156. Stev. Pavialnl franke v tirtavl SHS. V UubUani, v soboto 10. lullfa 1820. bhaia rasen pondsijka ■n dneva po prazniku *sak dan opoldan. Oredniitvo je v Ljubljani, frančiškanska ulica St. 6/L, Učiteljska tiskarna. popise frankirati in podpisati, Bicer se jih ne pri* obči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X r5T.p°Kl‘2(). Uradni tiče8 isti’ P°S,ano ter n0* ce isti proStor K 1*60. vecJem naročilu popust. Glasilo iugosl&v. socUalno-demokratHna sžranke. Posamezna Stev. 1 hrciso. Leto IV. Telefonska Sl. 312. Naročnina: Po polti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt ev v Vukovaru uiedinienie sega iucoslo-vanskega oroietarijata. od Beljaka in Maribora, pa doli do Soluna. No, mi se tega njsmo bali, ker smo poznali položaj iu smo vedeli, da ljudje, ki se bodo zbrali na Vukovarskem kongresu, sploh niso zmožni skovati kakega resničnega, poštenega in življenja zmožnega uje-diinienia. Vedeli smo. da ijudie. ki si bodo lastili na Vukovaru prvo in glavno besedo po veliki večini niso delavci, da se niso nikdar bavili intenzivneje s proletarskim gibanjem, da ne poznajo ne teženj in ne potreb proletarijata. Prišel je ta Vukovarski kongres in nismo se motili v svojih pričakovanjih. Kakoršni ljudje, take besede in taka dejanja. Niso bili zmožni uje-diniti niti posameznih pokrajinskih komunističnih frakcij, ampak so le še bolj razcepili in razbili proletarske vrste. Par oseb z dobro namazanimi jeziki si je prilastilo vso moč, nekai resnih limdi ie odšlo, nekai so uh izkliučiii. nekai so iih pometali na cesto, nekai oretepli — to ie bil udi-niaški kongres komunistov v Vukovaru. Vrhovni komunistični generalni štab je potem z mogočno gesto enostavno odstranil nekaj pokrajinskih odborov in urednikov "ter imenoval z diktatursko pozo razne falirane študente kot nekake „gerente“. Odstavljeni, spodeni. pretepeni in drugi generali se seveda tej čudni In neprijetni diktaturi „proletarijata“ ne bodo pokorili, ampak bodo skušali osnovati nove stranke. Tako imamo torej pričakovati mesto ujedinjenja proletarijata v bližnji bodočnosti kakih 10, čc ne še več komunističnih strank, strančic, sekcij, frakcij itd. Pa kaj bi govorili o tem še dalje. Vprašamo naše delavstvo samo eno: Ali smatra te ljudi še za resne? Prepričani smo. da bo delavstvo enoglasno odgovorilo, da ne. Žalostni dogodki na Zaloški cesti in vse kar ie v zvezi s takratnim gibaniem. in vukovarski kongres so morali do dobrega odpreti oči vsakomur, celo slepcu. Mi smo mirni tudi sedaj in tudi sedaj ponavljamo isto, kar smo trdili od vsega početka: Zedinjenje vsega jugoslovanskega proletarijata v enotno, trdno in mogočno falango se mora izvršiti, ker je to v ogromnem interesu delavstva. ker je to na vsak način potrebno. a ujediniti se mora proleta-rijat. Vsled splošne svetovne zmede je pa tudi proletarijat po posameznih jugoslovanskih pokrajinah, trenutno neorijentiran, tako. da je bolje, nekoliko počakati, da se razmere nekoliko umirijo in duhovi pomirijo. Zedinjenje se more izvršiti le na enotnih in trdnih načelih. Ta načela nam pa daje le erfurtski program, na katerem se je borilo in se bori ogromna večina svetovnega proletarijata zmagovalno že desetletja. Ta preizkušeni program, od katerega ni popustila naša stranka niti za las, mora trositi tudi podlago za uje-dinjenje jugoslovanskega proletarijata, saj je le ta program zmožen življenja in le ta program nas more voditi do končnega cilja, kakor nas je vodil že doslej od zmage do zmage. Pot do zedinjenja le pa tudi le ena. Najprej se zedinimo doma. utrdimo in očistimo naše organizacije, da bomo doma močni in silni. Nato poiščimo zvez in se zedinimo s posameznimi drugimi socialističnimi strankami po Jugoslaviji, ki imajo v resnici resno voljo za tako potrebno zedinjenje. To bi šlo od stranke do stranke, v resnih pogovorih, kjer bj vladalo medsebojno spoštovanje, resna volja in pošteni nameni. Fn šlo bo tako prav gotovo, ker mora iti. S tem bodo pa iz proletarskega gibanja samo po sebi izločeni različni prenapeti, deloma tudi nepošteni elementi, ki ne spadajo v delavsko sko gibanje, niti med rekrute, kaj šele na vodilna mesta in ki sedai begajo sestradano in obupano delavstvo. Tako hočemo in tako bomo korakali do našega najbližjega cilja, do: ujedlnjenfa jugoslov. proletariiata. Konferenca v Spaf. Razorožitev LDU SPA, 7. Julija. (DunKU-Wolff.) LUU VVOIII.; Ti ctja seja konfcretv.e se ie začela danes t 1___ «1* nn1 A NfifflŠkl I_t IJU acja - —uauts popoldne ob pol 4. Nemški državni minister za zunanje posle dr. Ditnens je še enkrat slikal težkoče, ki bi jih imela Nemčija s takojšnjo oddajo vojnega materijala ali znižanjem števila čet. Nato je general von Nemčije. Seeckt podal načrt radi izročitve ostalega vojnega materijala in stopnjevanega znižanja števila nemških čet Za oddajo vojnega materijala je predlagal rok enega leta, za znižanje števila čet pet četrtink leta. Govoril je nadalje o velikem številu v Nemčiji se nahajajočih pušk, od katerih Je bilo po računih oddanih 3 milijone, a jih Je 2 milijona še vedno neizročenih. Lloyd George je v daljšem govoru kritiziral nemške predloge, češ da kažejo lastne izpovedbe generala, kako upravičena je bila skrb zaveznikov. Sedanji položaj pomenja stalno ogroževanje ne le nemške vlade, temveč tudi vseli sosednih držav. Govornik ne razume, kako more nemška vlada na to misliti, da bi zavezniki trpeli tako stanje tudi le pet tednov, kaj še le, pel četrtink leta. Zato vsako novo podaljšanje rokov prekaša daleč vse mere. Lloyd George le prodlagal, nai se vojaški strokovnjaki obeh strank o posameznih, še spornih številkah glede oddaje vojnega materijali, kakor tud! glde izvedbe določb, ki se tičejo zračnega brodovja ln mornarice takoj sporazumejo in da naj se voditelji zavezniških delegacij s svojimi glavnimi vojaškimi strokovnjaki posvetujejo o predlogih nemške vlade. Jutri ob 12. Izroče zavezniki končnoveljav-nl odgovor na nemške predloge. Po zaključnih besedah nemškega državnega ministra dr. Slmonsa Je bila seja zaključena ob 6.45 popoldne in odrejena prihodnja seja za jutri popoldne. — V posebni seji vojaških strokovnjakov, ki so se takoj nato sestali, se je dosegel sporazum glede številk, ki se tičejo oddaje vojnega materijala. Pri konferenci vojaških, mornarskih ln zrakoplovnlh strokovnjakov, ki se Je vršila snočl, se Je brez težav dosegel sporazum. Nemčija prizna, da bo oddala še tri oklop* nice, tri križarke, 16 rušilcev In 50 torpe-dovk. Kot vzrok za to, da teh ladij doslej še ni Izročila, navaja Nemčija pomanjkanje na premogu in mornariškega osobja. Glede zrakoplovnega gradiva izjavlja nemška vlada, da Je od 12.000 letal 150 izročila in 4000 uničila. Od 24.000 motorjev Je izročila, 1500 in uničila 10.000. Hkrati so zbbrivaff načelniki zavezniških generalnih štabov, pod vodstvom maršala Focha in sicer glede načina oddaje vojnega materijala hi znižanja števila vojske, kakor tudi glede za to določenih rokov. Komisije vojaških Izvedencev bodo podale svoja poročila vrhovnemu svetu. Narodno predstavništvo. LDU Beograd, 7. julija. 