž in zelenjavo iz voka, kar je tipičen obrok v tej gostilni. Aleš in Daud sta si naročila še ikanbakan (juho, pečeno ribo, zelenjavo, riž in še posebno ribjo juho za poslastico in plačala 20.000 rupij).
Nadaljevali smo pot po vse slabši cesti. Ob prihodu v Ampano so nam odredili lesene koče na kolih ob morju. Tako kot večina lesenih koč, so tudi te opremljene z dvema ležiščema, WC-jem in koritom z vedrom za polivanje.
Ponedeljek, 8. novembra: Ob 4. uri nas je zbudila muslimanska molitev, ki je nato sledila vsako uro. Po zajtrku smo se malo neprespani vkrcali na barkačo, s katero nas jeja-far popeljal do otokov Togiana. Tod smo se po celodnevni vožnji z več postanki izkrcali na majhnem otoč-
ku Bolelangan. Poleg Tigiana sta tu beni, kar je pomenilo raj predvsem od večjih otokov ob številnih manj- za Mitja. Pred lesenimi hiškami na ših še Batudaka in Talatakoh. Pri- kolih, kamor smo se vselili, je čudo-bližno 25 km severno od njih je še vita peščena plaža, ob njej pa top-vulkanski otok Una-Una, ki je leta lo morje. Sicer pa obalo obkrožajo 1998 doživel močno erupcijo.	drevesa mangrove, ki z gostimi ko-
Na območju Togia v oktobru in reninami preprečujejo plovilom
benec vJakarti, glavnem mestu Indonezije, ob njem sta tudi hčerki študentki. Upravljalci otoka nam znajo pričarati prav prijetno vzdušje. Sicer pa vstajamo z dnevom in si še pred zajtrkom privoščimo »namakanje« v morju. Ob 9. uri pride navadno po nas barkača, da nas popelje nad koralne grebene ali v neokrnjen zalivček kakšnega otoka. Morje je v tem času povečini mirno, voda čista, tako da z masko lahko neovirano opazujemo lepote koralnega grebena in življenje ob njem. Nad koralami je voda tako čista, da jih lahko slikamo celo z barkače. Povzpeli smo se tudi na manjši atol -pokopališče ko-
Plantaža kokosovih palm, v ozadju Tominsko morje.
novembru ni neviht in neurij, ne večjih valov, pojavljajo se le manjše plohe oziroma tropski nalivi. Med plovbo do otočka Bolelangan smo se ustavili ob koralnem grebenu blizu otoka Tanpan, z maskami skočili v morje ter si ogledovali čudovit svet koral in pisanih ribic ob njem: nekatere se lovijo, druge plešejo, da je veselje. Ko smo se odpravili do naslednjega koralnega grebena, je posadka barkače ujela skoraj meter dolgo tuno. Bilo je vriska, da je kaj. Okoli poldneva so nas na barkači pogostili s pečenimi ribami, jetrci ulovljene tune, rižem, malancani v kokosovem mleku in tropskim sadjem. Naročili smo tudi mrzlo pivo Bintang ali hladno stekleničeno vodo, kar je bilo v vročem morskem okolju pravo razkošje. Za kuhinjo je na barkači skrbel prikupni in precej odebeljeni mister Big.
Proti večeru smo prispeli na čaroben samoten otoček Bolelangan, dolg okoli 500 metrov in v sredini preščipnjen. Oba konca sta strma, poraščena hribčka. Med njima je mivka, ob plimi široka 10 metrov, ob oseki 30 metrov. Otoček je obkrožen s koralnimi gre-
dostop do kopnega.
Na severnem zahodnem delu otočka je kamnito ostenje, ki se nekoliko globlje spušča v morje. Med otokoma je na sipini postavljena pokrita, a odprta stavba na kolih, kjer obedujemo in kamor se zatekamo pred žgočim dnevnim soncem. Vetrič, ki tu vedno pihlja, nudi pravi obliž užitka tega nebeškega otočka. Poleg jedilnice je večja stavba, kjer so nam pripravljali hrano, hkrati pa je tudi bivališče za služinčad. Tod ni elektrike, zato si svetimo s plinsko svetilko, petrolejko, pa tudi z baterijo. Nekaj kilometrov južno od našega otočka je naselje Katupat, kjer stoji večina lesenih hiš na kolih. Je manjše oskrbovalno in potniško pristaniško mesto.
Dnevi odkrivanja čudovitih zalivov in koralnih grebenov
Torek, 9■ november: Naši »hotelirji« na otoku so: lastnikova žena, njun sin ter njihovo sorodstvo. Lastnik otoka živi kot vladni usluž-
Z barkačo bomo zapluli po jezeru Poso.
ral. Zaradi ostrine odtrganih in na-nešenih koral smo se bosi le stežka povzpeli na sipino. Od tu nas je barkača popeljala do plaže Malen-ge Beach, kjer nas je očarala kristalno čista voda z belkasto mivko na dnu in s kokosovimi palmami ob obali. Krmar plovila nam pod palmami z mačeto odpre kokosove orehe, da iz njih popijemo okrep-čilno mleko. Za popotnico naberemo še nekaj kokosovih orehov.
Na naš otoček se vrnemo proti večeru, kjer nas na ploščadi-restav-raciji v termovkah čakata čaj in kava. Večer preživimo ob svetilkah -eni ob branju, drugi ob taroku. Oskrbniki pa se veselo smejejo in klepetajo ne daleč od nas na bližnji klopi, obdani z belo mivko. Čutimo
in se veselimo, da smo prinesli tudi njim poživitev. V takem ambientu začuti človek svetopisemsko sporočilo: »Odloži delo, gostje so prišli«.
Sreda, 10. novembra: Kot vsako jutro, nas je tudi tega dne čakal zajtrk: palačinke, tropsko sadje, kava in čaj. Nato smo se z barkačo odpravili proti koralnemu grebenu, se ustavili ob njem na odprtem morju ter uživali v plavanju in ogledovanju morskega bogastva. Nato smo zapluli do otokov in si rekli: Še so prijetni zalivčki s čudovito plažo za naslednjih 100 let. Na enem si izberemo zaliv Karina Beach, kjer
smo imeli kosilo v naravi. Na otok smo prišli tako, da smo stopili z barkače do prsi v vodo nekaj deset metrov od obale, zaplavali, ali hodili po trdi beli mivki.
Na naš otoček smo se vrnili pozno popoldne. Zvečer smo opazovali ribiče, ki so z lučjo lovili ribe v oddaljeni okolici otoka. Zelo so vztrajni. Morje je bilo tisti večer tako mirno, da še pljuska ni bilo slišati. Ponoči pa nas je presenetila tropska nevihta.
(se nadaljuje) dr. Marko in dr. Angelca Žerovnik
m
Ljudska Univerza Škofja Loka
Podlubnik la 4220 Škofja Loka
tel.: 04/506 13 00 fax: 04/512 08 88 www.lu-skofjaloka.si
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER
razpisuje v Škofji Loki
dodiplomske in podiplomske izredne študijske
programe
Dodiplomski študij: vpisujemo v L, 2. in 3. letnik strokovnega in univerzitetnega študijskega programa.
Podiplomski študij: vpisujemo v »bolonjske« strokovne magistrske študijske programe (smeri: Ekonomija za management, Management in organizacija, Management poslovne informatike, Management tehnologij) ter specialistični študijski program Management, ki je enakovreden L letniku znanstvenega magistrskega programa; diplomanti specialističnega programa bodo imeli možnost vpisa v 2. letnik znanstvenega magistrskega programa.
INFORMATIVNI DAN
četrtek, 22. junij, ob 17. uri, v bivši vojašnici,
Partizanska 1, Škofja Loka
(v prostorih Ljudske univerze Škofja Loka).
Informacije: 04/506-13-70 ali 04/506 13 03
www2.fm-kp.si
www.lu-skofjaloka.si

SUPER\
IGODNO!
ttfDTVSamsunig LE 26
\ 66 cm, foVnat 16:9, \ ■
I resolucija 1366 x 768
/nl-ili-iCvClCl
(svetilnostjoaiPrtfT' v, pregrgssive šcanning 1, V kontrast 3000 1,	\
-odzivni čas 8 hs, victhi kot 178". HD Ready.
laU.OOSIT 1.043,19JUR
SAMSUN
I
: |l|gggg
Ponudba velja do 29. o.
Tv najedenih M Centrih tehnike in gradnje:
tsm ~	- i«■Ltii	vs/
Si Center tehnike in gradnje Črnuče
Ponudba, ki vam
* ¥
*
pričara pravo
Informacije!
•	hišni aparati 01/560 61 00
•	instalacijski material
01/560 61 73
•	avdio - video 01/560 62 15
•	računalniški 01/560 62 14
•	bela tehnika, gos. aparati
01/560 62 16
•	elektro, vodovod, orodje, zeleni program, barve in laki 01/560 61 76
•	kopalnice 01/560 61 05
•	gradbeni materiali 01/560 62 17
M Center tehnike in gradnje Črnuče
Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče
Odprto:
od ponedeljka do sobote: od 8. do 20. ure.
• MCTGP Ajdovščina, Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 • MCTG Črnuče, Pot k sejmišču 32, tel.: 01/560 61 00 • MCT Lenart1, Industrijska 7, tel.: 02/729 50 60 • MCTG Prevalje, Pri postaji 4, tel.: 02/823 42 03 • MCT Ptuj*, Špindlerjeva 3, tel.: 02/746 82 62 • MCTG Slovenske Konjice. Delavska c. 12, tel.: 03/757 48 60 • MCTG Velenje, Kidričeva 53, tel.: 03/898 87 10 • MCTG Žalec, Celjska 7, tel.: 03/713 65 92
Obiščite nas!
mesto, starejši dečki so gladko zmagali v B ligi in so na koncu trinajsti, mala odbojka je tekmova-
NA DUATLONU KAMNIK 2006 NASTOPILO 125 TEKMOVALCEV
Absolutna zmagovalca David Pleše in Simona Žabjek, med ekipami TK Riko Ribnica pri moških in TK Trisport Kamnik pri ženskah, občinski prvak Andrej Medved
Optimalno vreme za tekmovalne nastope duatlona Kamnik 2006 je služilo tekmovalcem v vseh starostnih kategorijah. Najprej je nastopilo 40 najmlajših na cici duatlonu, nato 35 mladincev na super sprintu in nazadnje 50 članov in veteranov na sprint duatlonu, ki je veljal tudi za ekippo državno prvenstvo. Prvaki so postali člani TK Inles Riko Ribnica, pred Novice extremom in TK Ljubljana, pri ženskah pa TK Trisport Kamnik.
Na malenkostno spremenjeni kolesarski progi so bili doseženi izredno hitri časi (pod eno uro), kljub temu, da Duatlon Kamnik velja za enega težjih in to zaradi mekinjskega klanca.
Šola triatlona, ki deluje v okviru TK Trisport Kamnik, združuje preko 50 otrok, ki v treh skupinah vadijo v Stranjah, Kamniku in Nevljah, pod vodstvom vaditeljev triatlona. Redno delo, vadba poteka 3-5 x tedensko, se že obrestuje. Da sta šla naslova državnih prva-
kinj na ribniškem duatlonu v prave roke, sta v Kamniku spet potrdili Tjaša Romšak in Kristi Uršič. Tokrat se jima je na najvišji stopnici pridružila še Katarina Humar, pri dečkih pa Drejc Kregar. Stopničko nižje so pristali Vesna Alpner in Barbara Uršič ter Domen Leskovec in Domen Obreza. Bronasta medalja je okitila vratove Mihe Rojca, Matevža Planka in Davida Peterlina ter Lize Uršič. Mesta z medaljami so na žalost zgolj tri, vsi nastopajoči pa so si prislužili vse čestitke, saj premagati 750 m teka in 2 km kolesarjenja v času pod 10 minutami niso mačje solze. Seveda je bil ves trud poplačan z zajetnim kosom riževega narastka iz pečice kuharskega mojstra Marjana ter izvrstnega peciva iz mamičinih kuhinj naših nadobudnih triatloncev. Več informacij o triatlonskem dogajanju na www.trisnort-kluh.si AKVATLONU TERME SNOVIK 2006 BOTROVALO IZREDNO SLABO VREME, A JE KLJUB TEMU NASTOPILO PREKO 70 OTROK Kljub 14-dnevnemu zamiku v primerjavi s prejšnjimi leti akvat-lonci v Snoviku še niso bili deležni tako slabega vremena. 8 stopinj celzija z dežjem in vetrom ter te-
mu primerna tudi temperatura vode so odvrnile od nastopa marsikaterega prijavljenega udeleženca. Vendar pa se je kar 72 otrok iz gorenjske, štajerske, ljubljanske in notranjske regije, ki tekmujejo v sistemu šolskih športnih tekmovanj, pogumno podalo na težavno preizkušnjo. Odraslih je bilo na dosti daljši razdalji zgolj 10.
Z zlatimi medaljami so se pri šolarjih tokrat okitili - Katarina Humar, Tjaša Romšak, Miha Rojc, s srebrom Kristi Uršič in bronom Liza Uršič, Manca Vrhovnik in David Peterlin.
Pri odraslih sta v absolutni konkurenci zmagala Nina Mandl (Multisport Krško) in Miro Kregar (TK Trisport Kamnik). Ekipni državni prvaki so pri moških postali
klub.si
V MEKINJAH JE BILO ŽIVO
18. MEKINJSKI KROS IN 3. LIKOVNI EK-TEMPORE MEKINJE 2006
Športno kulturno društvo Meki-	krosa, se je udeležilo okoli 150 tekanje je eno najbolj dejavnih društev v	čev od blizu in od daleč. Kljub dežev-
Kamniku, v sodelovanju s krajevno nemu dnevu je prireditev uspela, pa-skupnostjo Mekinje priredi letno v del je celo rekord moške deset kilometrske proge. Nov rekord je postavil Sebastjan Zarnik iz KGT Papež, ki je progo premagal v 36
Povprečju deset prireditev, tako za najmlajše, kot tudi za odrasle. 18.
tradicionalnega Mekinjskega
*s. tradicionalni Mekinjski kros, ki se gaje udeležilo okoli 150 tekačev, I UsPel kljub deževnemu vremenu, padel je celo rekord moške deset ki-nnietrske proge. Nov rekord je postavil Sebastjan Zarnik iz KGT Pa-pez> kije progo premagal v 36 minutah in 22 sekundah.
minutah in 22 sekundah.
Na krosu so, kot že vsa leta doslej, sodelovali tudi najmlajši, ki so se pomerili na 500 metrov, otroci in mladostniki pa še na 1.000 in
2.000	metrov, ženske članice na
5.000	metrov, moški člani pa na
10.000	metrov. Vsi tekmovalci in gledalci so bili deležni brezplačnega čaja, klobas in pasulja. Najhitrejši trije v vseh kategorijah so prejeli medalje, podelili pa so še pokale za najhitrejšo žensko in moškega ter najmlajšega in najstarejšega tekmovalca. Tri absolutno najhitrejše ženske, prav tako tudi moški, so prejeli denarne nagrade. Posebno denarno nagrado pa je stalni sponzor g. Papež podaril nosilcu novega rekorda.
V spomin na likovne ustvarjalce Petra Pečevnika, Antona Gosarja in Dušana Lipovca, ki jih kraj geografsko povezuje, in v želji, da v zanimivem, kulturno zgodovinskem okolju poteka likovno druženje, so v Mekinjah že tretjič pripravili likovni ex-tempore. Ta je potekal
20. maja pod taktirko Športno kulturnega društva Mekinje in Krajevne skupnosti Mekinje. Idejni vodja prireditve je bil ljubiteljski likovnik Andrej Balantič, Mekinjčan in član ŠKDM. Letos se je kljub kislemu vremenu povabilu odzvalo kar 26 likovnih ustvarjalcev, ki so ustvarili preko 40 novih del. Ta bodo predstavljena na skupni prodajni razstavi ob krajevnem prazniku v začetku oktobra.
ŠKDM se zahvaljuje vsem sponzorjem, Krajevni skupnosti Mekinje ter vsem prostovoljcem, ki so s svojim časom in prispevki omogočili izvedbo obeh prireditev.
NINA
STANKOVIČ
NAP€
OS Elel«
nje končala na tretjem mestu v polfinalu DP in s tem osvojila peto mesto, prav tako je tekmovanje v polfinalu zaključila ekipa v mini odbojki - na koncu deveto mesto.
Dekleta Broline Kamnika so osvojila tretje mesto v drugi ligi in bodo v naslednji sezoni nastopila v prvi ligi, mladinke so izpadle na območnem prvenstvu, kadetinje so osvojile tretje mesto v B ligi in se uvrstila v drugo tret-
jino vsen ekip, starejše deklice so na koncu osvojile trinajsto mesto, dekleta v mali odbojki so izpadla na območnem prvenstvu, deklice v mini odbojki pa so izpadla šele v polfinalu in so na koncu osvojila deveto mesto.
Skoraj vse kamniške ekipe so se uvrstile v prvo polovico nastopajočih ekip, tiste boljše pa celo v prvo četrtino. Velik uspeh so dosegli mladinci, ki jim je le malce zmanjkalo do naslova državnih prvakov.
S treningi so zadnji končali člani, ki so v maju že začeli s treningi za naslednjo sezono.
Kot smo že omenili v naslovu, pa se kamniški odbojkarji sedaj selijo na igrišča Pod Skalco, ki so jih letos pričakala prenovljena, predvsem pa bodo veseli nove mivke. Otvoritveni turnir bo v soboto, 17. junija, ko se bodo na igriščih merile vse bolj popularne mešane trojke.
Kamniški klub pav letošnji sezoni organizira kar dva odbojkarska Tabora za osnovnošolsko mladino. Prvi se bo odvijal v Pre-manturi od 22.6. do 29.6. - informacije 041/653-653 - Grega. Drugi tradicionalni pa se bo odvijal na Krku od 23.8. do 30.8. -informacije 041/760-469 - Aco.
CICOl.
Kamra
■ ŠVAJGER & Co„ k.d.
Opravljamo:
•	vse vrste geodetskih storitev {parcelacija, zakoličbe, ureditev meje, geodetski načrti, sprememba vrste rabe, izdelava etažnih načrtov, izdelave identifikacijskih in drugih potrdil)
•	izvedbo projektnega inženiringa vključno s pridobitvijo gradbenega dovoljenja,
•	izvedba postopka vpisa v zemljiško knjigo
Bežigrad 6, Ljubljana: Telefon: 01/4364 505; 041/703 304; e-mail: kamra.lj@siol.net
Drejc in Matevž na cicibanskem prestolu
tekmovalci TK Trisport Kamnik, pred tekmovalci Multispor-ta Krško, ženskih ekip zaradi vremenskih razmer tokrat ni bilo.
Več informacij o triatlonskem dogajanju na www.trisport-
MIRO
Novi Peugeot 207.
Poln življenja.