110. seja nar. predstavništva otvorl podpredsednik dr. Ribar ob 17.30. Zapisnik zadnje seje s« odobri. l3oslanec Stanko Banič stavi na notranjega ministra Davidovlča vprašanje zaradi naredbe o sestavi selskih občin v Dalmaciji. — Minister za notranje posle Davidovič odgovarja, da še nima potrebnih podatkov In prosi poslanca, naj počaka, dokler ne dobi potrebnih Informacij. —> Poslanec Banič se zadovoljuje z odgovorom, ugotavlja pa, da je minister slabo poučen o razmerah v Dalmaciji. Ministra, ki pravi, da nima prilike poučiti se o razmerah v Dalmaciji, opozarja govornik na to, da mu naredbe dalmatinske pokrajinske vlade nudijo dovolj prilike, da se informira o JOHN MACLAVEN: Dekla, Iz Drumtochtskih slik, Preložil A. L. , (Dalie.) II. ' Kako se ie vrnila. kob^°Q*e na spomlad’enkrat stopil Ja- roki °utar s polomljeno ključavnico v da Po konico in mimogrede omenil, ta n0yj° ^ru2o jutro v London, tedaj je ••Ka?3 sosedom zaprla sapo. Hilloks jne Dravlte, v London, Jakob?" duha ob t p°kazal največjo prisotnost *dravn „ k Presenečenjih. „Ali Imate £ Pamet?« ^'dete sami k sebi, kovač'1 je Bregov -i 1 K setl1’ Kovac ’e ^Pombe Jalcob> ne oziraje se na neslane ^ tel Hi’ v”*5* rad> da mi popravite ključ dvojega” - malo težko se odpira najst i t ovSlca nisem rabil več kot šest- ®ri morju’ t0 °d takrat> ko sem biI Q. iVa2 D ° kedaj ču|j?“ ge je oz;ra] JcakorPli^0tni*1’ kakor k' iskal podpore, Željg j,. ' ne mislil izpolniti Jakobove °' kakor jo je le ta povedal, i pa gledate name, kakor na stra- šilo?" Jakob se ]e delal, kakor da se jezi. „KaJ nhna Drumtochtan ravno take pravice ogledati si glavno mesto, kakor drugi ljudje, če je v stanu plačati pot sem in tja?" „Kcdaj sem si želel videti londonski Tower, kjer je padla glava marsikaterega gospoda, in VVestminstersko opatijo, kjer so pokopani naši velikani, In parlament, kjer govore cele noči, in ulice, ki nikdar ne utihnejo. «Da govorim resnico" — Jakob se je pošteno zabaval ob tem položaju, — „rad bi se sam podučil, in če bodete pridni, mogoče da priredim na zimo za celo Dolino v soli predavanje s pomočjo meglenih podob, veste!" Sosedje so z grozo gledali nanj, in ko je odšel, so zložili svojo modrost, da bi rešili to uganjko. — »Jakob samotari v Glenu,“ je spregovoril Hiloks za vse, „ima svoje posebne navade. Mislim, da si je vtepel v glavo pogledati London, in sedaj, ko smo mu nasprotovali, pojde nalašč — četudi bi ga to stalo deset bankovcev." Vračajoč sc, se je ustavil Jakob pri Mariji Robertsonovi, ki je sedela osamljena in žalostna pred vratmi. „I\ako se imate, Marija? Vzduh je nasičen s pomladanskimi vonji in ptički veselo Zvrgoie. Niste znabiti slišala, da grem jutri v London? Samo tako za zabavo, ve- ste, hočem si ogledati velikomestne čudeže." Ker je Marija nanj samo mrko gledala, Ji je poskušal Jakob to razložiti in razjasniti, hoteč opravičiti svojo skromnost. „Vidite, imel sem hrepenenje pogledati v veliki svet za Glenom, ker sem iz daljav slišal njegove glasove. Prihranil sem si nekaj bankovcev, In rad bi to storil, predno umrem. „To Je kakor božja previdnost in nič manj, kot da je Bog uslišal mojo molitev!" je hitela Marija v veliki razburjenosti.. »Ravno sem se s tem ubijala, ker ne morem Iti sama v London, a ker tam nikogar ne poznam; srce me ]e bolelo radi tega. „Ni večje žalosti, Jakob, kot videti, da oseba, ki jo imamo radi, leži bolna med tujimi ljudmi, da nima prijatelja, ki bi k njej spregovoril prijazno besedo, ali revici podal čašo vode. Ravno sem jo videla kako leži sama v podstrešju velike hiše in hrepeni, da bi bila pri nas v Glenn." „Ja, ja, poštni Je nekaj pravil, da Je Lili malo bolehna," Je pripomnil Jakob z največjo mirnostjo, kakor, da se je prav-praVkar spomnil na to. »Sedaj mi Je padlo na um, vi ste Jo pričakovala na počitnice V pretečenem avgustu. Noče, mislim, potovati tako daleč na sever." »Potovati!" Je zakričala Marija," nihče se ne naveliča dolgi poti, če ga pelje domov, a Lilli se je pripravljala, da se vrne z Drumtochtskimi vojaki prvi petek pre- teklega avgusta. Celi mesec sem popravljala, da bi ja bilo vse čisto, toda ni prišla, in bojim se, da se nikoli ne vrne. Od vsega začetka sem imela slutnjo, da je ne vidim nikoli več. »Pismo je prišlo v četrtek popoldne. Ravno sem hotela prezračiti perilo z njene postelje, ko mi ga je poštni dal. Prestrašila sem se. »Lili ne pride; vsedite se," sem rekia. »Žkrlatinka se ie pojavila pri otrocih in ona je smatrala za svojo dolžnost, da ostane in pomaga, zakaj hiša je bila polna postrežnic in dela več, kot kedaj poprej." „To Je bilo žrtvovanje," Je rekelx Jakob. »Lili se ni nikdar brigala dosti zase; delo jo je zmoglo, stavim." »Jaz mislim, da se od tedaj ni popravila, in njena pisma, Jakob, pisana pozimi mi niso bila všeč. Ona piše o sebi malo, toda kašljala je pol leta, in sodim, da ne more dihati. — »Jakob, živi duši nisem tega povedala, a ravno danes ponoči sem imela znamenje. Lili umira, London jo Je ubil." »Jo li obiščete, Jakob? VI ste bili vedno njen dobri prijatelj, a ona vas je imela tudi rada. Pišite mi, kako se ji godi in pripeljite Jo s seboj, če se more podati na pot, da jo še enkrat vidim, čc je volja božja." »Za to ne skrbite, Marija; brez Lili se ne vrnem." Jakobova odločnost jo je potoiužiia. Predno je Jakob odšel, poiskal Je še skrit kotiček v gozdu ob Tochtl, in ko Jo drugega dne vprašal po Lili Grautovi med vrati hiše v londonski zapadni četvrtl, držal Je v roki šopek zvončnic „Da ni več tukaj, pravite? Kaj ste tečaj napravili z Lili? To hočem zvedeti do pičice." Jakob je stopil v predsobo, ne tla bi ga mogla majestatna oseba odriniti, kaj H mu nasprotovati. »Povejte takoj svoji gospe!, da povprašuje prijatelj Iz Drumtochti po Lili Grantovi, ter da počaka, dokler ne zve vsega." Jakobova osebnost je bila tako zatika-ziijcča, da Je služabnik svetoval takojšen sprejem. »Oče Grantove, mislim," je zaječala Liiijina gospa z nezaupnostjo. »Ne? Ah, tedaj gotovo kak njen sorodnik? Je iepo oi vas da ste prišli! In kako se vse vje-m«.' Ravno sem si želela ,da bi videla koga iz njene rodbine. Lili Je bila izvrstna služkinja, in tako mila v hiši. vsi smo jo imeli zcio radi. Toda meni se je vedno zdelo, da ni dosti močna. Se vam ne zdi, da London ne prija dekletom z dežele?" Jakob ni povedal svojega mnenja. »Rden mojih otrok je dobil grozno škrlatinko, in ravno kot nalašč na začetku avgusta, ko smo se pripravljali, da gretno in škotsko. Nekaj služkinj je že odšlo, a otrok je ležal bolan; bilo Je mnogo dela * in vse je padlo na Grantovo. razmerah v DalmaclH. Govornik vpraSa ministra, ali namerava Se dalje trpeti občinske komisarje v Dalmaciji. Poslanec JuraJ Biankinl vpraša namestnika zunanjega ministra dr. Ninčiča, ali so mu znane lopovščine, ki jih italijanske oblasti vsak dan uganjajo v zastdenem delu Dalmacije proti našemu narodu od onega časa, ko je v Italiji prišel na krmilo Giolittl. Vpraša ga, kaj namerava vlada ukreniti, da se te neznosne razmere odpravijo. Poslanec je nato v daljšem govoru podkrepljal svoje vzrašanje z navajanjem konkretnih primerov italijanskega nasilstva proti našemu narodu. Na koncu svojih Izvajanj zahteva od naše vlade In naših *vr!ih; dobrih, blagih in plemenitih« zaveznikov, naj odredijo, da se v Zadar pošlje oddelek ameriškega, angleškega ali vojaštva katere druge države, da ščiti jugoslovanski živelj v zasedeni Dalmaciji. — Namestnik ministra za zunanja dela dr. Nlnčič izjavlja, da vladi o vsem navedenem ni ničesar znano. Hkrati ugovarja proti ironičnemu nazivanju naših zaveznikov, kakor je to storil predgovornik. — Posl. Biankini se ne zadovoljava z odgovorom ministra in pravi, da namestnik zunanjega ministra gotovo ne more dobro slišati, ker je vendar navedel dovolj konkretnih primerov, ki jih že nekaj dni pripovedujejo begunci, ki so iz onih krajev dospeli \ Beograd. Vlada je dolžna hi ima možnost, da se tudi preko svojih uradnih ln neuradnih organov točno Informira, kaj se dogaja v inozemstvu. Oovornik obžaluje, da je minister na tak način odgovoril na njegov« vprašanje. Kar se tiče zaveznikov in ironije, veli govornik, da je Ironija fin dim, skozi katerega se vsaka stvar vidi tako ali tako. — Minister dr. Nlnčič odgovarja s kratko pripombo, M pri pristaših poslanca Biankinija izzore velik fanip. Poslanec Cobal stavlja na ministra za trgovino vprašanje zaradi ljubljanske obla-čilnice ln zaradi prepovedi uvoza in izvoza volne. — Minister dr. Ninčič navaja v tel stvari uradne podatke. V svojem nadalj-nera govoru brani načelnika v trgovinskem ministrstvu Saviča, o katerem Je poslanec Cobal v svojih Izvajanjih dejal, da v njegovem oddelku nekaj ni popolncma v redu. Minister je riačelnika hvalil, da Je najpo-štenejši In najsposobnejši madnik. Kar s« tiče izvoza volne, pravi dr. Ninčič, da J« ta prednet v prvi vrsti potreben za preskrbo našega vojaštva in za prebivalstvo opustošene Srbije. — Poslanec Cobal se s tem odgovorom ministra ne zadovoljuje in pravi, da bo o tej stvari vložH interpelacijo. Zbornica preide na dnevni red, to je nadaljevanje debate o členu 6 hi M zakona o volilnem redu, ki sta se vrnila odboru. Poročevalec pTeČita člen 6, po katerem dobi Beograd 6, Zagreb 5 Is Ljubljana s predmestji 4 poslance. V tej obliki Je bD člen 6 sprejet "brez pripombe. Ravnotako je bil sprejet člen 11 v novi redakciji. — S tem je bilo prvo čitatije volilnega zakona končano. Podpredsednik dr. Ribar predlaga, da se opravi drago čltanje volilnega zakona dne 15. t m., kar se sprejme. — Nato preide zbornica na drugo točko dnevnega reda: Generalna debata v mirovnih pogodbah. Prihodnja seja začasnega narodnega predstavništva bp dne 15. t. m ob Jest - najstili z dnevnim redom: drug? ftenje volilnega zakona. Novo! Novo! Ravnokar je izšla zanimiva brošnrica lin mislil is sil piiii Spisal Abditua. Cena K 4'—, s poštnino K 4*20. Naroča se v upravnistvu *Napreja*» Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-L a-.iiaaa-.-imn ---„ „--------HM 'lil | II Mednarodni ženski kongres za žensko volilno pravico v Ženevi. Ko se ie leta 1913 sestal v Budimpešti mednarodni ženski kongres, se le o ženskem vprašanju tudi v sred-Evropi začelo živahnejše gibanje. Enakih kongresov se sociialistinie sicer še niso nikdar udeležile, vendar Da so iim izkazovale simpatijo. Leta 1913. se ie ženska volilna pravica začela še v prvih svoiih primerih uresničevati. Samo na Finskem ie bila takrat že udeistvena. v Ameriki ln Avstraliji ie bila na svoiem pohodu, v Skandinavskih deželah pa ie bila uvedena deloma v občinah. Liuti boli su-fragetk v Angliii niso takrat Še dosti hasnili. Po svetovni vojni se le stvar silno izpremenila in v 36 državah ie. kakor ie posneti iz poročila ženevskega mednarodnema kongresa. uveliavliena ženska politična volilna pravica. Ne samo v Ameriki in v Avstraliji so dobile ženske glasovalno pravico, temveč celo oo nekaterih afriških okraiih io že imalo in v konservativni Angliji sedi tudi že prvi ženski poslanec v parlamentu. Upati le. da bodo pri prihodnih volitvah dobile volilno pravico še prav vse angleške žene. Danska in Norveška imata svoje ženske poslance, na Švedskem bodo pri prihodnjih volitvah volile tudi že žene. Avstriia In Nemčila imata tudi že svoie žensk© volilce. Rušila na io ima že od revolucije,- od 1. 1917.. sem. Edinole romanske dežele in Balkan še nimajo ženske volilne pravice. Tudi na Francoskem in v Italili ženskam nalbrže ne bo več treba dolgo čakati, da dobe tudi one svoio glasovalno pravico. Amerikanka mis Nathan ie ootom ski-optikona na platnu pokazala vse dežele in države po vrsti, kfer le že dana ženskam ta pravica. Države, kier ie ženske še nimaio. so bile črno do-bai vane. Ženski kongres v Ženevi te hotel razpustiti sedanio mednarodno žensko zvezo, vendar pa ?e bil ta predlo^ kečno odklonien. češ da ie še vedno nuina potreba, da obstane organizacija še dotlei. dokler ne bodo ženske dobiie glasovalne pravice naimanl še v deželah, ki se, kakor n. pr. švica» smatraio za demokratične. Koneres le sklenil da v prihodnle zbsruie mednarodni žetu k' kongres vedno * eni izraeJ onih držav, ki žen^m še vedno niso priznale politične enakopravnosti z možem: prihodnji kongres bo v FraticHi. Mednarodni kongres ie sicer in-sceniran od meščanskih ženskih or- (Vestl LDU.) POKOP SARAJEVSKIH ATENTATORJEV. Saraievo, 7. T« so bili svečano pokopani vidovdanski junaki Gavri-lo Princip in drugi, ki so bil prepeljani iz Cehoslovaške. Pogrebni sprevod je od poštne palače, pred katero je govoril Lujo Novak, šel na mesto, kjer je Gavrilo Princip na Vidov dan 1914 streljal na Franca Ferdinanda. Tam Je imel spominski govor Vasil Grdžič o pomenu vidovdanskega atentata, nakar Je sarajevsko pevsko društvo pelo „HeJ trubaču za bojne Drine“. Na pokopališču v Koševi-nl so ostanki v posebni grobnici VPRAŠANJE SRBSKE VOJNE ODŠKODNINE. Beograd, 7. „Politika“ piše: Naša vlada le včeraj prejela obširno po- gnizacil. ki pa Iim te treba priznati da so na tem kongresu pri vsakem vprašanju pokazale res orecel demokratičnega mišlienia. Priprave za ta kongres so bile impozantne. Poleg vseh mogočih vprašani o ustroiu ženske oreanizaciie. se te obravnavalo vprašanje o prostituciji, -plačah ženskam. o ženskem nočnem delu in drugem, kar na ie naloga strokovnega gibanfa. da reši to dvole zadnlih vprašani. Povedati ie treba, da se fe , ženevski ženski kongres postavil vvashingtonski delavski konferenci ' nasproti glede vprašania ženskega nočnega dela. češ da ie krivično prepovedovati ženskam nočno delo! To sporno vprašanie datira že od I. 1910. ko so danske sociialistinie načele to vprašanie in se ie tiskamiškemu ženskemu uslužbenstvu dovolilo nočno delo. Glede prostitucije se le kongres postavil zooer vsako ureditev in ka-sarnirani prostitutk, ker tozadevne odredbe samo uvekovečaio orostitu-ciio in za prostost in enakost boreče se žene vidito v prostituciji oneča-ščenle ženskega spola. Na kongresu so bile