\
'g/ T> v

5	7


P

www.207.peugeot.si
Pl IRfl	Eksplozija občutkov. Z domišljenim zlitjem treh ključnih elementov.
U \ r AjpJin izrazitega značaja, skladnega oblikovanja in vrhunske (tuni tehnologije, predstavlja novi Peugeot 207 povsem novo izkušnjo med
www.aaroncap.com
f/	■/'- avtomobili srednjega razreda. Njegova privlačnost prebuja tako
intenzivna čustva, da ob njih nihče ne more ostati ravnodušen, s svojo vitalnostjo pa običajno vožnjo z avtomobilom spreminja v resnično strastno doživetje.
PEUGEOT Total	UŽITEK V DOVRŠENOSTI.
207 |Ry*ba-l«xntimr*n način vožnje 4A-7 RIO) km. Emisija CO.il 20-166 gfrm.
RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje www. rodex.si, 01/722 81 31, 722 77 98, 722 88 68
Četvorka v dežju
Dež je preprečil, da bi, tako kot sprevodu prišli v središče Kamni-že vrsto let doslej, maturanti Šol- ka in na Glavnem trgu zaplesali skega centra Rudolfa Maistra v četvorko. Tako so se morali dre-'
njati v šolski avli, kjer so jih navdušeno pozdravili dijaki nižjih razredov, starši, prijatelji, profesorji in vodstvo šole. Misli o pomenu maturantske himne Ga-udeamus igitur, s katero so začeli prireditev, in o tradiciji četvorke jim je prenesel tudi kamniški župan Tone Smolnikar. V svojem nagovoru je povedal nekaj misli o nujnosti učenja in o pomembni življenjski prelomnici - maturi, ki dijake čaka v prihodnjih dneh, pomeni pa pot v študentska leta.
ODBOJKARJI ! NA
IGRIŠČIH
Končana je letošnja sezona v dvoranski odbojki in kamniški odbojkarji so se že preselili na zunanja igrišča. V tem trenutku je tudi čas, da pregledamo rezultate kamniških ekip v letošnji sezoni.
Ekipa Calcit Kamnik je zasedla deveto mesto v prvi ligi in bo drugo leto nastopala v drugi ligi, druga članska ekipa je osvojila tretje mesto v drugi ligi, mladinci so postali viceprvaki Slovenije, kadeti so se na koncu uvrstili na enajsto
Obujanje spomina na življenje rokovnjačev in skrivačev v Kamniški Bistrici
Bo predstavitev življenja v dolini Kamniške Bistrice pred davnimi časi našla mesto tudi v kamniški turistični ponudbi? Kot je Kekčeva dežela v Kranjski Gori, ki jo obiskujejo tudi kamniški otroci, priljubljena turistična zanimivost, bi to lahko postala tudi predstavitev življenja rokovnjačev in skrivačev v dolini Kamniške Bistrice
18. maja so imeli naravoslovni dan učenci tretjih razredov Osnovne šole Marije Vere iz Duplice. Njihov cilj je bil obisk Kamniške Bistrice in ogled njenih naravnih in kulturnih znamenitosti: Spominskega parka ponesrečenim v gorah, Lepega kamna, Žagane peči, snežnih plazov v koncu doline Kamniške Bistrice in Kraljevega dvorca. Učitelji so organizacijo in vodenje izleta zaupali gorskemu vodniku Radivoju Nadveš-niku, ki jim je pripravil pester program ob pomoči gorskega vodnika Marjana Kregarja, ki sta od doma v Kamniški Bistrici popeljala vsak svojo skupino otrok skupaj z učitelji. Obe skupini učencev sta ločeno druga za drugo peš krenili od doma v Kamniški Bistrici v smeri Lepega kamna.
Med potjo sta jima oba vodnika predstavila naravne znamenitosti Kamniške Bistrice, učenci pa so lahko občudovali neokrnjeno naravo in uživali v miru, ki ga je prekinjalo oglašanje gozdnih prebivalcev. Malo pred odcepom ceste proti Lepemu kamnu pa je Rado ob pomoči Roberta Uraniča in Vilka Rifla pripravil učencem prijetno presenečenje: priredbo krajše igre: »Lov žandarja na skrivača Brtuca«.
Še pred prihodom na kraj dogodka so učencem vzbudili pozornost odmevi udarcev sekire. Radovedno so začeli spraševati, kaj je to. Kmalu so zagledali čudno zaraščenega moža, ki je napravljal drva. Otroška radovednost jim ni dala miru, pa so ga pobarali o tem, kdo je in kaj počne tu. Tako so spoznali življenjsko zgodbo skrivača Brtuca, ki si je namesto služenja vojske za dolgih 14 let izbral raje skrivanje v samotnih gozdovih Kamniške Bistrice. Pa pripoved ni trajala dolgo, saj jih je zmotil žandar, ki je po vsej sili hotel ujeti skrivača Brtuca, saj je celo streljal za njim, tako se je moral Brtuc nemudoma pognati v beg pred hudim žan-darjem. Tako je skrivač pobegnil, žandar pa se je podal v lov za njim.
Presenečeni otroci so nadaljevali pot proti Lepemu kamnu, si ogledali velike količine snega, ki so bili posledica snežnih plazov iz gora nad Kamniško Bistrico, nazaj grede pa so se ustavili še pri Žagani peči.
Upamo, da je bilo to za učence tretjega razreda Osnovne šole Marije Vere prijetno doživetje in popestritev naravoslovnega dne. Predvsem pa si želimo, da bi to še kdaj ponovili, pa ne samo za otroke, ampak tudi za odrasle. Vsekakor bi bil to še eden vložen kamenček v mozaiku, ki bi pripomogel k večji prepoznavnosti in večjemu obisku doline Kamniške Bistrice. Saj nedvomno gre za zgodovino in etnološko izročilo, ki je del doline.
Konec koncev: otroci iz kamniških vrtcev obiskujejo pravljično Kekčevo deželo v Kranjski Gori, zakaj ne bi obiskali tudi doline Kamniške Bistrice in izvedeli kaj o njeni preteklosti? Izvedeli o življenju v dolini pred davnimi časi, ko so gospodarili rokovnjači in je bila zatočišče skrivačev, izvedeli kaj o divjih lovcih, o drvarskem življenju na prijeten, nazoren in preprost način učilnice v naravi. Takšna organizirana vodenja pa bi lahko uvrstili kot posebnost med kamniško turistično ponudbo pri ogledu Kamniške Bistrice. Namen vseh, ki smo se trudili pri pripravi programa in obudili nekaj utrinkov iz življenja rokovnjačev in skrivačev, ki so se pred davnimi časi zatekali v te temačne gozdove, je bil pokazati, da je mogoče turistično ponudbo obiskovalcem doline še popestriti, da v njej preživi pester dan in jo zapusti poln prijetnih vtisov, ki jih zlepa ne bo pozabil.
Rokovnjaške luknje v Kamniški Bistrici
O rokovnjačih in skrivačih iz Kamniške Bistrice
Začetki organiziranih tolp segajo v čas, ko so se Turki dokončno umaknili iz naše bližine in so se prenehali nasilni roparski vpadi. Rokovnjaštvo se je verjetno začelo med tridesetletno vojno (1618 -1648), po njej pa se je razmahnilo po vsej Evropi. Na Gorenjskem so v začetku 18. stoletja nastale prve rokovnjaške združbe. Rokovnjači so se potem celih sto petdeset let upirali oblasti, tako francoski kot avstrijski, se izogibali vojaški službi in živeli skrivnostno življenje, razpeto med kmečkim delom in nočnimi rokovnjaškimi pohodi. Prebivalstvo je pred tovrstno roparsko nadlogo zelo trpelo. Razbojniki so se vlačili naokrog, beračili, ropali, kradli in se vlačugah. Živeli so dobro brez truda in dela. Največji razmah pa je rokovnjaštvo doseglo ravno v času Francoske okupacije, ker so bile zato najbolj ugodne gospodarske in politične razmere. Zlasti v tem času, v letih 1808-1813, je bilo roparstvo v naši deželi močno razšir-
jeno, kljub temu, da je francoska vlada uvedla strogo policijo, ki je bila v vojaških rokah. Po Napoleonovem ukazu z dne 12. februarja 1810 se je za Ilirijo ustanovila policijska (Žandarmerijska) legija. Imela je štiri stotinje. Tako so na prehodu v posamezne okraje stale policijske stražnice, v katerih je bilo nastanjeno določeno število policijskih pešcev. Te stražnice je ljudstvo poimenovalo »rauberko-mande«. Avstrija je s pomočjo svojih agentov sprva tudi sama pospeševala razvoj rokovnjaštva, ko pa je ponovno okupirala naše kraje, je z rokovnjači imela velike težave. Sčasoma so rokovnjači postali prava nadloga za državo, predvsem pa za ljudi. Ne samo, da so jih prebivalci morali preživljati in jim dajati denar, ampak je prihajalo do ropov, ubojev in kdor se je upiral, so mu rokovnjači zažgali dom.
Vzroki za nastanek rokovnjaštva in skrivaštva pri nas
Kmalu za tem, ko je Marija Tere-zija ukinila najemniško vojsko in 10. marca 1770 uzakonila splošno
vojaško obveznost s prisilno re-krutacijo na temelju vojaških kon-skripcij, ki so bile vpeljane po pruskem zgledu. Že v prvem desetletju po uvedbi konskripcij je izogibanje in ubežništvo dobilo takšen obseg, da je bilo treba posredovati. Le kdo je želel iti v vojsko, v kateri je rok služenja do reforme leta 1802 trajal 30 let ali praktično vse življenje. Mali kmet, po večini do sredine 19. stoletja še tlačan, se je ubijal in dajal krvni davek, ko je služil vojskam, saj so morali vsi odvečni sinovi in posli za dolgo let med vojake. Država je po potrebi terjala od občin določeno število rekrutov (vojaški obveznik) in kdor ni imel svojega posestva ali ni bil obrtnik ali pomočnik je moral med vojake. Vojaško službo so bili zavezani služiti kmečki sinovi, hlapci, slabi dijaki, potepuhi in tudi potujoči tuji rokodelci (slednji si zlasti niso upali na Prusko, kjer jih je kralj Frede-rik Viljem I. enostavno polovil in vtaknil v vojašnico). Vojaške službe so bili oproščeni izobraženo prebivalstvo, duhovščina, meščanstvo in tisti kmetje, ki so imeli najmanj pol grunta veliko posestvo. Poleg tega se je vsakdo z odkupom lahko izognil vojaški službi, če je plačal posebno takso, ki je
Učenci pri Lepem kamnu
znašala 500 do 800 gld.. To pa za tiste čase ni bila majhna vsota in jo je bil sposoben plačati le malokdo iz sloja revnega prebivalstva. Uredba, da je bil vojak zavezan služiti vse svoje življenje, je bila odpravljena v Avstriji šele z odlokom 4. maja 1802, ko so določili dolžino trajanja vojaške službe in sicer: na 10 let pehota, 12 let konjenica in 14 let topništvo. Ker je o oprostitvi vojaške službe odločalo graščinsko plemstvo, ki je pač varovalo svoj hrbet, in je imelo navado pritisniti na tiste, s katerimi je bil graščak sprt.
Drugi vzrok za nastanek rokovnjaštva je prav gotovo povzročil odlok Jožefa II. o prodaji kmečkih zemljišč. Prišlo je do razlaščanja kmetov, izganjanja z zemlje in vsakovrstnega izkoriščanja, ki je mnogo nesrečnih kmetov potisnilo na rob bede in posledično med rokovnjače. Toda tako pod Avstrijo, kakor tudi pod Francozi, možje niso radi šli v vojsko. Fantje, ki bi morali služiti dolgoletno vojaško službo, posebno iz obmejnih gorenjskih krajev, so jo rajši preko gora pobrisali na Koroško ali Štajersko, ali pa so se vojaški službi skušali
izogniti tako, da so se skrivali po gozdovih in odročnih krajih. Zato so ob novačenju uhajali v gore ter se tam prebijali dokler ni minila nevarnost, nekateri pa so se za vedno naselili v drugih krajih, kjer tedanja postava zanje ni veljala. Pastirji in drvarji so bili po večini takšni skrivači in tudi med rokovnjači jih je bilo precej. Kar jih ni ušlo pred naborom, so ušli potem iz vojske.
(nadaljevanje v prihodnji številki) VILKO RIFEL foto: Radivoj Nadvešnik, Marjan Kregar
Vejica gričevnika na grob Vlasta Kopača
Sedemindvajsetega aprila smo se poslovili od prijatelja Vlasta Kopača, pokončnega in plemenitega človeka, ki smo ga imeli vsi najrajši in smo ga nadvse občudovali. Svoje številne darove in dobra dela je vedno in povsod z veseljem razdajal med vse okoli sebe. Pa vendar šele zdaj spoznavamo, kako velik in dober je bil. Kamničani smo mu še posebej hvaležni, da se je vedno znova posebej vračal v gore nad Kamnikom in se s svojim veseljem in delom vedno znova posvečal ljudem v Kamniških Alpah.
Rodil se je 3. junija 1913 v Ži-reh. Leta 1934 je prišel v Ljubljano na študij arhitekture pri profesorju Jožetu Plečniku. Ko mu oče zaradi pomanjkanja ni mogel pomagati, je naslednje poletje dva meseca preživel pri pastirjih na Veliki planini. Ob stikih z domačini in njihovim delom v prvobitni gorski naravi je spoznal neponovljivost njihovega izročila, ki je odsevalo pradavnino. V srce se mu je vtisnila poživljajoča moč Grintovcev in ljudi v njih in to mu je bilo v oporo pri hudih preizkušnjah, ki so ga doletele. Ko je bilo najhujše za njim, se je vedno spet vrnil tja, kjer se je počutil med svojimi.
Postal je Plečnikov sodelavec in pomočnik pri načrtih in gradnji ljubljanskih Žal. Ob tem se je z velikim navdušenjem posvečal planinstvu in alpinizmu ter gorskemu reševanju. V Akademski sekciji Slovenskega planinskega društva na univerzi je v krogu zanesljivih in zvestih prijateljev preplezal več težavnih sten v Kamniških Alpah. Leta 1940 je narisal imeniten Razgled z Grintovca.
Med drugo svetovno vojno se je uprl z vso svojo srčnostjo in znanjem. Vztrajal je pri težkem in nevarnem ilegalnem delu. V koncentracijskem taborišču Dachau je prav tako z vsemi svojimi močmi pomagal lajšati trpljenje sotovarišev. Posebej pa je potrebno poudariti, da je bil edini od naših upodabljajočih umetnikov, ki je že sproti, skrivaj in z velikim tveganjem risal taboriščne prizore in jih ohranil kot srhljiv opomin.
Po vojni se je poln neustavljive energije vključil v obnovo domovine, prav tako pa tudi kot predsednik Odbora za planinstvo in alpinizem. Uspevalo mu je prav vse, od pogumnih načrtov in organizacijskih uspehov do številnih člankov in ilustracij v Planinskem vestniku. Pripravil je načrte in sodeloval pri postavitvi Zavetišča pod Skuto iri spomenika padlim planincem v Kamniški Bistrici. Kot arhitekt, pa tudi kot raziskovalec zgodovinskega, etnografskega in jezikovnega izročila je izredno veliko obetal.
Potem so oktobra 1947 nenadoma sledili inscenirani dachavski procesi. Obsodbi na smrt, češ da je sodeloval z okupatorjem, je sledil štiri in polletni zapor. Ostal je pokončen
planini, ki so ga nekateri želeli podreti in zgraditi zadružne hleve. Pripravil je urbanistični načrt za turistično naselje, načrte za žičnico in pripadajoče stavbe. Takrat so nastali njegovi načrti za več oblik ljubkih turističnih planinskih koč, ki jih je zasnoval po vzoru velikoplanin-skih pastirskih bajt. Njegove koče so povsem skladne z gorskim okoljem in so izredno znane in priljubljene. Posebej seje zavzel za ohranitev Preskarjeve bajte, edine prvotne pastirske bajte ognjiščnice sploh. Leta 1973 je prijatelju, etnologu Tonetu Cevcu, ilustriral njegovo knjigo o Veliki planini.
Še naprej je deloval pri spomeniškem varstvu, bil je avtor številnih spomenikov, vrstile so se njegove izredno lepe ilustra-
Pogovor Vlasta Kopača s Preskarjevim Andrejem med pašo na Veliki planini leta 1947
in vse hudo je prestajal z mislijo na domače in na gore. Po napornem prisilnem delu je ob večerih risal otroške slikanice in izdeloval čudovite igračke za hčerko. Takrat je zložil nekaj najlepših planinskih pesmi in za planince med drugim narisal odličen zemljevid Kamniških Alp.
Po izpustitvi iz zapora so mu pomagali ljudje, ki niso verjeli ne v njegovo krivdo ne v procese. Čim je mogel, je spet sodeloval s planinci, Planinskim vestnikom in pripravljal najrazličnejše risbe gora in drugo gradivo. Leta 1957 je uspel je preprečiti razdejanje enkratnega pastirskega selišča na Veliki
cije in opreme knjig. Kot član odbora za ohranitev Plečnikove dediščine je bil najbolj zaslužen za obnovo propadajočih ljubljanskih Žal in Tržnic. Bil je avtor pomembnih razstav o planinstvu in reševanju v naših gorah. Leta 1989 so ga slovenski planinci soglasno izbrali za častnega predsednika Planinske zveze Slovenije. Za delo v planinstvu je prejel red dela s srebrnim vencem. Leta 1999 mu je predsednik države za njegove »zasluge pri ohranjanju in vrednotenju naše kulturne dediščine, za celotno življenjsko delo in za vse, kar je dobrega naredil za Slovenijo«, podelil najvišje državno odliko-
vanje, zlati častni znak Republike Slovenije.
Ves čas se je posebej zavzemal za ohranjevanje izročila domačinov v Grintovci h in še posebej Velike planine. Pisal je o arhitekturni in narodopisni dediščini velikoplaninskih pastirjev na Veliki planini. Ves čas je poudarjal, kaj je prvotno in pristno. Opozarjal je, kako je potrebno nadaljevati z zaščito Preskarjeve bajte na Veliki planini, kakšna sta prvotna oblika in pomen edinstvenih velikoplaninskih sirov trničev in pisav - lesenih pečatnikov za okraševanje trničev. Med drugim je omenjal tudi povedke o dovjih možeh, ki so znane le še iz ve-likoplaninskega izročila.
Doživela gora nad Kamnikom in življenja ljudi v njih so mu Sila umetniški navdih
Vse, kar z vso svojo iskrenostjo in žarom zbral, napisal, narisal, oblikoval in zasnoval, kaže na njegov dar za estetsko obliko, občutek za lepoto narave, ob tem pa oko in srce v skrbi za ljudi. O samem sebi skoraj ni govoril. Svoje velike uspehe je vedno omenjal le mimogrede. Vedno pa je prijazno in dobrohotno pripovedoval o domačinih, prijateljih in drugih ljudeh. O vsakomer je našel pohvalne besede, značilne samo zanj, posebej je poudaril katero od njegovih dobrih lastnosti, ali pa se je spomnil na kakšen nekdanji dogodek ali staro pripoved. Takrat smo komaj opazili, kako nam je hotel s tem zaupati posebno globoko sporočilo oziroma izročilo, ki ga ne smemo pozabiti.
V zadnjem letu je z velikim veseljem pripravil svoje članke za objavo v knjigi Iveri z Grintovcev in jo bogato opremil s svojimi lepimi ilustracijami. Knjiga je šla v tisk, tik preden je odšel. V njej ima sedaj vsaka njegova beseda še poseben pomen in sporočilo, ne le za Kamničane in druge ljubitelje Velike planine in gora nad našim mestom, ampak za vse nas.
Njegove umetnine, ki jih je ustvarjal iz čistega veselja, pa v svoji popolni ubranosti s slovensko pokrajino in njeno dušo ostajajo v zakladnici naše kulture.
FRANCE MALEŠIČ
MOTNIŠKI POLŽI OBISKALI BERLINSKEGA MEDVEDA
Legenda pravi, da so imeli včasih v Motniku velikega polža, priklenjenega z verigo na sramotilni steber pranger. Ko so ga hoteli zaklati, se je strgal z verige in pobegnil, pri tem je kri brizgala v zvonik cerkve na Ločici, da je še danes rdeč, v Žalcu je razmaknil trg, v Celju podrl mestna vrata, v Teharjih vse hiše pod en hrast spravil... Se pravi, da ni bil samo močan, pač pa tudi zelo hiter. In Motničani - včasih so jih sosedje zbadali s polžarji in za to je bil marsikdo tudi tepen - so še danes hitri! Prav na hitro so se namreč družabniki Abrahama odločili, da
vočasno dogovorili, kajti boljšega vodnika ne bi mogli dobiti! Dori pozna Berlin kot lasten žep in natrosil nam je veliko zgodovinskih informacij, pa tudi o današnjem življenju v njem ve veliko povedati. Tako srho malo z avtobusom malo peš odkrivali to zanimivo večmilijonsko mesto, ki ga je zgodovina po drugi svetovni vojni tako usodno razdelila na dva dela. Vzhodni in zahodni del danes izrazito spreminjata svojo podobo. Zapeljali smo se na znameniti ALEKANDER-PLATZ s Fernsehturnom, kjer se s 365 m visokega stolpa ponuja nepozaben razgled. Videli smo sim-
nejše zgradbe v Evropi, zgrajene po padcu berlinskega zidu. To je najbolj priljubljeno nakupovalno središče v Berlinu s prek 120 trgovinami. Sprehodili smo se do CHECKPOINT-Charlieja, nekdanjega mejnega prehoda med vzhodnim in zahodnim delom mesta, si ogledali ostanke berlinskega zidu in se zapeljali do CHARLOTTENBURGA, baročne palače iz konca 17. stoletja, videli smo stavbo slovenskega veleposlaništva in druge znamenitosti...
Zvečer smo obiskali slovensko mašo v cerkvi sv. Elizabete, po
Motniški polži s prijatelji so spoznali znamenitosti Berlina, ki jim jih je razkazal najboljši vodnik - župnik Izidor Pečovnik Dori, ki že enajsto leto deluje med Slovenci v Berlinu.
bi si letos, ko nihče iz družbe ne praznuje okroglega jubileja, raje ogledali Berlin, ki je ime dobil po medvedu. Pa še sošolca in prijatelja Dorija bi obiskali.
No in tako so se polžarji v petek, 5. maja, skupaj s prijatelji in znanci z vseh vetrov veselo vkrcali v avtobus in se odpravili na približno 1000 km dolgo pot proti Berlinu, kamor smo po nočni vožnji in nekaj prijetnih postankih prispeli v soboto zjutraj. Na dvorišču Slovenske katoliške misije, v okviru katere deluje tudi Slovenski dom, kjer smo prenočili, nas je sprejel Mitja, predstavnik Slovenskega doma in župnik Izidor Pečovnik Dori, ki že enajsto leto deluje med Slovenci v Berlinu. Imeli smo srečo, da smo se z njim pra-
bol Berlina, BRANDENBURŠKA VRATA, palačo REICHSTAGA, ki je v maju leta 1999 ponovno postala sedež nemškega parlamenta. Sprejela nas je prestižna berlinska ulica UNTER DEN LINDEN - Pod lipami. Videli smo mogočne stavbe državne opere, katedralo sv. Hedvike, nemški zgodovinski muzej, Hum-baldtovo univerzo, se sprehodili po najznamenitejši ulici nekdanjega zahodnega Berlina KUDAMM in si ogledali spominsko cerkev KA-ISER-WILHELM-GEDAECHTNIS-KIRCHE. V bližini je znameniti EUROPA-CENTER in legendarna blagovnica KaDeWe. Opazili smo tudi znamenito železniško postajo ZOO. Ustavili smo se pod stekleno kupolo SONY centra na Potsda-merplatzu, kjer stojijo najimenit-
njej nam je Dori povedal še nekaj o zgodovini cerkve, ki je edina v Berlinu nepoškodovana preživela zračne napade med vojno. Je pa zanimiva tudi zato, ker je v vit-ražu njenega prezbiterija, v središču Berlina, upodobljen Slovenec, blaženi škof Anton Martin Slomšek. Pod vitražem je napis v slovenščini: VERA BODI VAM LUČ. Župnik Dori namreč izredno lepo sodeluje z berlinskim kardinalom Georgom Sterzin-skym z nemškimi in drugimi verniki in tako Slomšek »stanuje« na najlepšem mestu! Pa tudi sicer se je Dori v desetih letih izkazal kot velik povezovalec med Slovenci in Nemci. Ne skrbi le za duhovno oskrbo, skrbi tudi za ohranjanje slovenske kulture in običa-
MARIJA VERA NA RAZGLEDNICAH
Prvi koraki OŠ Marije Vere segajo v leto 1955. Takrat so v blokovskem stanovanju na Duplici uredili prvo učilnico za učence 1. in 2. razreda. Leta 1969 je bila zgrajena prva šolska zgradba, ki so jo kasneje dogradili in v šol. letu 1986/87 je podružnična šola Duplica postala samostojna osemletka ter dobila ime po gledališki igralki Mariji Veri.
Njeno pravo ime je bilo Frančiška Eppich in se je rodila v Kamniku leta 1881. Več o Mariji Veri lahko prebere tudi na spletnem naslovu OŠ Marije Vere http://www.os-mari-jevere.si.
Bila je prva akademsko izobražena slovenska gledališka igralka, režiserka in gledališka pedagoginja. Igrala je pri nas in na vseh večjih evropskih gledaliških odrih.
Zaradi izmenskega pouka in uvajanja devetletke sta bila v šol. letu 2001/02 in 2003/04 zgrajena dva prizidka. Danes imamo na šoli 31 učilnic, multimedijsko učilnico in 2 telovadnici. V letu 2005 se je zaključila zadnja faza dograditve šole, in sicer ureditev zunanjih šolskih površin. Za naše učence imamo na razpolago atletsko stezo, igrišče za košarko in nogomet, doskočišče za skok v daljino in otroško igrišče z igrali za najmlajše učence.
V šol. letu 2005/06 šolo obiskuje 445 učencev. Imamo 22 oddelkov, 2 skupini jutranjega varstva in 5 oddelkov podaljšanega bivanja. Na šoli je zaposlenih 62 delavcev, od tega je 51 strokovnih delavcev.
Naša šola je edina OŠ v Kamniku, ki je v EKO 'n UNESCO mreži šol, smo tudi v projektu Partnerstvo fakultet in šol. Z letošnjim šol. letom smo v sodelovanju s kamniško gimnazijo začeli izvajati program Mednarodno priznanje za mlade.
Na soli že vrsto let uspešno delujejo različni krožki in delavnice.
V Kamniku smo znani po klekljarskem krožku. Naši učenci že dolgo let pod mentorstvom izkušene klekljarice sodelujejo s predstavitvijo te dejavnosti na Dnevih narodnih noš.
Ponosni smo na zbirko slik o Mariji Veri, ki jih imamo razstavljene v hodniku šole.
Ob dvajsetletnici popolne osnovne šole na Duplici pa je Šolski sklad izdal razglednico nase šole z različnimi upodobitvami Marije Vere, po kateri nosijo ime naša šola ime in številni projekti, ki smo jih predstavili tudi širši javnosti.
Razglednice so na voljo pri predsednici UO Šolskega sklada v OŠ Marije Vere.
Dogovarjamo se, da bi jih obiskovalci in občani Kamnika lahko kupili tudi v sodobnem Turistično informacijskem centru v Kamniku.
Z nakupom teh razglednic boste prispevali v Šolski sklad OŠ Marije Vere in z vsako odposlano razglednico ponesli ime Marije Vere znova po svetu.
Jožica Senica Zabret predsednica UO Šolskega sklada
jev, slovenske pesmi in besede. Skoraj ni tedna, da v njegovi župniji ne bi gostoval kakšen zbor, pevec, glasbena ali gledališka skupina. Vse to povezuje ljudi in ni čudno, da je prav za to leta 2001 prejel državno odlikovanje nekdanjega slovenskega predsednika Kučana in dve leti kasneje tudi podobno državno odlikovanje nemškega predsednika Raua.
V nedeljsko jutro nas je prebudilo ptičje petje. Po zajtrku v skupnih prostorih župnije smo se mimo kiparskega ateljeja na podstrehi povzpeli na streho cerkve sv. Elizabete, od koder nam je pogled na vse strani Berlina približal Mitja, Slovenec, ki skupaj s Sonjo vodi Slovenski dom. Naš sobotni »vodnik« Dori se je poslovil od nas, saj ga je klicala duhovniška služba v treh cerkvah. Mi pa smo se odpeljali do Reichstaga in do Olimpiastadiona, kjer je leta 1936 pritelovadil medaljo tudi naš Leon Štukelj. Vmes pa smo lahko opazovali kako »cela ulica nori« - tek na 25 km po berlinskih ulicah: promet po najširši ulici je bil zaprt, tekačev pa kot mravelj!
Tako kot prejšnji dan na Ale-xanderplatzu in drugič ob Pot-sdamerplatzu smo tudi ob Olim-piastadionu pomalicali. Naše malice so bile sploh nekaj posebnega! Trebuh avtobusa je bil prava »MIZICA, POGRNI SE«! Pek Roman Brglez z Vranskega nam je pripravil čisto vse - veliko zložljivo mizo, potem pa od kruha in peciva, od pečenke do ocvrtih perutničk, narezek in kuhana jajca, od vode do piva, od grozdja do banan... Ker je v petek praznoval rojstni dan, smo mu na Alexanderplatzu kar po telefonu zapeli lepo slovensko pesem, mimoidoči pa so se ustavljali in prisluhnili razigranim popotnikom. Točilo se je dobro domače vino - zanj je poskrbel Janez Pavšek, direktor Integrala iz Zagorja, ki nam je dal na razpolago udoben avtobus in odlična voznik-a Romana in Pavleta. Pavle nas je ob postankih še crkljal, saj nam je kuhal in stregel najboljšo kavo!