zbrane žene z vsega sveta. Zastopane so bile celo Indijanke, krasno opravljene, z zlatom in srebrom prešitimi pisanimi svilnatimi oblekami, odete v indiian-ske tenčice. Ena izmed niih ie bila celo pesnica, ki ie Dosebno lepo govoriti. Dve izmed Indijank sta celo na nosovih nosili briljante. Japonke so bile v črnem kimono z naramriimi rutami iz atlasa in v sngžnobelih čev-liih, Tudi ena Turkinia le bila prišla, ter Islandka v beli obleki in friziško kapuco na glavi. Predsednica svetovne ženske zveze ie ga. Cat-Jap-man. Na tem kongresu so se zbrale tudi mnoge sociialistinie: od Labour Partv in Independent Labour Partv, ena italiianska. več francoskih, ena nemška in nemškoavstriiska sociiali-stinja. Nemška ženska zveza ie poslala eno delegatlnlo dunaiski sociia-lci so poslali na kongres po eno zastopnico. Iz držav, kier ie že uveliavliena ženska volina pravica, so prišle cele vladne zastopnice: iz Nemčije. Avstrije. Cehoslovaške in drugod. Sociialistične zastopnice so mnogo in navdušeno eovorile za mir mod narodi, obsoiaioč zadnio krvavo volno. Kakor že rečeno ie ta ženski kongres imel meščansko obiležie, vendar na ie izražal demokratične smeri in se pokazal kot boievnik za žensko enakopravnost. »Ravno bi imela IU domov, do Dram.. iak<> nekako, ali je to bilo Ben,..? na| bo že to ali ono, a mislim, da to td bUo Mac...!“ ..Drumtochti se Imenuj* Lilin dom, ta nična babica jo je pričakovala po triletni službi. „lmate prav: vedno sem ji prigovarjala. Pojte na počitnice, Grantova, ml si že kako pomagamo, ali ona ni hotela iti. Biio je silno iepo od nje, ker navadno so služkinje jako egoistične. V resnici je delala čuiieže, za tri druge, verjamete?" „Ce vam ni pretežko, povejte ml, prosim, njen londonski naslov!“ »Seveda, takoj sem pri njem, toda mislila sem, da hočete vse zvedeti o njej, zakaj mi smo bili na Grantovo vedno ponosni. Od začetka bilo navadno prehla-Jenje, enkrat sem jo sli&ala kašljati in zamazala sem ji, da gr« k zdravniku, toda Grantova je bila včasi sila trdoglava, ta ni š’.a.“ »Mogoče, da ni za nobenega vedela I In kaj je bilo z njenim kašljem?*1 „To Je bilo grozno! Boljše bi bilo, da nisem šla k nji! Celo noč nisem spala. O/antovi je počila žila, ta mislili smo, da umira." / „Je li Lili mrtva?“ se je prestrašil Jakob. „0 ne! Kako sl morete kaj tacega ml-sHti! Čeprav jc naš zdravnik dejal, da je to težek slučaj in da ne zdrži dulje kot te- ! ročilo od našega člana komisije za obnovo gospoda Boškoviča o pogajanjih za srbsko odškodnino. Zavezniki so v Parizu apelirali na našo vlado, da sprejme to njihovo najnovejšo odločbo, sprejeto v Bruslju, po kateri dobi Srbija komaj 5 odstotkov odškodnine, ki jo mora plačati nemška vlada. Predsednik vlade dr. Vea-nič ]e o tem poročal finančnemu odseku, ki je imel včeraj sejo in o tem dolgo razpravljal. Po razpoloženju večine ministrskih članov tega odseka je težko verovati, da bo naša vlada sprejela ta odstotek, posebno, ko se ve. da je bilo to vprašanie že enkrat regulirano in protokol podpisan po zavezniških zastopnikih. Trdi se, da so v Parizu rekli našemu delegatu, da je francoski in angleški del odškodnine zmanjšan za 2 do 3 odstotke in da niti Italija, niti Belgija ne bosta dobili vsega, kar zahtevata. den dni. Neradi smo s« t njo ločili, seveda ni mogla tu ostati — menim, prepričani smo tili, da bo imela boljšo postrežbo in oskrbo v bolnici. Razumete sedaj.. .** (Dalje prih.) Leon Trocki: Boljševiška revolucija, (Dalje.) Kako smo sl osvojili omahljivce. Najprevldnejši med nami so sl pripovedovali, da so še nekateri kontingenti, ki niso za nas; tako kozaki, kavalerljskl polk, Semenov polk in povozna četa. K tem oddelkom so bili odposlani komisarji ta agitatorji. Njih poročila so bila povsem zadovoljiva: do žarcčnostl razgreto ozračje sl je vse ta vsakogar osvojilo ta celo najkon-sorvatlvnejšl elementi armade se ne morejo več protlvitl splošni tendenci petrograjske garnizije. Bil sem na nekem pod milim nebom vršečim se shodu Semenovega polka, k! se ga Je smatralo za najboljšo oporo vlade Kerenske.ua. Na ta shod so prišli najuglednejši govorniki desnega krila. Oprijemali so se konservativnega gardnega polka kot zadnje opore koalicijske vlade. Ničesar ni več pomagalo. S pretežno večino se je polk izjavil za nas in je bivše ministre krat-komalo prekinil v njih govorih. One skupine, ki so še ruvale zoper parole sovjeta, so tvorili največ častaiJd, enoletni prosto- voljci, meščanska Inteligenca ta polintell-genca. Delavske in kmetiške mase so bile popolnoma na naši strani. Meje Je nazna-člla ostro začrtana socialna linija. Vojaško sodišče Petrograda je Peter-Pavlova trdnjava. Za komandanta smo tja postavili mladega poročnika. Izkazal se je, da je na mestu in v par urah je obvladal situacijo: prejšnji pravi gospodarji trdnjave so se postavili, čakajoč, kaj pride, na stran. Povozno vojaštvo smo smatrali zanesljivima to je bilo ono vojaštvo, k! je julija razdrlo v gradu Kšcsinskaje nahajajočo se vojaško organizacijo naše stranke ta zasedlo ta grad. Dne 23. sem se okoli druge ure popoldne peljal v trdnjavo. Govorniki desnega krila so se obnašali skrajno previdno ln izbegujoče. Trdovratno so se ogibali vprašanja glede osebe Kerenskega, dočim je 2e samo ime Kerenskl izzvalo med vojaki vedno klice protesta ta ogorčenja. Nas so vojaki poslušali in nam tudi slediU. Okoli četrte ure so se zbrali povozul vojaki v soseščini, v cirkusu. »Moderna« k bataljonskem zborovanju. Kot govornik J« tam nastopil med drugimi general, kvartini mojster, ParadJelov. Govoril j« sila previdno. K te so bili S« časi, ko so oilcijelnl It oficijoznl govorniki znali govoriti o delavski stranki 1« kot o tolpi izdajalcev ta plačancev nemškega cesarja. Namestnik general noš tabn ega šefa je rekel napram meni: »Ali prosim vas, na uekak način se moramo KAZNOVANJE VOJNIH ZLOČINCEV. Beograd, 7, »Balkan44 piše: Arhiv 13. zbora bivše avstro-ogrske vojske v Zdgrebu je bil izročen našemu vojnemu ministrstvu, katero ga je izročilo komisiji v pregled. Ta komisija je dokončala svoje delo ter se sedaj v vojnem ministrstvu izdeluje izčrpen referat. Kolikor so po tem materijalu kompromitirane gotove osebe, ki so bile v času okupacije v službi sovražnikovih oblasti, bodo vsi dotični spisi izročeni ministrstvu za notranje stvari v daljno kompetenco, ker te stvari ne spadajo pred vojna oblastva, kolikor se tičejo civilnih oseb. Vojno ministrstvo bo obdržalo samo akte. ki se tičelo vojaških oseb, proti katerim se bo uvedla preiskava. POGODBA S ČEHOSLOVAŠKO. Beograd. 