Berlin ne pusti nikogar hladnega, Berlin jemlje sapo... Tudi nam jo je. Nemška prestolnica je evropska metropola novega tisočletja. Imeli smo se lepo. Smeh in dobra volja sta bila prisotna v avtobusu in ob postankih. Na izletu je bilo veliko dobrih pevcev in odmevala je pesem. Ob povratku domov pa nas je z izvirnimi vici nasmejal najstarejši udeleženec 83-letni Rado Kapus z Vranskega. Ja, tako smo se smejali, da so tekle solze.. .Žal je lahko le tistim, ki so cincali in ostali doma.
Tekst in foto:
MARINKA MOŠNIK
tjRtfittfsitA covrtiK*
PSI PLANINSKEM ORLU
CERTIFIKAT
VETERANSKEGA PRTIČKA
Dr. Niko Sadnikar se je prejetega certifikata iskreno razveselil, morebiti tudi zaradi tega, ker ima poleg častne tudi povsem uporabno vrednost. Janez Uršič pa je presenečenemu doktorju zaželel trdnega zdravja in še na mnoga leta!
Brezplačna gostija po devetdesetem
Certifikat veteranskega prtička za dr. Nika Sadnikarja
Častnemu meščanu Kamnika ter hkrati tudi cenjenemu gostu družinske gostilne Pri planinskem orlu dr. Niku Sadnikarju je Janez Uršič podelil »Certifikat veteranskega prtička«, ki ima poleg častne tudi povsem praktično vrednost - dr. Sadnikar bo namreč odslej v gostilni Pri planinskem orlu lahko brezplačno jedel in pil kolikor ga bo volja.
V družinski gostilni Pri planinskem orlu je že dlje časa v navadi, da imajo njihovi redni gostje po dopolnjenem devetdesetem letu »v dobrem« brezplačno hrano in pijačo. S to prijazno pozornostjo se želi kolektiv gostilne in njen lastnik Janez Uršič svojim gostom nekako zahvaliti za njihovo dolgoletno zvestobo ter jih hkrati nagraditi za njihovo čilost in tudi dobro voljo, ki jo s svojimi obiski prinašajo k Orlu. Do nedavnega je ta gesta veljala zgolj kot nekakšno nepisano pravilo, letošnji častitljiv jubilej dr. Nika Sadnikarja pa je bil kot nalašč, da svojo navado tudi »uradno« zapišejo.
Tako je lastnik družinske gostilne Pri planinskem orlu Janez Uršič v imenu kolektiva gostilne dr. Niku Sadnikarju ob priložnosti v začetku maja izročil prvi »Certifikat veteranskega prtička«, ki se bo odslej podeljeval vsem njihovim rednim gostom, ki bodo dopolnili devetdeset let.
»Certifikat veteranskega prtička« imetnikom podeljuje pravico oz. vsaj občasno dolžnost, da ob obisku gostilne Pri planinskem orlu uživajo brezplačno jedačo in pijačo, oz. kot je zapisano na certifikatu: »Imetnik tega certifikata, ki je dopolnil več kot devetdeset let in nam s svojo čilostjo, ljubeznijo do rujne kapljice ter dobrim apetitom neizpodbitno dokazuje svojo voljo do življenja in življenjskih radosti, ima pravico ter vsaj občasno dolžnost: da v družinski gostilni Pri planinskem orlu, do konca svojih zemeljskih dni, brezplačno uživa v neomejenih količinah hrane in pijače, ki jo zmore zaužiti pri obisku naše gostilne.«
Ohranjajo partizansko dediščino
V Kamniku že več kot leto dni deluje zanimiva skupina ljubiteljev partizanske dediščine. Skupino Triglav, kakor so se poimenovali, sestavlja približno 40 postavnih partizanov in nekaj deklet, vodi pa jih Jernej Brajer. »Organizirali smo se lansko leto, prav s tem namenom, da ohranjamo tradicijo NOB. S tem našim udejstvovanjem želimo pokazati, da smo ponosni na narodnoosvobodilni boj, na partizane in njihove dosežke ter vse kar so žrtvovala za nas,« je povedal Brajer, ki na partizanski uniformi nosi čin partizanskega vojaškega podpolkovnika. Vsi člani skupine nosijo uniforme, izdelane po
Umrl Tone Cerer, častni občan Občine Kamnik
25. maja se je v Clevelandu v ZDA sredi priprav na avgustovsko srečanje najstarejših še živečih plavalcev na svetu končala bogata življenjska pot velikega kamniškega plavalca in častnega občana občine Kamnik Toneta Cererja.
Tone Cerer je najboljši slovenski olimpijec posameznik v plavanju in je bil kljub temu, da je stopil v 90. leto, še vedno nadvse aktiven plavalec in uspešen udeleženec seniorskih svetovnih tekmovanj. Več o življenju in dosežkih Toneta Cererja v naslednji številki K.O.
izvirnih krojih, njihovo orožje in ostala oprema pa je originalna, torej takšna, kakršno so partizani in drugi vojaki uporabljali med drugo svetovno vojno. V skupini imajo tudi svojega harmonikarja in nekaj mladine, česar so še posebej veseli, že na daleč pa so opazni tudi zaradi slovenske zastave z rdečo zvezdo. V zadnjem letu so bili vabljeni na številna srečanja borcev, nazadnje so sodelovali na srečanju borcev in udeležencev NOB minulo soboto v Trzinu.	j p
BIL SEM NA SVETOVNEM PRVENSTVU ROK MATOH DRŽAVNI PODPRVAK
Iz svetovnega prvenstva srednjih šol v odbojki se je v sredini maja vrnil mladi Kamničan Bernard Bezek. Odbojko trenira in igra v Kamniku. V pogovoru za Kamniški občan je povedal marsikaj zanimivega o svojih vtisih in dosežkih.
Kakšno tekmovanje je to?
Uradni naziv je ISF world scho-ol volleyball championship (ISF svetovno prvenstvo srednjih šol v odbojki). Prvenstvo je vsaki dve leti. Slovenijo je letos zastopala Gimnazija Ljubljana Šiška, na kateri obiskujem športni oddelek. Na letošnjem svetovnem prvenstvu je bilo 32 ekip - večinoma so bile ekipe športnih gimnazij, šol in centrov iz vsega sveta.
Kje je potekalo letošnje svetovno prvenstvo?
Tekmovanje je potekalo od 6. do 13. maja v Poreču. Nastopale so tako moške kot ženske ekipe, tako da je bilo več kot 60 ekip in okoli 1000 udeležencev svetovnega prvenstva. Skratka zelo zahteven projekt, ki ga je organizacijsko vodila svetovna odbojkarska zveza. Tekme so potekale v več dvoranah in v več krajih po Istri. Tako je Slovenija igrala tekme v Poreču, Umagu in Bujah. Na prizorišča tekem so nas po zelo natančnem voznem redu vozili z avtobusi. Glede na to, da sta bili praviloma dve tekmi na dan, bi vsaka ohlapnost glede točnosti prihoda in odhoda že vnesla nered v urnik tekmovanj. Organizatorji si zaslužijo najvišjo oceno.
In vaši dosežki na svetovnem prvenstvu?
V predtekmovanju smo bili v skupini z Iranom, Francijo in Hrvaško. Pred odhodom na svetovno prvenstvo smo si želeli 2. mesto v skupini in uvrstitev med najboljših 16.
S strahom smo opazovali visoke Irance in Francoze. Prvo tekmo smo igrali s Hrvati in jo dobili, premagali smo tako Iran kot Francijo in naše je bilo 1. mesto v skupini. V nadaljevanju smo premagali še ekipo z Madžarske. Odprla so se nam vrata med osem
Pred odhodom na svetovno prvenstvo.
najboljših. V tekmi s Srbijo je obstajala realna možnost, da se prebijemo med štiri najboljše in se vpletemo v boj za kolajne. Pri rezultatu 1:1 v setih smo imeli v tretjem setu pri rezultatu 13:13 še servis. Žal se je sreča obrnila drugače in v polfinale se je uvrstila ekipa iz Srbije. Toda veseli smo bili tudi končnega 8. mesta.
Kaj si osebno odnesel iz svetovnega prvenstva?
Pred odhodom nam je vodstvo povedalo, da je udeležba na svetovnem prvenstvu za mnoge v ekipi verjetno največji dosežek in dogodek v športni karieri. Svetovali so nam, da se tega veselimo, da v tekme vložimo vse svoje znanje in se ne obremenjujemo z rezultati. V čim večji meri naj si nabiramo mednarodne izkušnje, opazujemo in spoznavamo igro drugih, navezujemo stike in se veselimo uspehov, ki smo jih sposobni doseči.
Mnogi mladi igralci, ki smo jih videli ali z njimi igrali, bodo v prihodnosti krojili podobo svetovne odbojke. Že zdaj je prijetno pomisliti na to, da si lahko igral z njimi. To so poleg že omenjenih ekip bili še Madžari, Turki in Italijani.
Na koncu je prvo mesto osvojila ekipa iz Nemčije, druga je bila ekipa Chinese Taipei, tretje mesto so osvojili dijaki iz Latvije, Slovenija je bila osma. Za nami so ostale države Španija, Nizozemska, Avstrija, Brazilija, Poljska,...V-seh ekip je bilo 32.
Kaj pa materialni stroški?
Ugodno je bilo to, da je svetovno prvenstvo potekalo v Poreču.. Tako so bili stroški potovanja nekaj manjši. Vendar svetovna odbojkarska zveza, ne glede na državo gostiteljico, zagotavlja določen enoten standard, ki ga morajo udeleženci prvenstva pokriti. To pa je seveda kar precejšen zalogaj. Že zgodaj jeseni in pozimi sem iskal in prosil za sponzorska in donatorska sredstva. Iz dneva v dan mi je postajalo jasno, kako težko je sredstva dobiti. Sponzorji sredstva delijo po lastni presoji in ti z njimi pomagajo ali pa tudi ne...Občutek je za mladega človek precej neprijeten, izkušnja nekoliko kruta - toda tudi to je sestavni del športa in življenja.
Zato pa bi se z veliko hvaležnostjo zahvalil občini Kamnik, ki mi je finančno pomagala, da sem se lahko udeležil svetovnega prvenstva. Tja sem odnesel zajeten šop prospektov o Kamniku in ti so bili na razpolago udeležencem na predstavitvenem dnevu. Hvala tudi staršem in družini, predvsem za glasno spodbujanje s tribun, prof. Slobodniku in prof. Gutmanu, ki sta nas pripravljala na tekme ter nenazadnje vodstvu in profesorjem Gimnazije Ljubljana Šiška za vso pomoč pri pripravi in izvedbi tega projekta.
Kamniški strelci dva zadetka za reprezentančnimi
Ekipa kamniške strelske družine v sestavi Janez Glavač (110 zadetkov), Miro Lešnik in Andrej Starc (oba 108 zadetkov) je na mednarodnem tekmovanju za Veliko nagrado Slovenije v streljanju na glinaste golobe na Pragerskem dosegla drugo mesto in tako za zmagovalno slovensko reprezentanco zaostala samo za dva zadetka. V posamični konkurenci se je Glavač uvrstil v finale, kjer je bil v mednarodni konkurenci šesti, Lešnik in Starc pa sta zasedla 11. in 12. mesto.
To pa ni edini dosežek kamniških strelcev na gli-
Kaja Repič (prva z desne) je na
državnem prvenstvu v Trbovljah osvojila tretje mesto.
naste golobe. V prvem kolu slovenske trap lige so se kar vsi štirje uvrstili v finale najboljših šestih, kjer je na koncu zmagal Andrej Starc, Miro Lešnik je bil na tretjem mestu, Janez Glavač na četrtem, Burja Bojan pa je bil šesti. Ekipno so seveda dosegli prvo mesto.
Ob začetku sezone streljanja na glinaste golobe se je zaključila sezona streljanja z zračno puško in pištolo. Strelci s pištolami so v prvi slovenski ligi na koncu dosegli 11. mesto, strelci s puško pa so v drugi in tretji ligi dosegli lepe rezultate. Kamničanom v drugi ligi (Bojana Bombač, Damjan Burja, Žnidaršič Sebastjan in Jure Ugovšek) je le za las ušlo prvo mesto in s tem napredovanje v prvo ligo. Portorožani, okrepljeni s tujo tekmovalko svetovnega ranga, so bili to pot premočni, vendar pa si drugo leto lahko obetamo napredovanje v elitno ligo slovenskega strelstva.
V tretji ligi so kamniški strelci nastopali zelo uspešno. V seštevku šestih kol je Kaja Repič dosegla skupno prvo mesto, njen oče Marjan Repič pa tretje. Ekipno so skupaj z Matjažem Oražmom osvojili prvo mesto v tretji ligi, vendar ne bodo napredovali v drugo ligo, ker ima Kamnik tam že eno ekipo.
Za konec naj omenim še dva dobra rezultata naših strelk z državnega prvenstva v Trbovljah, kjer je Bojana Bombač v članski konkurenci zasedla peto (383 + finale 101,1), Kaja Repič pa pri mladinkah tretje mesto (380 + finale 101,0).
J.U. in K.R.
HO POLO NOVICE
Vaterpolska sezona je tik pred zaključkom . Pred Kamničani je najbolj naporen mesec, saj priprava dneva vaterpolistov in tekmovanja v mlajših kategorijah starše obremenjuje na dveh področjih. Izhodišče za dober rezultat imamo dober, potrebno je potrditi dobro igro preko leta tudi na zaključnih turnirjih in prinesti v Kamnik vsaj en naslov državnih prvakov. V kategoriji do U 10 let gremo v borbo z drugega mesta , pri U 12 pa smo na prvem mestu.
V soboto, 3- junija, je bil v Mariboru zaključni turnir državnega prvenstva dečkov do 14 let, žal Kamničanom ni uspelo potrditi drugega mesta iz rednega dela poleg slabših iger jih je zapustila
tudi športna sreča.
Letošnji dan vaterpolistov Slovenije se začne v petek, 16. junija s tekmami dečkov U 16 let. V soboto, 17. junija, nadaljujejo U10, U12, rekreacija in veterani . Letos ni tekme reprezentanc, saj je ekipa kadetov, za katero igra Kamničan Luka Ko-matar, na turnirju na Slovaškem , člani pa zaključujejo državno prvenstvo.
Prireditev pa bodo popestrile različne delavnice, igre v vodi za najmlajše, nastop plesnih skupin, zabava s Študentskim klubom Kamnik v petek, v soboto pa nastop glasbene skupine.
DARE
V KARATEJU
V soboto, 27. maja, je na Vrhniki potekalo državno prvenstvo za dečke in deklice v karateju. Na tekmovanju je sodelovalo 350 tekmovalk in tekmovalcev. Karate klub Virtus so zastopali: Dejan in Primož Kyri-nov, Matej Jeglič, Jan Magyar, Domen Stražar in Rok Matoh. Vsi tekmovalci so se srčno borili in upali na čim boljšo uvrstitev. Uspelo pa je Roku, ki je v kategoriji starejših dečkov - 40 kg, borbe, zasedel 2. mesto. Domen in Matej sta v svojih tekmovalnih kategorijah zasedla 5.-6. mesto, Primož 7.-8. mesto, Dejan pa je ostal brez vidne uvrstitve. Nad svojim rezultatom sta bila razočarana Matej ter Domen. Matej je izgubil medaljo šele po podaljških, Domen pa je bil lanski državni podprvak in je tudi letos pričakoval eno od odličij.
Že naslednjo soboto, 2. junija, pa so se tekmovalci odpravili na ekipno državno prvenstvo v borbah, ki je bilo v Oplotnici. Tekmovali so v kategoriji čla-
nov, mladincev in starejših dečkov. Kategorijo starejših dečkov so zastopali: Rok Matoh, Matej Jeglič, Domen Stražar in Jan Magyar kot rezerva. Kljub temu, da niso osvojili medalje, so se zelo dobro borili proti nasprotnikom, ki so bili za glavo večji in občutno težji. Najbolj zanimivi so bili boji za tretje mesto. Najprej se je pomeril Domen, ki je izgubil z rezultatom 3:1, nato je na borišče stopil Matej in zaključil boj z rezultatom 0:0, kot tretji se je boril Rok, ki je zmagal z rezultatom 3:1. Ker je bil tako rezultat neodločen, je na borišče ponovno stopil Matej, ki je poskušal pridobiti zmago za svojo ekipo. Ker je bil po koncu borbe rezultat 1:1, so sledili podaljški do prve točke, tu pa je naredil manjšo napako, ki ga je stala zmage. Na koncu so se uvrstili na 5. mesto.
Tim Semprimožnik, Rok Kladnik in Miha Klančnik pa so tekmovali tako v kategoriji mladincev kot članov. V kate-
Rok Matoh, drugi na državnem prvenstvu v kategoriji starejših dečkov - 40 kg, borbe.
goriji mladincev je ekipo sestavljal še Demir Ličina kot rezerva. Medalje niso osvojili, so pa pokazali dobre borbe in so se na koncu v obeh kategorijah uvrstili na 5. mesto.
Z ekipnim državnim prvenstvom so tako zaključili prvo polovico tekmovalne sezone. Sledi še izlet v zabaviščni park Gardaland in nato zaslužene počitnice.
B.S.
Karateisti Virtusa že na polovici tekmovalne sezone močno presegli lanskoletno bero medalj
Prva polovica letošnje tekmovalne sezone se za člane in članice Karate kluba Virtus Duplica počasi izteka in že kaže, da bo rekordno po doseženih odličjih. To pa je nedvomno dokaz trdega in kvalitetnega dela članov ter glavnega trenerja Vladimirja Staniča.
Meseca april in maj sta kot obsedeno stanje, saj so tekmovalci in njihov trener skoraj vsako soboto odsotni od doma in se borijo za čim boljše uvrstitve.
V aprilu so poleg vseh turnirjev organizirali tudi klubsko tekmovanje za najmlajše - začetnike in nižje pasove v katah. Tekmovalo je 36 tekmovalcev, ki so se pomerili v treh kategorijah glede na starost ter barvo pasov. V kategoriji mlajši dečki/deklice, beli pasovi je 1. mesto osvojila Lana Bučevec, 2. mesto Tina Novak, 3. mesto Metod Golob in 4. mesto Jan Pinterič. V naslednji tekmovalni skupini, ki so jo tvorili starej-
ši dečki in deklice ter kadeti in kadetinje, je bil zmagovalec Primož Kočar, 2 mesto je zasedel Luka Marolt, 3. mesto Klara Stupar in 4. mesto Rok Levec. Pri rumeno - oranžnih pasovih je bil zmagovalec Matic Kern, 2. mesto je osvojila Elvira Drnovšek, 3. mesto Monika Matoh in 4. mesto Tina Vavpetič.
Kadeti in mladinci so se 13. maja pomerili na državnem prvenstvu na Vrhniki, žal pa jim kljub dobrim borbam športna sreča ni bila naklonjena in so ostali brez medalj. To jih je kar malo potrlo, kljub temu so se odločili, da bodo poskusili popraviti rezultate na ekipnem državnem prvenstvu, ki bo 3. junija v Oplotnici.
Že teden dni po državnem prvenstvu 20. maja so se tekmovalci Virtusa ponovno izkazali. Na karate turnirju za 9. Pokal mesta Ljutomer je sodelovalo 350 tekmovalcev iz Hrvaške, Avstrije ter Slovenije med njimi pa tudi: Rok Kladnik, Nataša Steklasa, Vesna Mandeljc Jeglič, Alija-na Golob, Matej Jeglič, Matic Klančnik, Tim Semprimožnik, Domen Stražar, Primož Kyri-nov in Vladimir Stanič. V kategoriji veterank kate je Ali-jana zasedla 2. mesto, Vesna in Nataša pa sta si delili 3. mesto. Primož si je v katego-. riji malčkov +30kg, borbe priboril 3. mesto. Ravno tako so si 3. mesto priborili: Matej v kategoriji ml. dečki -60kg, borbe; Tim v kategoriji pila-dinci +75kg, borbe; Rok v kategoriji mladinci -70kg, borbe in Vladimir, ki je kljub zdravstvenim težavam (dan pred tekmovanjem je prele-žal v postelji z visoko vročino), nastopil v kategoriji veteranov borbe absolutno. Od desetih tekmovalcev in tekmovalk sta kljub dobrim borbam brez medalj ostala samo Matic in Domen. Poleg karate turnirjev, ki še sledijo do sredine junija, pa se neskončno veselijo izleta v zabaviščni park Gardaland v Italiji, ki sledi takoj po zaključku tekmovanj in izpitih za pasove.
B.S.
ODPRTJE PLANINSKIH KOČ
Letos seje PD Kamnik odločilo, da bo odprlo svoji koči na Kamniškem in Kokrskem sedlu že v soboto, 10, junija. Na Ko-krskem bo ista oskrbnica kot lansko leto, Viktorija Žižek, na Kamniškem sedlu pa bo nov oskrbnik in sicer Simon Gregor. Steza na Kamniško sedlo je kopna, na Kokrsko sedlo pa je v grapi in na melišču še kar nekaj snega, medtem ko so podrtijo, ki sojo povzročili plazovi, prizadevni člani PD Kamnik v glavnem že počistili s steze. Več snega je višje, čeprav ga sonce že dobro pobira. Zaradi velikih količin snega bodo še nekaj časa na severnih straneh precej zimske razmere, zato tam nekaj časa ne bo odveč tudi cepin, posebno še zgodaj zjutraj, ko je sneg še pomrznjen in trd.
Tudi ostale planinske postojanke v Kamniških in Savinjskih Alpah se odpirajo. Tako sta Češka koča na Spodnjih Ravneh in Frischaufov dom na Okrešlju odprta vsak konec tedna, stalno pa po 15. juniju. V drugi polovici junija bodo odprte vse planinske postojanke - od Doma na Gospincu, do Kocbekovega doma na Korošici, medtem ko so Koče na Klemenči jami pod Ojstrico, Dom v Kamniški Bistrici ter Črnuški, Domžalski in Jarški dom že stalno odprti. Edino Kranjska koča na Vodinah bo zaradi velikih količin snega odprta malo pozneje.
KONEC ALPINISTIČNE ŠOLE
Alpinistična šola AO PD Kamnik, ki se je začela lani septembra, seje 30. maja tudi uradno končala z zadnjimi izpiti, tako da so bili vsi tečajniki že dva dni pozneje povabljeni na redni sestanek AO. Še pred tem so bili 21. maja praktični izpiti na Lepem kamnu in Bobnarjevem plazu. V šolo, v kateri je bilo več kot 15 raznih predavanj, več kot 20 raznih tur in vaj, se je vpisalo 6 deklet in 12 fantov. Uspešno so jo končali Simon Berlec, Tadej Droljc, Mojca Kočar, Boštjan Kosec, Miha Loboda, Barbara Pavec, Matjaž Potočnik, Samo Resnik, Tadej Tro-bevšek, Primož Zlatnar in Katja Žerko, ki lahko po tem, ko bodo opravili še določeno število alpinističnih tur, po uspešno opravljeni izpitni turi pridobijo status mlajšega alpinističnega pripravnika. Naslednja šola naj bi se začela v septembru, kar bo objavljeno tudi v omarici PD Kamnik na Šutni 42.
BOJČ
PLAVALNI KLUB KAMNIK
Organizira 30 - urne plavalne tečaje pod vodstvom učiteljev in trenerjev plavanja.
t. TERMIN:	26.	6.	do	7. 7.	2006
2.	TERMIN:	10.	7.	do	21. 7.	2006
3.	TERMIN:	24.	7.	do	4. 8.	2006
Tečaji so 10-dnevni, od ponedeljka	do	petka,	od 9. do 12. ure.
Informacije in vpis: Bazen »POD SKALCO«, tel.: 8391-292, GSM: 031-51-23-45, Trenerji: 040/ 29-33-99, 031-27-37-30
VABUENI!
NA SREČANJU SKUPIN ZA HISTOMČf m PLESE
Skupina 34 učencev (17 parov), starih od 7 do 13 let, se je na Reviji pevskih zborov, v OŠ Frana Albrehta 8. aprila prvič predstavila javnosti z dvema starinskima plesoma iz obdobja renesanse. Mladi plesalci so v dobro izvedbo nastopa vložili kar nekaj svojega prostega časa, truda in dobre volje.
Mentorici sva dobili priložnost, da vse plesalce za njihov prispevek nagradiva z udeležbo na Srečanju skupin za historične plese v Škofji Loki. Dogodka se je udeležil tudi gost iz Avstrije gospod dr. Michael Malkiewicz, priznan plesalec, glasbenik in koreograf za stare plese. Srečanje je bilo izobraževalne in družabne narave in je bilo prvo tovrstno v Sloveniji. Nastopile so štiri plesne skupine: dve osnovnošolski in dve odrasli. Vsaka izmed skupin je ime-
la na voljo 10 minut, da se je predstavila in odplesala naučene plese. Strokovnjaki so naše delo zelo pohvalili. Presenetilo jih je, da sva v tako kratkem času lahko navdušili toliko učencev (tako fantov kot deklet) za dokaj nepoznano zvrst plesov in jih vzorno pripravili, da so zahtevna plesa odlično odplesali.
Našim učencem je bila prireditev všeč, saj so videli kar nekaj zanimivih starinskih plesov iz različnih zgodovinskih obdobij, spoznali nove plesalce različnih starosti, ki so bili oblečeni v avtentična oblačila in uživali ob živi instrumentalni glasbi.
Mi smo se tokrat z našimi oblačili znašli po svojih najboljših začetniških močeh, saj bi primerno oblačilo za nas predstavljalo prevelik finančni zalogaj. Vsekakor pa bomo veseli, če bi nam lahko kdorkoli pri tem pomagal, saj so učenci za tovrstno umetnost pokazali veliko zanimanja. Ob tej priložnosti bi se še enkrat zahvalili vsem staršem, ki so osebno pripeljali svoje otroke na omenjeno srečanje, prof. Bernardi Rakar za izposojeno fantovsko oblačilo, go. Leonu Grenku za podarjene foto spomine in Mirjam ter Aljažu, ki sta naš nastop spremljala z violino in bobnom.
TAMARA BRAČIČ, JANA SVETEC
I ZARJA KOVIS d.o.o. * ^ Molkova pot 5 "5 1240 KAMNIK
Ogrevajte ceneje in okolju prijazno - ogrevajte s plinon,
ZARJA KJ zJADRANSEŽ
Plinske peči za ogi sanitarne vode
SA!NiYO Split in multi
NUDIMO IZDELKE .Z I PROGRAM
ključavničarska dela
Izdelamo celotno projektno dokument
n. ilFf	,
Brezplačno svetovanje za izvedbo strojnih in eleklrp instalacij
V feffi« SOLARN H SIS1
Informacije:
01-83-08-608, 041-245-936, 041-633-779, 041-677-341
POZDRAV IZ KOTLA
V kotlu se zmeraj nekaj kuha. In prav tako se kuha v kotlu Mladinskega centra Kotlovnica v Kamniku. Sestavine za pripravo so znane: mladina, energija, veselje, ustvarjalnost, sprostitev, prosti čas, glasba... Po potrebi dodamo še naslednje začimbe: koncerti, delavnice, filmi, seminarji, debate, namizne igre. Prostor za kuhanje pa se bo v naslednjih dneh še razširil, v začetku poletja pa bomo »zakuhali« festival Pozdrav iz Kotla, saj bo od četrtka, 22. junija, do sobote, 24. junija, v Kotlovnici res vrelo.
Od januarja letos se v kamniškem mladinskem centru odvija raznolik program. V Kotlu vre vsako sredo od 17. do 22. ure ter ob petkih od 17. do 24. ure,
po novem pa tudi ob torkih od 17. do 22. ure. V štirih mesecih od začetka obratovanja se je v Kotlovnici skuhalo že marsikaj zanimivega. Glasbeni navdušenci so uživali na koncertih skupin The Edge, Zooland, Stri-bog, Superheroes of BMX, za dva večera z elektronsko glasbo pa sta poskrbela brata Sekalski. Poleg tega mladinski center nudi prostore za vaje. Torej, če garaža postane premajhna: termini v ustrezno izolirani glasbeni sobi so še prosti.
Za tiste, ki radi ustvarjajo z rokami, sta bili v aprilu na sporedu dve delavnici kvačkanja (izdelovanja hacky sackov) in dve ustvarjalni delavnici ob materinskem dnevu za otroke. Med bolj umetniške ročne stvaritve spada oblikovanje predmetov iz gline pod mentorstvom kiparja Jana Outrate (še vedno poteka ob sredah in petkih od 17. ure dalje v likovnem ateljeju 107), v prikaz praktičnih znanj pa lahko uvrstimo dve fotografski delavnici: razvijanje črno-belih fotografij in izdelavo fotogramov.
Odvil se je filmski ciklus Manipulacija medijev - vojna v bivši YU, predstavljen je bil mladinski amaterski film Hudo, avtorjev Volkarja in Korobača, trenutno pa prikazujemo ciklus britanskega sitkoma Little Bri-tain.
Besedna kuhna, ki jo organizira MD KID (www.mdkid.tk). je literarno družabni večer. Poteka vsaj enkrat mesečno in je namenjena vsem mladim besednikom, piscem poezije in proze in tistim, ki jim želijo prisluhniti. Obenem pa MD KID vsak torek ob osmih zvečer v večnamenskem prostoru pripravlja plesno obarvano gibalno delavnico (gibalnico). Mentor Slavko Trivkovič poskrbi za boleče mišice in za ustvarjalno premikanje zasedenih udov ob zvokih najrazličnejše glasbe.
V računalniški sobi Kotlovnice se vzpostavlja informativno-bralni kotiček s številnimi revijami in zloženkami, za enigma-tike pa so na voljo tudi ugankarske revije. V istem prostoru lahko brezplačno dostopate do internetnih vsebin, izdelate referat ali seminarsko nalogo ali
Sffli
o
UIZ KARANTANIA ■ ambienti d.o.o.
Saltu*	i*t Me te£*ti6e
DOMŽALE, Antona Skoka 2, tel.: 01/729-27-20 Del. čas: 8.00-19.00, sobota 8.00-12.00
	