7. „Balkan“ piše. da Je namestnik ministra za trgovino in industrijo dr. Jankovič podpisal pogodbo s Cehoslovaško o dobavi, oziroma prodaji 1000 vagonov pšenice in 1000 vagonov koruze, ki se bo plačala v dinarjih. VPRAŠANJE IZVOZA. .Vprašanje o ureditvi izvoza se bo. kakor govorijo v političnih krogih, reševalo v ministrskem svetu, ln sicer kakor se zdi jutri, ker se za jutri pričakuje povratek ministrov dr. Korošca in Joče Jovanoviča, ki sta bila na inšpekcijskem potovanje i>o Stari Srbiji. Kakor piše »Politika44, bodo demokrati zahtevali da se dovoli svobodni izvoz stare žetve proti plačilu izvozne takse in po redu, kakor ga bo določil posebni odbor. Misli se, da je v državi od stare žetve za izvoz na razpolago 10.000 vagonov pšenice in 40.000 vagonov koruze. V odbor, ki bo določil kontrolo roka, kdaj da se bo izvoz dopustil in kdaj ukinil bi bili, po predlogu demokratov pozvani štiri zastopniki Zveze poljedelskih zadrug in po en zastopnik obrtne, trgovinske in delavske zbornice, izvozničarskega društva in Narodne banke. DEMONSTRACIJE V KARLSRUHE. Karlsruhe. 7, Po včerajšnjih demonstracijah radi draginje je došlo danes v Kaiserstrasse do neljubega spopada. Tolpa mladičev je vdrla v trgovino Knopf in začela pleniti. Policiji in žendarmeriji se je posrečilo razgnati množico. Ko se je policija pozneje umaknila, ji je sledila razgrajajoča tolpa in začela tudi streljati na varnostno stražo, ki jt bila prisiljena streljati Pri tem je bila prisiljena streljati. Pri tem Je bila ustreljena ena ženska, več oseb pa je bilo ranjenih. Berlin. 7. Na potsdamskem živilskem trgu Je prišlo do pravcate bitke med kmeti in kupci. Metali so sadje in koše na cesto in kmetom na dava NEMŠKI PROTIPREDLOGI GLEDE OBNOVE. LDU Pariz, 7. Poročevalec Usta JPetit Journal44 v Spaji javlja nastopne podrobnosti o nemških protipred-iogih v vprašanju obnove: Vlada Fe-hrenbachova ugovarja proti predlaganemu mednarodnemu posojilu. Boji se predvsem, da ne bi vsled zavarovanj, ki se zahtevajo od Nemčije, bila suvereniteta omejena. Tudi glede sirovin in živil mora Nemčija nadaljevati svojo politiko, da se omeji na najpotrebnejše. Nemški protipredlog se glasi, da želi Nemčija, da bi svoj dolg na obnovi vsaj deloma in v za-: četku plačala s svojo edino resnična posestjo, to je s svojim delom. Nemčija bi se zavezala, da bi v desetih do dvanajstih letih razdejane pokrajine obnovila popolnoma. Nemške organizacije bi morale s francoskimi in« dustrijskimi skupinami pri obnovi delovati skupno. POLJSKO BOJNO POROČILO. Varšava, 7. Poročilo generalne*; ga štaba od 6. t pravi: Oddelki bu-dijennyjeve konjeniške armade so včeraj v naskoku vzeli Rovno in prt« silHi naše oddelke, da so se anale* nili. Radič pred sodiščem. Zagreb. 8. Danes ob osmih J* otvoril predsednik senata in upravitelj sodišča Vaič razpravo proti Stft*. fanu Radiču. Kot votanta fungiratS gg. Marčič in Valjavec. Radiča pri* oelle v dvorano stražnik, nakar za« vzame obtoženec prostor nasproti predsedniku senata. Na klop pole® sebe naloži cel kup kniig. časnikov in svoiih beležk, ki se uh bo posluževal pri zagovoru. Pred čitaniem obtožnice vstane branitelj dr. Hiiussler itt predlaga, nal se sodnilsko postopanje proti Radiču ustavi, ker se s tem krši imuniteta narodnega poslanca Radiča. ki ie član sabora kralievine Hr-vatske. Slavonije in Dalmacije. Ker oa se le razprava že pričela, nai se hitro konča, in sicer z oirostitvijo. Branitelj dokazuje, da Radič ni bil zasačen in prilet neposredno pri prestopku. V niegovem primeru niso • dani procesualni pogoji za sodniisko zasledovanje. Da so Radiča prijeli, ie povzročil kotarski predstojnik Sr-čan v Sisku in to 24 ur oo zborova* nlu. ki ga ie imel Radič. Srčan ie ves čas prisostvoval zborovanju in is šele drugi dan prispel v Zagreb, kier ie na poziv vlade naznanil Radiča. To bodo dokazale oriče. Drugi branitell dr. Ortner prosi, nal bi sodišče uva* zevalo moment, da ie bil Srčan na skupščini v Sisku kot privatna oseba in da ie kot tak dal oblastvenemu o o* verieniku privatno poročilo o skupščini. Državni pravdnik dr. Urbani iziavi. da ie vprašanie Tadičeve imunitete rešeno z odlokom banskega stola o Priliki Radičeve prito/be. Ra* dsč ie bil pravilno. kaVor to zahteva zakon, aretiran. Kotarski predstoinik Srčan ni mogel Radiča takoj pri de-Janlu orileti. ker ni imel na razpolago varnostnih organov. Radič fe bil are-* tiran 24 ur po deliktu. Med tem ča" som pa ie obstoiala neposredna vež med činom in aretaciio. Zakon ne zahteva, da se aretaciia izvrši takoj na mestu, ampak samo. da ie v zvezi z deianiem in osebo. Prosi, nai bi sodi-šče ne uvažalo predloga, da se pokliče io priče. Nato orosi za besedo obtoženec sam. V obširnem govoru razlaga, da želi. da se niegova krivda lavno ugotovi. Iziavlja. da gre za iavne interese. Stališče, katero za* vzema državni oravdnik. nasprotule ustavi in sami obtožnici. V obtožnici se nahaia tudi poieni »ustava«. A brez ustave ni državnega zbora in brez državnega zbora ni imunitete. Vse to vprašanie ni vprašanie enega. Štefana Radiča, amspak ie vprašanje vse nove države. Nadalje dokazu!« Radič, da ie Se vodno člaoo Narodnega predstavništva. Niegova stranka le dobila dva mandata, toda ie vrnila pooblastila, ker ne priznava Narodnega predstavništva. Verifikacij odbor tega vprašania Da Se ni ; vrnila Narod-taciiski / li rešil. M veudar pobotati«... Toda 2t je bilo prepozno. Po diskusijah se je bataljon odloSfl t večino proti 30 glasovom aa predalo "v^-de v roke sovjetov. Začetek vstaje. Vlada Kerenskega je, ne vedoč, kaj JI Je početi, prestopicala semtertja. 3 fronto Je potegnila dva nova povozna bataljona in eno baterijo za obrambo pred zrakoplovi; poskušjlo se je tudi, pritegniti ie nekaj kavalerljsklh oddelkov . . . Spotoma pa so vojaki povoznlh oddelkov brzojavili petrograjskemu oddelka: »Peljejo nas v Petrograd. Ne vemo, zakaj. Prosimo pojasnila.« — Ml smo Jim rekli, da nal te ustavilo ln odpošljejo delegacijo v Petrograd. Delegati so pri Sli ln nam povedali na sejah sovjeta, da je bataljon ves na naH strani. Ta izjava je povzročila hrupno navdušenje in bataljon je dobil navodilo, da naj pride takoj v glavno mesto. Število frontnih delegatov se Je dnevno pomnoževalo. Prišli so, se Informirali o razmerah in m vrnili m fronto, kamor w vzeli s seboj mnogo literatur«, ki smo Jim jo ml Izročili. Na fronti so razSlrlll vest, da se petrograjskl sovjet z vsemi silami bori za vlado delavcev, vojakov ln kmetov. »Strelni zakopl vas bodo podpirali v vaših težnjah« — tako so nam zatrjevali. Stari armadni odbori, ki že Štiri do pet meseccv uiso bili več na novo voljeni, so nam vedno znova pošUlalt brzojavke, ki sd vsebovale same grožnje, katerih pa se ni nihče ustrašil. Videli smo, da so tl odbori masam vojakov najmanj tako tuji, kakoc centralni eksekutlvnl odbor krajevnim so-1 vjetom. Vojuško-revolucijonaml odbor je na« mestil po vseh železniških postajah svoH komisarje. Ti so pazno zasledovali vse prihajajoče vlake in predvsem premikanj* čet. Uvedel se Je neprestan! telefonski W avtomobilni promet * najbližjimi okoliškimi mesti ln njihovimi garnizijami. Vsi sovjeti, ki so se priključili petrograjskemu so dobili nalog, da natančno pazijo, da n* pride v glavno mesto kaka protirevoluci-jonama, ali pravilnejše rečeno, od vlad« ogoljufana četa. Nižje postajno železniška nslužbenstvo ln delavstvo Je takoj prlpo-znalo naše komisarje. Na telefonski postali pa so se dne 24. pojavile