	
	
	
		
lil ■		s
... H		i 6
5	°s cj
LET GARANCIJE
ob nakupu velikega gospodinjskega aparata od 25. maja do 31. avgusta 2006
BLANCO IN NEVVFORM
■*sse«*#6
-■■■-........~;X
.
Ob nakupu kuhinje NEWFORM, vam
podarimo korito
BLANCOTOGA v vrednosti 74, 000,- SIT
Velja ob nakupu kuhinje V vrednosti nad 500.000 SIT!
, AKC13A VEUA DO RAZPRODAJE ZALOG!
čebljate v virtualni klepetalni-ci.
Za klepetulje, ki jih zanimajo različne družbeno aktualne teme, v Kotlovnici pripravljajo debatne večere. Tako se je konec aprila odvil debatni večer na temo »Nasilje v šolah in med mladimi«, kjer smo gostili Tatjano Novak - ravnateljico ekonomske šole v Kamniku, Alenko Savnik - koordinatorko za nasilje v obljubljanskem področju iz Centra za socialno delo Domžale, Katjo Balantič -profesorico na ŠCRM, Tino Plahutnik - socialno delavko na OŠ Frana Albrehta, Darinko Vrhovec - psihologinjo na ŠCRM, Darjo Čermelj iz OS Marije Vere, in dijake SCRM.
Namiznih iger se ne moreš nikoli naveličati (Enka, remi, Naseljenci otoka Catan, Mono-poly, tarok, Človek ne jezi se ...), igranje namiznega nogometa, namiznega tenisa in ig-
Debatni večer Nasilje v šolah in med mladimi v MC Kotlovnica
ranje Play Station iger. Na turnirjih pa lahko dokažete, da sodite med najboljše.
Področje, kateremu se posveča torkov termin ob 19. uri, je turizem. Turistično društvo Kamn'k vabi vse, ki bi sodelovali na tem področju, da se oglasijo ob omenjenem času in se včlanijo v društvo.
Člani Foto kluba Kamnik v kletnih prostorih skrbno urejajo tudi temnico, kjer bo možno razvijati fotografije s pomočjo dveh povečeval ni kov in druge opreme, ki bo na voljo v dveh ravno dovolj velikih sobah.
Pa dovolj o dogajanju. Kaj
bomo torej »zakuhali«? Od četrtka, 22. junija, do sobote, 24. junija, bo v Kotlovnici res vrelo. Festival Pozdrav iz Kotla bo tako mešanica vsega, kar se v mladinskem centru dogaja. Od razstav fotografij in slik, literarnega večera, do koncertov najljubših lokalnih bendov ter naslednjih skupin: Silencia, Skat, Anavrin. Natančnejše informacije in program aktivnosti na naslovu www.kotlovni-ca.si. še več pa izveš v samem mladinskem centru Kotlovnica, na koncu Kamnika, v kleti Doma kulture Kamnik.
Ekipa MC Kotlovnica
Kcu ve5 o prometu?
Svoje znanje o prometu in praktično ravnanje, obnašanje v prometu so učenci petih, šestih in osmih razredov nekaterih kamniških osnovnih šol pokazali na občinskem tekmovanju Kaj veš o prometu, ki ga je 18. maja organiziral Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kamnik.
Učence in njihove mentorje sta pred začetkom tekmovanja pozdravila Borut Žagar, občinski svetnik in predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kamnik, in Metka Murn, ravnateljica OŠ Toma Brejca, kjer je potekalo tekmovanje.
23 učencev je najprej pokazalo teoretično znanje z izpolnjevanjem testnih pol z vprašanji o cestno prometnih predpisih, obnašanju v prometu in opremi kolesa, nato pa so se preizkusili še v spretnostni vož-
nji s kolesom na posebnem poligonu na šolskem igrišču in vožnji po mestu.
Med učenci petih in sedmih razredov devetletke je bila najboljša Teja Jazbinšek iz OŠ Toma Brejca pred Borisom Stojičem in Tadejem Remsom. Med učenci osmih razredov osemletke in devetletke pa je bil najboljši Matej Koren iz OŠ Toma Brejca, ki se je kot absolutni zmagovalec pred dnevi udeležil tudi državnega zaključnega tekmovanja Kaj veš o Prometu v Žalcu in dosegel odlično 9. mesto. Na občinskem tekmovanju sta mu po
Borut Žagar, predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kamnik z Matejem Korenom iz OŠ Brejca zmagovalcem občinskega tekmovanja Kaj veš o prometu?
Mladi kolesarji so morali pri vožnji na poligonu pokazati kar nekaj spretnosti.
ZUNANJI BAZENI
X V SLOVENIJI www.liiz-karantania.si
Terme Snovik ■ Kamnik d.o.o. Molkova pot 5,1241 Kamnik
TEL: 01/83 44100, info@terme-snovik.si, www.ierme-snovik.si
TEKMOVANJE V PRIPRAVI POSTRVI:
sobota, 17.6. ob 13.uri. pokušine jedi iz postrvi, družabne igre za otroke predstavitev kamniških tabornikov ob 20. uri koncert pevke Tanje Žagar
1, AKTIVNE POČITNICE ZA OTROKE 26. 6. - 30. 6., 3. 7. - 7. 7., 17.7. - 21. 7. in 21.8. - 25. BJjgfjp
IZPOPOLNJEVANJE ZNANJA PLAVANJA 8 16 ur" USTVARJALNE DELAVNICE SPREHODI V NARAVO
MOŽNOST UČENJA ANGLEŠČINE
re-
MANJ ODPADKOV - VEČ OKOLJA s podjetjem PUBLICUS d.o.o
Namesto da bi vse odpadke iz gospodinjstev metali v isti koš, jih ločujemo in ločeno odlagamo ter tako omogočimo recikliranje.
Namen recikliranja odpadkov je v prvi vrsti zmanjševanje količin na odlagališčih in posledično prihranek surovin in energije in kar je najbolj pomembno - zdravo okolje.
V	Sloveniji odložimo lemo 700.000 ton komunalnih odpadkov, to je 300
-	400 kg na osebo. Zaskrbljujoče pa je, da količine z razvojem še naraščajo. Zato je nujno ločevanje odpadkov, kar je tudi naša dolžnost, saj je to predpisala država.
Na ekoloških otokih odlagamo papir, steklo in plastenke v različno obarvane posode - modro, zeleno, rumeno. Biološke odpadke, ki ustrezajo zahtevam kompostiranja, pa odlagamo v rjave posode ali pa jih sami kompostiramo v lastnem vrtu.
PAPIR - v MODRO posodo
Papir predstavlja 20% odpadkov iz gospodinjstev. Ena tona papirja ohrani 17 dreves in 40 m3 vode.
V	zabojnik za ločeno zbiranje papirja SODIJO:
-	časopisi, revije, zvezki, knjige
-	prospekti in katalogi
-	pisemske ovojnice in pisarniški papir
-	ovojni papir in papirnate nakupovalne vrečke
-	kartonska embalaža in lepenka
V	zabojnik za ločeno zbiranje papirja NE SODIJO:
-	votla kartonska embalaža tekočin »tetrapak«
-	z ostanki živil in maščobami umazana in prepojena papirnata in kartonska embalaža
-	kopirni, povoščen in plastificiran papir
-	celofan
-	tapete
-	higienski papir - papirnati robčki, serviete, brisače, plenice
-	natron vreče cementa, krmil, gnojil ipd
-	umazan in navlažen papir in karton
Kartonske škatle in drugo papirnato embalažo z veliko prostornino pred odlaganjem v zabojnik zložimo.
STEKLO - v ZELENO posodo
Stekla je okrog 10% v gospodinjskih odpadkih. Proizvodnja izdelkov iz recikliranega stekla porabi 20% manj energije in prihrani drage surovine.
V	zabojnik za ločeno zbiranje stekla SODIJO:
-	steklenice in stekleničke živil, pijač, zdravi in lepotil (kozmetike)
-	kozarci od vloženih živil
-	druga steklena embalaža
V	zabojnik za ločeno zbiranje stekla NE SODIJO:
-	okenska, avtomobilska in druga ravna stekla
-	ogledala, kristalno in ekransko steklo
-	steklo svetil (neonske, halogenske in žarilne žarnice, stekleni senčniki svetil)
-	pleksi steklo, karbonsko steklo in druge vrste stekla in umetnih nekre-menčevih snovi
-	laboratorijsko in drugo ognjevarno steklo
-	porcelan, keramika, kamenje
Stekleno embalažo pred odlaganjem izpraznimo, speremo z vodo in odstranimo zamaške in pokrovčke.
PLASTENKE - v RUMENO posodo
Plastenke in pločevinke predstavljajo velik delež v gospodinjskih odpadkih, še zlasti poleti, ko je žeja velika. Ena tona plastike ohrani 2 toni nafte in veliko energije, recikliranje pločevink pa privarčuje 95% energije, potrebne za pridelavo aluminija iz rude ...
V	zabojnik za ločeno zbiranje plastenk SODIJO:
-	plastenke pijač in živil
-	plastenke čistil, pralnih sredstev
-	pločevinke pijač in živil
-	kartonska votla embalaža tekočin »tetrapak«
V	zabojnik za ločeno zbiranje plastenk NE SODI:
-	plastična in kovinska folija
-	plastična votla embalaža nevarnih snovi in njihovi ostanki ( motorna olja in druga mineralna olja, pesticidi, barve, laki, razredčila ipd)
-	kovinske doze pršil - spreji
Plastično in kovinsko embalažo pred odlaganjem izpraznimo, speremo z vodo in odstranimo zamašek ali pokrovček.
BIOLOŠKI ODPADKI - v RJAVO posodo
Biološki odpadki predstavljajo 30% gospodinjskih odpadkov. Ločeno zbrani in predelani služijo za novo rast in ne povzročajo nastanka de-ponijskega plina, ki ob nekontroliranem uhajanju v atmosfero ogroža ozonski plašč, kar povzroča klimatske spremembe, poplave, ujme.
SEZNAM EKOLOŠKIH OTOKOV V OBČINI KAMNIK:
kraj postavitve
1 KS Volčji Potok	35	Kovinarska - med stan. bloki
2 KS Šmarca	36	Livarska
3 gostilna Goračan	37	Zikova ulica med stanovanjski-
4 Coprnica - obvoznica		mi bloki
5 Lobodova	38	Zikova ulica na križišču z
6 Zdravstveni dom Kamnik		Livarsko ulico
7 ZUIM	39	ulica Vilka Rožiča
8 SŠRM	40	zelenica pri TP, križišče Klavči-
9 KS Šmartno pri čistilni napravi		čeve - Bakovniške
10 O.Š. Šmartno	41	Klavčičeva ulica
11 Špitalič - gasilski dom	42	pri pošti na Bakovniku
12 KS Motnik trgovina	43	parkirišče na ulici Matije
13 Vrhpolje - market Nevlje		Blejca zgoraj
14 Mekinje na avtobusni postaji	44	HIP
15 market Stranje	45	Groharjeva ulica spodaj pri
16 Snovik		kitajski restavraciji
17 Tunjiška	46	parkirišče na Groharjevi ulici
18 Tunjice pod cerkvijo		zgoraj pri žel.progi
19 Modna hiša	47	vrtec Duplica
20 Trgovina DM	48	Ljubljanska ulica - šola Marije
21 parkirišče pri DM		Vere
22 Zale	49	Jakopičeva ulica pri nekdanji
23 Videoteka Metulj		trg. Vele
24 Streliška	50	Jakopičeva ulica pri kino Dom
25 Trg prijateljstva	51	Ljubljanska - pri trgovini Barve
26 tržnica		in laki
27 parkirišče pri nekdanjem podjet-	52	Ljubljanska - desno od trgovi-
ju Alprem		ne Barve laki
28 Zupančičeva	53	Godič - Krajevna skupnost
29 F.M.Pagiavca	54	Stranje križišče pod Vegradom
30 KS Podgorje	55	Stranje pri šoli
31 pri podjetju Belinka	56	Črna pri gostilni Logar
32 parkirišče pri podjetju Zarja	57	Zg. Palovče
33 Kajuhova	58	Vranja Peč
34 ZZZS	59	Avtocamp - Pod skalco
V	zabojnik za ločeno zbiranje bioloških odpadkov SODIJO:
-	kuhinjski odpadki nastali pri pripravi hrane - ostanki sadja in zelenjave
-	umazani higienski papir - papirnati robčki, serviete, brisače
-	vrtni odpadki - obrez sadnega drevja in grmičevja, ovenele rastline, pokošena trava, listje, plevel, stara zemlja lončnic ipd.
V	zabojnik za ločeno zbiranje bioloških odpadkov NE SODI:
-	steklo	- kovina	- plastika
Biološko razgradljivi odpadki, ki so pomešani z materiali, ki ne sodijo mednje, so neuporabni za kompostiranje in zato je njihova preskrba zahtevnejša.
Biološko razgradljive odpadke lahko kompostiramo v lasmem vrtu, kjer je možnost postavitve kompostnika. Navodila za kompostiranje dobite pri izvajalcu javne službe.
V	zabojnik za biološke odpadke odlagamo le biološko razgradljive ostanke, ki ustrezajo zahtevam za kompostiranje.
Izgovor zakaj ne ločujem »Že tako imam premalo časa in preveč skrbi.«
Ali nam pri vsakdanjih opravilih res ne ostane toliko časa, da poskrbimo ne le za to, »Kaj bom jutri oblekel oz. oblekla?«, ampak tudi za to, »KAJ BOM JUTRI DIHAL oz. DIHALA?«
^■PUBLICUS
Neodgovorno ravnanje
23. maja letos smo si Zeleni Kamnika ogledali manjši del brežin reke Nevljice. Pot nas je vodila od cerkve v Nevljah proti tako imenovanem »Voku«. V strugi omenjene reke smo videli kar nekaj odpadkov, med njimi tudi večji pokrov traktorskega motorja, ki je po pričevanju domačinov nekaj časa ležal znotraj zaraščene travne planote, nato pa ga je neznana oseba preprosto vrgla v strugo reke. Seveda omenjeni odpadni materiala v strugi reke ni edino neodgovorno ravnaje neosveščenih posameznikov, saj je na desni brežini kar nekaj večjih kosov PVC folije
Iščemo
simpatično dekle in fanta za strežbo
Tel.: 041/686-900
Bistro Orhideja, Perovo 26, Kamnik
modre barve, ki jih je nekdo uporabljal za zaščito drv pred dežjem ali snegom, ko pa jih ni več potreboval, jih je odvrgel na brežino (morda direktno v reko), misleč, da jih bo pospravila voda in odnesla stran od početja neodgovornega ravnanja. Na levi brežini je bilo opaziti betonsko vezno oporo in gradbeni material, ki je tam že zelo dolgo, saj je pokrit z mahom, narasla vodna gladina pa ga ni mogla odnesti, ker je pretežak.
Na naše začudenje pri ogledu nismo opazili samo odpadkov, ki sodijo na zbirališče občinskega koncesionarja podjetja Publicus, temveč večje kupe vej. Ko so posekane drevesne veje odlagali tik ob vodni gladini, niso pomislili, da s takim dejanjem lahko povzročijo ogromno škodo, Id bi nastala takrat, ko bi zaradi močnejših nalivov voda s seboj odnesla te kupe vej in na najožjem delu Nevljice oziroma Kamniške Bistrice
zamašila odtok, kar bi povzročilo poplave.
Naša največja želja je, da nikdar ne bi prišlo do poplav zaradi nepremišljenosti posameznih neodgovornih krajanov, a nismo prepričani da to ni mogoče, saj smo priča vsakodnevnim spremembam, ki jih povzroča vse bolj nemirna narava. Da je narava vedno bolj kruta, pa je med ostalimi dejanji kriv tudi človek, ki posega v njeno zakonitost, predvsem pri prekomernem onesnaževanju zraka in nenadzorovanem mšenju gozdnih dreves, ki so strateškega pomena. Potrebno pa je omeniti tudi vedno večje onesnaževanje podtalnih voda, ravno zaradi neodgovornega ravnanja z odpadki.
Opaziti je tudi zelo grobo ravnanje z drevesnimi vejami in grmičevjem, predvsem na levi brežini reke Nevljice, saj jih neznana oseba lomi skorajda od višine dveh do treh metrov navzdol. Lomljenje močnejših drevesnih vej ni mogo-
če izvesti fizično s strani ene osebe, temveč je to opravil nekdo strojno, »morda zaradi nastale ovire pri prevozih po kolovozni poti«. Drevesno vejo, ki ovira na kakršen koli način, je potrebno z motorno ali navadno žago odstraniti pri deblu, moteče drevo pa nekaj centimetrov nad površino zemlje. Lomljenje vej in odstranjevanje zgornje skorje iz izrastkov grmov pa je verjetno narejeno predvsem zaradi objestnosti nad rastlinami. Rastlina pridobiva hrano iz zemlje ravno po zunanji skorji, kar pomeni, če to pot prekinemo, se začne izrastek ali drevo sušiti.
Ker z vodami na celotnem območju RS upravlja Agencija RS za okolje in prostor, Sektor za vodno območje Donave, oddelek območja srednje Save, smo z našimi opažanji na le manjšem delu brežin reke Nevljice, seznanili nadzorno službo občine Kamnik in jo pozvali, da si sporno zadevo ogleda in z ugotovitvami seznani lastnico vodnega in obvodnega sveta.
Zeleni Kamnika Daniel Kovačič
S kolesom
www.studentski-klub.com
Že kar pošteno smo zabredli v junij. To je vsaj za nekatere dijake in študente najbolj živčen, grozen in sploh zoprn mesec. Začenja se bitka s časom, bitka z znanjem. Nadomestiti moramo vse, kar smo v preteklih mesecih pozabili ali pa se »nismo imeli časa naučiti«... Kar naenkrat je časa premalo, noči so prekratke, snovi pa občutno preveč. Morda je letošnji začetek junija lažji za učenje in študiranje, saj vreme ni ravno primerno za posedanje na soncu, ampak nam je topleje za štirimi stenami.
Kakorkoli že, preživeli smo že nekaj napornih junijev in še nekaj jih je pred nami.
Za lažje učenje - pravzaprav razvedrilo med učenjem - bomo poskrbeli na Študentskem klubu Kamnik. V juniju se nam obeta kar nekaj zanimivih, predvsem športnih in adrenalinskih podvigov.
Eden od teh je sicer že za nami, ampak nič ne skrbite, če ste ga zamudili - ni bilo zadnjič. Prejšnjo soboto smo skoraj dobesedno primrznili z raftom na Sočo. Deset kilometrov naše najlepše modro zelene reke se je tokrat zaradi mraza neskončno vleklo, zdelo se nam je, da veslamo v nasprotno smer. Tudi prekrasni tolmuni, ki so nas ob toplejšem vremenu skoraj dobesedno potegnili vase, so tokrat samevali. Še avtohtone postrvi so svoj metabolizem spet prilagodile skoraj zimskim razmeram. Edina stvar, ki nas je grela med mrzlimi brzicami, je bil naš adrenalin, ki ga res ni bilo malo. Kljub nizkim temperaturam je to nepozabna, izvrstna izkušnja, ki jo je vredno ponoviti. Mogoče si je pred tem potrebno izbrati le primeren letni čas...
Tudi naslednji vikend se odpravljamo v dolino Trente. Tokrat ne po reki navzdol, ampak po hribu navzgor. S kolesom se bomo iz Trente povzpeli po strmih ovinkih na naš najvišji gorski prelaz - Vršič. Morda nas na vrhu čaka še kakšna bela snežna krpica. Kdo bi vedel... Treba je sodelovati, ne zmagati, zato se nam pridružite tudi tisti, ki ste v zimskih mesecih malo pozabili na svojo kondicijo. Še vedno je čas, da jo pridobite nazaj. In več ko nas bo, bolj bo zabavno!
Za večino junijskih projektov bi lahko rekli, da jih povezuje reka Soča. Ja, še nismo zaključili z adrenalinom. Sredi meseca vas pričakuje solkanski most, pod njim Soča, na ograji elastična vrv. Če je še kakšna stvar, ki vam po žilah požene več adrenalina kot skok v globel proti Soči, nam, prosim, sporočite.
Seveda pa nismo pozabili niti na zabavo v domačem okolju. Vaterpolsko društvo Kamnik v sodelovanju s ŠKK prireja dneve vaterpola. Na skoraj pozabljenem kamniškem bazenu bodo ves dan potekale tekme v vaterpolu, zvečer pa se nam obeta kopalkanje. Ta večer bo odličen, da pokažemo širši javnosti, da se tudi v Kamniku nekaj dogaja in da tudi v podalpski deželi lahko naredimo prijetno morsko vzdušje, pa čeprav ob bazenu. Več informacij o kopalkanju ter ostalih dejavnostih še vedno lahko preberete na našem internetnem naslovu www.studentski-klub.com/kamnik.
Se vidimo torej na kopalkanju ob kamniškem bazenu, do takrat pa čim več opravljenih izpitov, čim lažje maturitetne pole in najboljše možne končne ocene v redovalnicah!
MIRTA KADIVEC
pr-kamnik@studentski-klub.com
| | V ■ V ■
na Vrsic in zabava ob bazenu
Kegljanje
Damjana Pirman z zlato kolajno v moštveni tekmi na svetovnem prvenstvu
V mesecu maju je potekalo klubsko prvenstvo v kegljanju. Tekmovalo se je v moški in v ženski konkurenci.
Sistem tekmovanja med moškimi je bil 5 x 120 lučajev na izpadanje ter finale. V finale se je uvrstilo 12 najboljših. Dekleta so metala 4 x 120 lučajev prav tako na izpadanje, 6 se jih je uvrstilo v finale..
Med moškimi je prvo mesto zasedel Franci Grubar s 3479 podrtimi keglji, drugi je bil Luka Šuš-njara s 3458 podrtimi keglji, tretji pa je bil Rudi Vidic s 3393 podrtimi keglji.
Najboljši rezultat je v 4. krogu dosegel prav Franci Grubar s 612 podrtimi keglji, sledil mu je Vojko Poljanšek s 602 podrtimi keglji že v prvem krogu.
Med ženskami je zmagala Lidija Pirman z 2189 podrtimi keglji, druga je bila Joži Šuštar z 2145 podrtimi keglji, tretja pa Olga Sta-rovasnik z 2134 podrtimi keglji. Četrto mesto je osvojila Majda Lu-
žar, peto Štefka Flerin in šesto Anja Flerin. Najboljša rezultata sta dosegli prav v zadnjem kolu Olga Starovasnik s 570 podrtimi keglji in Lidija Pirman s 569 podrtimi keglji.
Nadaljujemo s klubskim prvenstvom tudi v drugih disciplinah.
Že ta teden bo prvenstvo v sprint (10 polno+10 čiščenje -na izpadanje), naslednji teden pa v dvojicah ( 2 x 120 lučajev). Končali bomo z mešanimi dvojicami (moški + ženska 2x 120 lučajev).
Damjana Pirman se je iz svetovnega prvenstva do 23 let v italijanskem Bolzanu vrnila z zlato kolajno v moštveni tekmi. Na tekmi v sprintu pa je izpadla že v prvem kolu. To prvenstvo je bilo za slovensko kegljanje najbolj uspešno od vseh dosedanjih. Naši so osvojili kar 7 medalj, od tega so dekleta osvojile dve zlati, dve srebrni in eno bronasto.
LEON PIRMAN
Šahovske novice
Kamniški šahisti društva upokojencev Igor Penko, Anton Božič, Marijan Ogrinec in Pavla Košir so na vsakoletnem ekipnem prvenstvu Gorenjske na Jesenicah 10. maja dosegli izreden uspeh. Za favoriziranimi šahovskimi mojstri društva upokojencev iz Domžal so zaostali samo za pol točke. Med devetimi šahovskimi ekipami društva
upokojencev iz raznih krajev Gorenjske so torej zmagali domžalski šahisti z osvojenimi 23 točkami pred šahisti DU Kamnik z 22,5 točkami ter tretjimi šahisti DU Kranj z 21 točkami. Posebno je treba pohvaliti v ekipi kamniških šahistov Antona Božiča, ki je bil najbolj uspešen tekmovalec.
MARIJAN OGRINEC
KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA z.o.o.
Kamnik, Trg talcev 1
Tel: 839-73-45, 839-73-46
V sodelovanju s poslovnimi partnerji organiziramo
ODKUP KRAV ZA ZAKOL V TUJINI
cene so izredno ugodne
NUDIMO VAM:
-ŽITA
-KRMILA
-	GENSKO NESPREMENJENA KRMILA
-	UMETNA GNOJILA
VLJUDNO VABLJENI
tudi v našo trgovino, kjer boste našli vse za vaš vrt in še kaj.
VESELIMO SE NAŠEGA SODELOVANJA!
LANEN CVET
tekstilna trgovina
Moste pri Komendi 74, tel.: 01/8341-660
2. KOSTIMI
* nogavice, PERILO (dolg m kratek rokav)
* ž. KRILA
(bomba?)
* KAPRI KRA.TKE
* VSE ZA ŠIVANJE (ZADRGE, SUKANCI, GUMBI, IGLE, PODLOGE ...) I
Obiščite nas, saj smo pripravili kopalke za vas!
* KOPALNE BRISAČE