težkoče ln «** nismo dobili nobene zveze več. Postajo zasedli praporščaki, in pod njihovo zašč#* so se telefonlstlnje postavile napram vjetu na opozicljonelno stališče. To J* prvi znak bližajoče so sabotaže. VoJfl5^ revolucljonarnl odbor Je odposlal na ^ Ionsko postajo oddelek vojakov m PoS ^ pred vhodom dva mala topa. Tako ® pričelo prevzetje vladnih organov. . nftrjl in rdeči gardisti so zasedli * ® |Z„ oddelki brzojav, pošto In druBeur^ _ ‘ dali so se dalje ukrepi za zavzctie ur/- S Iran 3.' Poslanec Kovačevič, eden izmed delegatov Sellačke stranke ie dobil že ODetovano brzoiavne cozive. nai se todeležuie sei. Nato govori Radič obširno o svojem delovanju. On ie politik in govori so niegova pravica. Politika ie niegova funkciia. Dokazuje. da se nri verbalnem deliktu ne more covoriti o »zasačeniu nri deia-mu«. Niegova aretaciia se ie izvršila rjo naloitu iz Belgrada in t.a nalog ie 5* Protič. Vsa zadeva na zboro-'• v Oaldovu ie bila do govor ie-mn ,'e 01} Sel na skupščino, so di v f Dr'^ovariaIe. nai ne ho- fTo «« \j,.' er ea bodo tam aretirali. X"biJi ^govski potnik, urednik »Namrf n ^blatte« in urednik Jftar°dne Politike«, f )nlit;i i?°t°čniaku razložil bNarnri r-i atta« in urecmiK W JnenPoiitikc*. Nato ie on ood- DliliiH- Fd/A'JZ.11 SV010 od fo°' ,e s‘°ciialna. On na mora r>ni;+;!Sa ,fl° ^asa spreminiati svoio . er mora vsako nezadovoli-llifi'0' nastalo za volne, naiti poleno ali sociialno regulacijo. Podgan rriu ie iziavil. da on raie odstODi. «2Kor na da bi dopustil, da se on (Ra-dic) aretira. Nato čita Radič odstavek iz »Riieči*. da ie ban dr. Laginia zahteval, da se ga aretjra in da so ta Droccs odredili v Belgradu. Dalie govori Radič o imuniteti. Državni pravdnik dr. Urbani pobiia Radičeva 12Vaiania giede imunitete. Seliaoka todn ie o^oni'a mandate v takemU^ds,tflvništvo in se ie po temne ure sam imuniteti. Iziavi. da Oladovu ?lZa,Rafe prestopek v Sevati vi ^ mora tu upo- vse Radič; iavlio A •-----. vuoiaviliaiva. un>. • 'e obtožen radi politike Sod;t? franke, ali o tel politiki m Prevrata 'Z V“U,V£V0 delovanje od taciie — p ao,ni^ove zopetne are-ure govnr; k I.noru' k5 ie'trajal nol davnem n an,.teli dr* V/alter. ki v ter na ve- Dv?novi Radičeva izvaiania rili se c“anke iz »Riieči«. v kate-o l?ori-r''azDrav^a o interesu države in s ff-m T1 Drocesu. Pravi, ako ie tero« Droces°m ogrožen državni in-nitr.i- se lnora uvažati predloo bra-na. da se Radič takoj oprosti. Ue d 0rzavni oravdnik vztraia Dri tem. , Se. Radič še nadalie kazensko za-”leuuie. nai se stori to zakonitim potem ter naj se zahteva Radičeva izročitev cd hrvatskesra sabora in od Narodnega predstavništva. Nato vstane Radič ter v obširnem govoru razlasa. da ie vse. kar ie on govoril na skupščinah in zborovanjih, Drogam njegove stranke. Radi nesoo-Jjoneea izraza proti državnemu & medsediiik oozval ob-2,i,J * redu' Nato prične Radič Član M °r,*:1 0 svoii imuniteti kot ian Narodnega predstavništva. Iz- Se-mora Žav’’avnost' ne oa sodišče in dr-j,at n' Dravdnik. Nato se ie Dodal se-: sodišča k tainemu posvetovanju. Dos * 0 Medlogu braniteljev. Po fiat ovaniu. ob trinaistih. se ie se-v dvorano. Predsednik ie bran t i- s!<‘eo- s katerim se predlog Ščiti; • zavrne z razlogom, da ^ Munjteta poslanca samo tako deiann e e!" .ne zakrivi kazniivega tein h' dvor ie oreverien o j!a.me<* Radičevim de-Jfatern žlul n,e^0vo aretaciio vez. ni iro^ta i!CVv^ n' Aretacija se raznih nknfVr'r Tna ,icu mesta ratM ur kasni?? rS Izvršila Da se ie 24 ^^n>ieg!ed. Klerikalna ia* c* * ^ rajšnjem je mariborska SahaSlf' ^ "to lmun m* ""skin. sodi^; v ^Premeni? Vlad6’ 'nStUut SmoJnTlT ^treJiu se\TnaV51P;aVCat0 trdniavo- Na eksekutivneca nHhJ° *0t dedščino s*arega strojnic ki na Kn ° nelca^ ducatov bil° zait. nK SOt [ tu2?emarie,,e ,n ž niimi r;vn‘ ‘p m? Judl' ki bi zna« Smolni ," Vnati- M1 smo odposlali na Rano vi^P0,P0lnlen0 skuplno str°Jnih puik. JilcQ z 3 so v°iaki te vlačil! svoje stroj-Cih !n nin°slm ropoiom po kamenltih, dol-Izza VrmraCnih koridorjih instituta SmolnL stra§e ^at So Pogledovali začudeni In pr»-V°,UC||o obrazl onih par socijallstlčnih re-°staii nariev in menjševikov, k! so še S0V]etnStltutu' nem: Pr&v Se Je sestajal dnevno v Sinol-^erenca. tak° kakor garnizijska kon- v tnali pr'tjC!!1 lladstrop]u instituta Smolil!, r°Val voia<°i!nl SObi’ )e v Per[nanenci zbo-80 Prihajal oIuclicnarni odbor- Tia o ra^ifi VSa o premikanju !aVstvom n^u rned vojaštvom in de-elcscn^h ’ 0’ agitacijah v vojašnicah, o KSCRsih ]j „ aci]ah v vojašnicah, o 0 Posvetovn t’,.so uPrl2ar]ali pogrome, de*°vanju meščanskih politikov, o Drei§njih s V, zlmskl Palači in o načrtih S° PrihaiaP strank- ^ vseh strani Cas‘nikl vr f°ro2evalcL Prišli so delavci, ®°rščaki t,)3 socHalistično misleči pra- uzkinje, dame. Mnojri so oripo- Spllta v Dalmaciji se je vriffla te dri zanimiva kazenska razprava, pri kateri *e Je dognalo, da le dobival zuani komunist Prkušič od bivSega socijaldemckraškega ministra Korača izvoznice za izvoz masti v celih vagonih iz Jugoslavije v Avstrijo. Dognalo se je, da Je Prkušič zaslužil v kratki dobi več milijonov kron. Mično ie, kako znajo skrbeti socijalni demokraijc, kadar pridejo na vladno krmilo, za svoje duševne bratce — komuniste!« — Kar je tu zapisano, je pristna klerikalna laž, in sledeča izjava sodr. V. Korača, podana dalmatinskim listom, iasno priča, da ni bilo sploh pred nobenim sodiščem razprave, »pri kateri bi se dognalo«, da je s. Korači dajal izvoznice komunistu Prkušiču ali pa komurkoli drugemu. Izjava se glasi: »V. Prkušič ni dobil niti od mene, niti od sodr. Bukšega nobenih izvoznic, ker se nihče od naju ni bavil s takil poslom. V. Prkušiča nisem videl od mojega zadnjega bivanja v Splitu, t j. celih 10 do 12 let. Če ie Prkušič imel izvoznice in ie ž njimi trgoval, jih Je moral dobiti od kake druge strani, Da se meša najina imena v to afero, to je navadni komunistični napad v vrsti toliko drugih napadov, ki so jih komunisti že uprizorili proti meni.« — Brez komentarja. + Poljski poraz in »Slovenec« »Slovenec« se je spomnil svoje klerikalne dolžnosti napram klerikalni poljski šlahti, ki je letala tako visoko v obiakih, da je mislila podjarmiti si delavsko in kmetiško Rusijo z ognjem in mečem in jo zahrbtno napadla, potem ko je ošabno odklonila od boljše-vikov ponujeni jt mir. »Slovencu« je silno hudo za poljsko šlahto, ki beži zadnje dni celo že iz Lvova, in klavrno vzklika: »Bolj-ševiške čete nadaljujejo na Poljskem delo carskih kozakov. Čudno, da se tudi v tem primeru ne vzbudi vest amsterdamske mednarodne zveze in ne napravi protiukrepa proti krvoprelitju. če bi jim bilo resno za mir, naj poizkusijo, da ga Izsilijo.