* MAJICE KRATEK ROKAV in BREZ ROKAVOV
UGODNI FINANČNI POGOJI
+ brezplačno: obvezno zavarovanje (za prvo leto), kas ko zavarovanje (za prvo leto), registracija za prvo leto , reg.tablice, obvezna oprema
AHAC&CO., d.o.o., Domžale
Mala Loka 15, 1230 Domžale
Tel: 01/56 27 100	ahac.pizem.si
INŠTRUIRAM
matematiko in fiziko. Telefon: 723-81-57, 041/322-571.
RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE
za fizične in pravne osebe
iMI I BOI d.o.o.
Kamnik, Zikova ul. 4 tel.: 01/831-45-15, 031/305-451
PRVI MESEC BREZPLAČNO!
lj 'Ko ob izgubi vašega | najbližjega ne veste kam, ' so vam naše usluge (na voljo Neprekinjeno , Noč in Dan!
Nudimo vam kompletne	j
pogrebne	|
storitve	>l
hitro, kvalitetno,	j
s posluhom	1
POGREBNIK
POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o.
1 i 1
DVORJE št 13,	I
4207 Cerklje	‘
Tel.: 04/252-14-24	,
GSM: 041/624-685	ijl
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana
Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
Naročila sprejemamo na telefonsko številko
01/56-55-120.
	

ZAHVALA
Po dolgotrajni in težki bolezni nas je v 74. letu življenja zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
MARIJA BERLIC
Hvala sorodnikom, sodelavcem in sosedom, ki ste se poslovili od nje, podarili cvetje, sveče in nam izrekli sožalja. Zahvala g župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem iz Stranj. Iskrena hvala dr. Ahlinu, patronažnima sestrama Lojzki in Marinki, Slapnikovim in osebju DSO Kamnik za vso pomoč med njeno težko boleznijo.
Žalujoči: hči Marinka z družino in drugo sorodstvo
Maj 2006
Pomlad prišla je na tvoj vrt pogrinjati zeleni prt.
Tebe ni več tam našla, zajokala je in odšla.
ZAHVALA
V 94. letu starosti je odšla od nas naša draga mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča
FRANCKA ŽIBERT
p. d. Mežnarkova mama iz Sidola
Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih nesebično priskočili na pomoč. Hvala patronažni sestri Marinki Resnik, duhovnikom g. Jožetu Razingerju, g. Francu Hočevarju, g. Romanu Kavčiču in g. Albinu Žnidaršiču za ganljiv Pogrebni obred in besede slovesa. Hvala Krtovim pevcem za občuteno petje, organistu in trobentaču.
Vsem, ki ste darovali za svete maše, cvetje, sveče ali za potrebe cerkve, pospremili našo mamo na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Ohranimo našo mamo v prijaznem spominu.
Žalujoči: vsi njeni maj 2006
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
*	ALU in PVC okna in vrata
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel
*	fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancov je zasula že lopata! Odprte noč in dan so groba vrata; al dneva ne pove nobena pratka.
(Prešeren)
ZAHVALA
Tiho in mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi sin, brat in stric
MARKO ČEPLAK
iz Mekinj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, pomoč, darove za svete maše, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala tudi g. župniku Pavlu Piberniku za lepo opravljen cerkveni obred ob slovesu od našega Markota.
Hvala vsem, ki ste imeli pokojnega Markota radi in se ga boste spominjali.
Vsi njegovi Maj 2006
Redno zaposlimo
skladiščnika (m/z)
Pogoji:
-	izpit za vožnjo viličarja,
-	izpit B kategorije,
-	delo z računalnikom,
Pisne ponudbe pošljite do 16. junija na naslov:
PAX - SVEČARNA STELE d.o.o.,Glavni trg 16, 1240 Kamnik.
NIZKOGRADNJE, asfaltiranje in tlakovanje
dvorišč, dovoznih poti in partorišč,
polaganje robnikov in pranih plošč, izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp«
Adrovič & Co., d.n.o., Kamnik, Jerovškova 10
Tel.: 01/83 94 614, 041/680-751.
uunu svoj otm kopov* ti mjcchui?!
TEHNIČNA TRGOVINA JpO^MisL*-
GEA# Ttzjffift- rmsovmm Ur
Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203
UGODNA PONUDBA!
PRALNI STROJI GORENJE WA62121
imersrT 49weur
Ci >
§)
s_/fi
104.990 SIT 438,12 EUR
LIKALNIK PARNI
BTV GORENJE^T^CM^STEREO.
*	,	’	72.£LLSH^31J1,33£UR^
64.990 SIT 271,20 EUR
___ —
--------- gMaaOB mm
ir/
MIKROVALOVNA PEČICA QUADR0 SREBRNA OD 12.990 SIT 54,21 EUR.
vec na www.peraecom.si

AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO 00 PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI
- BREZPLAČNA DOSTAVA KREDIT NA MESTU - NKBM, velja za vse banke KREDITI GORENJE 1+3 DO 1+24!
ZASEBNA
ZOBOZDRAVSTVENA
ORDINACIJA
dr. Jagoda Strehovec
Potočnikova 15, Domžale tel.: 7212-990
Delovni čas:
ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek 9h-12b
rmr
FJULCOJSi
ŽENSKA, MOŠKA IN OTROŠKA KONFEKCIJA TER
POSTELJNINA
SUTNA 37,1 KAMNIK (NEKDA™^»ALKA)
PO IZREDNO UGODNIH CENAH ŽE OD 990 SIT (4,13 EUR) NAPREJ
POZOR!
POLETNA KOLEKCIJA
ŽIVAHNIH BARV. ARTIKLI IZ LANU, ELASTANA IN
BOMBAŽA.
VELIKA PONUDBA POSTELJNINE
MEČKANKA -KREP 140*200 2.990 SIT (12,48 EUR)
VSE TO IN ŠE
PRI BLAGAJNI VAS ČAKA VSE DO
22.06.2006
V PRODAJLNI FALCON, VLJUDNO VABLJENI
2T D.O.O. OTOČEC, SKALNA ULICA 23,8222 OTOČEC
Si Mercator Center Kamnik
vabi s prijetnimi dogodki in odlično ponudbo
v soboto. 10. junija, ob 10. uri
Zabavna prireditev SREDNJEVEŠKI DAN
z grajsko gospodo, vitezi in zanimivim animacijskim programom v soboto, 17. junija, od 10. do 12. ure Otroška plesna delavnica ZAPLEŠIMO V POČITNICE v soboto, 24. junija, od 10. do 12. ure
Zabavna sobota S PODOKNIČARJEM IN ANS. TONETA RUSA
Čips Kelly’s
ni ali paprika ellys, Avstrija
dva okusa: slani ali paprika 175 g, Kellys, Avstrija
169,00 SIT
0,71 EUR
Pijača Fruc
Črni ribez - ironija 1.5 litra, PET Fructal, Ajdovščina
Brez dvoma najboljša cena!
V akciji od 1. 6. do 13. 6. 2006
	
	mt v;
gdjaDcU
-^eVM^na *r9ov//)^ " I
Ljubljanska 3/c, Kamnik
telefon: 01/839 47 97
• BELA TEHNIKA • MALI GOSPODINJSKI APARATI • AVDIO VIDEO TEHNIKA • RAČUNALNIŠTVO • TELEKOMUNIKACIJE.
TV SPREJEMNIK SAMSUNG CW-29
EKRAN 72 cm
TELETEKST globina samo 40 cm POPOLNOMA RAVEN EKRAN
NOGOMETli
Pomivalni stroj Electroluz ESL 6124
89.998
375,77 EUR \
PENTAX Optio M10 - KIT \ »J

»HILIPS 26 PF 4310 LCD TV sprejemnik

HI
energijski razred A, učinek pomivanja A, glasnost 49 dB, popolnoma vgraden, širina 60 cm
99.998
417,28 EUR
-	CCD tipalo 6 milijonov točk
-	3x optični zoom objektiv
-	6,3 cm LCD zaslon
-	zelo majhna poraba
(cca. 200 slik z alkalnimi baterijami in 500 slikzNiMH)
-	napajanje dve AA bateriji
-	enostavno rokovanje
+ Polnilec TC Compact - 4 AA . NiMH 2000 mAh	I*0q>
+ Torbica
+ SD kartica 512 MB

LCD TV sprejemnik, diagonala 65 cm, format 16:9, ločljivost 1366 x 768 točk, kristaliziranje slike, teletekst, stereo virtualni dolby zvok, priključek za PC, WXGA resolucija, pripravljen za HDTV, aktivna pu-DAM 7o	kontrola slike, 100 programskih mest...
TELETEKST	918,00 EUR 219.990
NOGOMETNA CENA!
fREJEMNIK tW 29Z308
POPOLNOMA RAVEN EKRAN GLOBINA SAMO 40 cm
100Hz
114.998	1
Candy
Vgradni set FL605 + PVD642N
PVD 642 N
246,16 EUR 58.990
Nova Sprinter elektronika,
»Soft touch«
kontrolne tipke, 4 kontrolne lučke preostale toplote, programska ura za nastavitev trajanja, varovalo za otroke
Pečica FL 605
8 načinov delovanja Digitalna programska ura	C(/y.
Dvoslojna zasteklitev s kaljenim st. A'-Žar z ventiliranim zrakom Varnostni sistem za nosilne mreže Visokokakovostni emajl Barva: lnox Energijski razred A

TV SPREJEMNIK PHILIPS 21 PT5409
Popolnoma raven ekran, teletekst, stereo
PLAZMA TV PHILIPS 42 PF5321
Kontrast: 7000:1, Svetilnost 1100 cd/m. HDMI
1
/ : X
/ m \
m
mm m^roR
msam

• 107 diagonala ekrana • 16:9 format • Digital Crystal Clear • Progressive-Scan • Redukcija šuma j;-v • Ločljivost: 825x480 • Priključki: 2xScart, HDMI, Audio, S-Video, CVBS, slušalke
1.669,13 EUR 399.990
NOGOMETNA CENA!



LCD TV SPREJEMNIK SHARP

149.990
625,90 EUR
BREZPLAČNA DOSTAVA PO VSEJ SLOVENIJI!
Ponudba velja 1 do 20. 6. 2006 oz. do razprodaje zalog.
32" (81 cm) 16:9 format (960 x 540) HD kompa-tibini, Nizka refleksija Black TFT, Digital Amp, NICAM/A2-Stereo-Decoder, Svetilnost: 450 cd/ m2, Kontrast 800:1, HDMI-IN, Kot gledanja hor./ver.: 170, 12 MS
izredno lepa slika, test monitor Marec 2006
269.9981126,68 EUR
Odprto od 9h do 19h, ob sobotah od 8h do 13h.
Možnost nakupa na 36 mesecev preko položnic ali na 24 mesecev preko trajnika!