« »Slovencu menda ni znano, da so mednarodne strokovne organizacije storile vse, kar je bilo v njih mod, da preprečijo vojno, oziroma, da jo oslabe: napovedale so Poljski bojkot s pozivom, da delavci iz nobene države ne prepuščajo merilnih sredstev na Poljsko. Kdo je torej oni, ki je hujskal na vojno in jo tudi pričel: poljska šlahta ali mednarodna strokovna zveza amsterdamska? Ne bodite naivni!. + Zadnji generalni štraik v Split«, katerega so vprizorili komunisti, je dalmatinska vlada s silo zatrla. Ko so namreč dne 1. L m. hoteli odvesti aretirane split- ske komuniste, dva Prkušiča, Gabriča. Baljkasa, Maksimoviča in Domazeta iz Splita z ladjo v zapore v Metkovič, so se uprli mornarji dotlčne ladje. Policija je mornarje aretirala, vsled česar je nastal generalni štrajk. Vlada je odredila aretacijo v masah, potem ko Je neka skupina razbila nekaj izložbenih oken. Aretiranih je do 150 ljudi. Po teh aretacijah je štrajk polagoma ponehaval in slednjič ni niti dosegel svojega namena. + Radek je po poročilu »Echo de Pariš« podpisal proglas za drugi moskovski kongres III. internacionale z dne 15. t. m. ki bo obravnaval vprašanje boja proti meščanskim parlamentom in vprašanje zvoze vseh komunističnih organizacij. Pretresalo se bo tudi vprašanje o sredstvih, ki so potrebna, da se razširi svetovna komunistična revolucija. -f Buržoaztia v Bolgariji še vedno misli na voine in osvete. o čemur priča novi bolgarski votni zakon. Bel-graiska »Politika* ponaša namreč vest. da ie vlada Stanibulmskega predložila sobraniu zakonski predlog. po katerem nai se v voini mobilizira vse moško in žensko prebivalstvo od 20. do 45. leta. Vsi mobilizirani delavci in delavke bodo nekai Časa morali delati za državo, in sicer moški 12. ženske oa 8 mesecev. Porabili lih bodo za gospodarsko obnovitev države, za graditev in popravilo mostov, cest. železniških prog. hiš. vedovall prazen nesmisel, drugi zopet so prinašali važna in resna poročila. Odločilni trenotek se Je bližal. Jasno je bilo, da korak nazaj ni več mogoč. Dne 4. oktobra zvečer je prišel Keren-ski v predparlament in zahteval privoljenja za represivne ukrepe proti boljševikom. Toda predparlament se je nahajal v sila žalostnem položaju razkroja in brezgla-vosti. Kadetje so pregovorili desničarje in socijalistlčae revolucionarje, da so sprejeli zaupniško resolucijo, desničarji socialistični revolucionarji so pritiskali zopet na centrum, centrum je omahoval, »levo« krilo pa se je postavilo na stališče politične parlamentarne opozicije. Po dolgem posvetovanju, prerekanju In pregovarjanju je zmagala resolucija levega krila, ki Je obsodila uporniško gibanje sovjeta; odgovornost za vse to gibanje pa se je pripisalo protidemokratični politiki vlade. S pošto je prihajala kopa pisem, ki so nas obveščala o imrtnlh obsodbah, ki so se Izrekle zoper nas, o peklenskih strojih, o dinamitneni atentatu na institut Smolnl itd. Meščansko časopisje Je rjovelo sovraštva In straha. Gorki, ki je najbrže temeljito pozabil svojo »pesem o sokolu«, Je pisal v svoji »Novaja 2izn« vedno še svoja prorokovanja o pred-stoječem koncu sveta. v iDalJe prih,). telefonskih in brzojavnih prog itd. — Buržoaziia torei še vedno upa. da bo za niene interese proletariiat zopet šel v kako drugo votno klavnico 1 Časi so se izpremenili. proletariiat }e vstal m težko bo buržoaziii preslepiti ga zopel. + Danski delegati in zastopniki zaveznikov so 5. t. m. podpisali pogodbo, po kateri dobi Danska suverenost nad Severnim Šlezvikom. Pogodba določa tudi nove meje med to pokrajino In Nemčijo. + Portugalski delegati so dospeli v Spajo. Njihov vodja Costa je izjavil, da bo najvažnejša naloga delegacije, doseči določitev kolikor mogoče velikega zneska, ki ga ima Portugalska dobiti od Nemčije kot vojno odškodnino. + Prevarana Poljska. Dopisnik lista »Ne\v York Herald« v Spajl javlja: Angleški ministrski predsednik je dal poljski delegaciji, ki je prišla v Spajo, da sl Izprosi vojaške pomoči proti boljševikom, razumeti, da Poljski nič drugega »e preostaja, kakor začeti z rusko sovjetsko vlado mirovna pogajanja, da reši svojo vojsko in svoje glavno mesto. + Romunski socijalni demokrati so se izjavili za bojkot proti Madžarski in proti poljski vojni s sovjetsko Rusijo. + Drngl mednarodni komunistični kongres sklicuje izvrševalnl odbor komunistične stranke na 15. julija v Moskvo. Kongres bo obravnaval vprašanje pogojev za vstop v tretjo internacionalo. + Franklin Roosevelt lo določen za demokratskega podpredsednika v Zedinjenih državah. vesti. I. slovanski Orlovski tabor. V Mariboru hočejo klerikalci vprizoriti nod fforenio firmo veliko orlovsko parado. Ker bodo po tel raradi pisaii o ogromni udeležbi itd., citiramo iz \čera|šnjega „Slovenca“, kako a2;olje. Kdor zna, pa zna! * Prošnia na trloboko čuteča srca. Priiateli nam ie z ozirom na vzdihovanja po časopisju glede padanja cen poslal to-le prošnjo: Pobirajo se mili darovi za veletrgovce ki prodajajo sladkor pod maksimalno ceno 84 K. Razglašali so dotičnii da so nakupili sladkor svojčas na debelo po 80 K, da se jim pa ta popolnoma ne pokvari, so ga začeli prodajati po 60. 56 in 50 K, torej v lastno škodo za celih 30 K kilogram. Ker jim grozi na ta način gotovi pogin in nam izguba dobrih ljudi, apeliramo na dobra srca za mile darove v svr-ho podpor tem ubogim sirotam. „Večernemu listu4* (št. 146) v odgovor. Najprej Vas vprašamo, koliko delavcev imate v naši ljubljanski kolinski tovarni, ali ne komaj. da jih na prste preštejete? In od teh par ubogm delavk iščete la-žimunicije za Vaš črni top, da streljate z njo na socijahste in komuniste. Spočitate in lažete, da teroriziramo Vaše backe, da jim grozimo. da iih mečemo iz tovarne, če ne bodo z nami. Le govorite Vi o svobodi, je to velika ironija in storite najbolje, če molčite, da se ne izvedo Vaši črni grehi, kako Vi izrabljate svoje pristaše v podporo kapitalistov. Našemu_ zavednemu delavstvu v tovarni ni treba odkrivati, zakaj prav od Vaše strani so se delale največje težave v boju za izboljšanje delavskega položaja, kdo je sovražnik delavstva m kako Vi in Vaši ljudje skušajo vsak boj one-mogočiti. Delavec Dod Vašo knuto nes me misliti sam. si ne sme pomagati. Vaše Ž^slo samo: moli in delaj, da zaslužiš nebesa, če ne ubogaš, te trpinčijo, uprežejo te v voz, trgajo kožo in postenje s tebe: Ubogaj ali pogini! Delavstvo Vrm krokodilovim žrelom, da bi ugonobili in požrli naše organizacije, se Vam to ne bo posrečilo Ce Vam to všeč, Vam bomo še kaj drugega razodeli iz Kolinske tovarne. Preskrba drv. Minister za šume in rude je izdal odredbo vsem gozdnim upravam, da se odslej vrši prodajanje drv za kurivo samo licitacijskim potom. Ministrstvo je za pri-liodnio zimo nabavilo dovoli drv za vse oblasti in za uradnike, tako da to leto ne bo pomanjkanja kuriva, Kai no ijjuiitti fil«ij? Poliskl rfcefconzulat v Ljubljani obvešča interesirane stranke, da bo delovanje vicekonzulata začasno ustavljeno. Vse agende prevzame za ta čas Po!iski generalni konzulat v Zagrebu. Boskovlčeva ulica številka 2. Prepoved uvoza bankovcev. Avstrijski državni urad za finance je odredil, da se sme pi’inesti v državo vbodoče največ za 2000 K nemško-avstrijskih kolkovanih bankovcev. V vseh drugih primerih sme dovoliti le na prošnjo potnikov Devizna centrala na Dunaju. Uvoz čehoslovaških državnih bankovcev in jugoslovanskih kronsko-dinarskih bankovcev ni omejen. Uvedba novcea turisfovskega vlaka med Bačami in Podrožico. Inšpektorat državnih železnic objavlja: Od nedelje dne 11. t. m. dalje na progi Bače—Podrožica turistov-ski vlak št. 719, z odhodom iz Bač ob 20. uri 09 min. in prihodom v Podrožčico ob 20. uri 31 minut, kjer ima neposredno zvezo z ljubljanskim turistovskim vlakom. Prihod v Ljubljano ob 23. uri 22 minut. Pozabil se Je v pondeljek v dolenjskem vlaku nahrbtnik s par čevlji in nekaj drugih stvari. Pošteni najditelj naj odela najdeno proti nagradi na stanovanju: Dunajska cesta 25. Alojz Ankon, železničar. k Odkod Je beseda bojkot. Bojkot pomeni danes toliko kakor prekletstvo ali pregnanstvo. Papež je nepo-korneže in brezverce proklel. država pa ie puntarje pregnala v izgnanstvo. Danes imamo bojkot, ki se rabi različno zlasti v delavskem gibanju kot zapora ali prekinjenje vsakršnega občevanja družabno in trgovsko s tistim, ki ga hočemo prisiliti. da ugodi našim zahtevam. Beseda ie angleškega izvora. Boykott Je ime angleškega kapitana, ki je upravljal posestva nekega irskega grofa. Mož je bil silno strog in si je s tem nakopal tako sovraštvo najemnikov, da ga je ljudstvo preklicalo in nihče ni hotel zani delati, kai kupiti od njega ali mu kaj prodati. Leta 1880. je moralo pospraviti žetev pod vojaškim varstvom orangistič-no (protestantsko) delavstvo (rumena organizacija). Boykott sam Je pa moral zapustiti kraj v vojaškem spremstvu. Iz stranke. Zaupniki rediteljskega zbora Ljubljana. Sestanek zaupnikov R. Z. se bo vršil v petek 9. t. m. ob 19. uri, v prostorih »Svobode*. Selenburgova td. 6. II. nads. Pridite! Tajništva okrožnih in krajevnih političnih org. naj pošljejo podatke o odmeri dohodninskega davka posameznikom. Navedejo nai natačno. koliko temeljne plače sprejemajo in koliko draginjskih doklad, da moremo materijal predložiti pristojnemu mestu. — Centr. tajništvo JSDS. Celje. Zadevo radi novega dohodninskega davka na draglnjske doklade bomo skušali urediti. Shod kovinarjev v Celiu se bo vršil v nedelio. dne 11. t. m. ob 9. uri dopoldne v gostilni »Zeleni travnik«. Govornik pride iz Ljubljane. Šoštanj. Podružnica del. izobraž. društva Svobode v Šoštanju priredi v nedeljo dne 11. julija 1920 ob 3. uri popoldne v prostorih hotela Union delavsko prireditev z zelo obširni sporedom. Kot uvodnik bo primeren govor o izobraževalnem društvu, ra-to deklamacija o „Svobodi“ spisa! s. Pitamic. Predaval se bo Bezručev „Rudar“, Aškerčeva „Cellska ro-manca“. Sodelovala bosta tudi učenca dramatične šole ss. Koišč in Marn iz Celja, ki vprizorita panton.i-no „Norec“, prirejeno od g. Skrbinška. Dramatični odsek »Svobode** predstavlja E. Kristanovo komedijo f E. Kriktanovo komedijo dg fsss > Usnh«. Po predstavi le prosta zabava. Vabimo vse sodruge in prijatelje iz bližnje in daljne okolice, da se te prve delavske predstave delavske predstave udeležijo v kar najo-bilnejšem številu. (Vesti LDU.) POLJSKA KAPITULIRALA. Dunaj, 8. S pripombo, da še ni uradnega potrdila, odnaša ..Netje Fieie Presse“ vest lista »Chicago Tribune** iz baje najbolj informiranega vira, po kateri so Poljaki pred boijševikl položili orožje In prosili za mir. Kakor poroča ..Frankfurter Zei-tung“ iz Varšave, so ua včerajšnji seji poljskega deželnega zbora vložili sociialnl det^okratie nulen predlog, naj Poljska takoj stavi sovjetski Riisin mirovne oredlose, KRIZA NA MADŽARSKEM. Budimpešta, 8. Državni opravnilc Horthy je pooblastil grofa Bethle-na, da stopi v svrho rešitve krize v stik s posameznimi strankami, oethlen je izjavil, da imajo njegova pogajanja za sedaj samo inf orni a-? tiven značaj. Za ministrskega predsednika še ni imenovan. Zdi se. da hoče grof Bethlen rešiti krizo na ta ničiti, da bo ustanovil enotno vlad* no stranko. V sredo zvečer le Bethlen posetil klub malih poljedelcev, kjer. se je pogovarjal z voditelji stranke. Danes bo nadaljeval sv*. sovražne socialiste. Slab utis naredi govornik, ki ne zna drugega povedati nego blatiti soStjaibto. S!r:b utis ste naredili tudi Vi, g. Drofenik, s svojim govorom, ki je bil sama gonja zoper delavce soeijaliste. Vašega javkanja in strupenosti se ml ne bojimo, temveč borne obraenali z vatni ob prihodnjih občinskih i:i skupščinskih volitvah. Vse male k.itct. in delavce pa pozlvljemo, da pristopijo v Kmečko delavsko zvezo, ki je edina bori-teljica za pravice tlačenih. Celje. (Klerikalni birokratizem.) Po vsem celjskem okraju se prebivalstvo razburja, ko je izvedelo, da namerava deželna vlada za Slovenijo naše najboljše zdravnike, do katerih ie splošno in vsestransko zaupanje, od službe v javni bolnici odstaviti in rjte nadomestiti z drugimi, baje s srbskimi zdravniki. Mislimo, da smemo vprašati, kaj so zakrivili? Ker pride javna bolnica in njih zdravniki v prvi vrsti za siromašno prebivalstvo in delavske sloje v poštev, nam toraj ni vse eno, kakšne zdravnike imamo. Mi mislimo, da pri kirurgu ni glavna stvar, katerega naroda sin je, temveč glavno je, da je prvovrsten kirurg in da se veseli vsestranskega zaupanja. Mi ne verjamemo tistim, ki imajo v našem biro-kratičnem sistemu odločilno besedo, da imamo mi v Jugoslaviji toliko dobrih in zanesljivih kirurgov na razpolago, da bi sc ravnalo z njimi kakor delate s hlapci. Gospodje, pomislite samo, kolikim slovenskim ženam in možem je ravno ta kirurg že rešil življenje. Ime dr. Jesenko je daleč okolo znano in pri vsakem tistih obžalovanja vrednih pacijentov, ki mora iti v bolnico, da se na njegovem telesu izvede operacija, igra zaupanje zdravnika gotovo veliko vlogo. — Drugi od zdravnikov je posebno ženskemu svetu znana in priljubljena oseba. Čudno se nam zdi, da ta dva zdravnika najbrže zgolj z narodnega stališča nekaterim gospodom nista vešč, če pa prideš k gospodu dr. Negru k njegovi ordinačni uri. pa najdeš tam vse polno pacijentov in največ naših takozvanih boljših narodnih dam. O! saj tiste rade dobro plačajo dobremu in izvrstnemu specialistu. In potem takem tudi lahko gredo, h kateremu hočejo. Pre> letarka, ki nima sredstev, da bi drago plačevala za zasebne vizite, ji ne preostaja drugega, da gre v javno bolnico, tisti pa moramo poskrbeti narodnega zdravnika, kajti Švaba je za revne ljudi nezanesljiv Gospodje pri zeleni mizi! S tem dejanjem ne boste dvignili kulturo našega naroda. Javno mnenje prebivalstva je: da je to škandal! Ste preveč občutljivi za mrzi) zrak? Vsakovrstne bolečine se takoj pojavljajo? Slabost? Oj kako tu ublažuiejo bolečine in utruiaio telo masaže s Fellerjevim pravim Elza-fluidom! 6 dvoinatih ali 2 veliki špe-ciialni steklenici 36 kron. Potrebovali bi odvajajoče, želodec okrepčuioče sredstvo? Poslužite se le Fellerjevih pravih Flza - krog lile; 6 škatijic 18 kron. Omot in poštnina posebei. a najceneie. Eugen V. Feller. Stubica donia. Elza trs štev. 358. (Hrvatsko). —F 930 Izdajatelj: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak, Vehovec. :&bS,ggfta prvoirrsSo;© Izoli rana na originalnih klopčičib (špulah) popolnoma nova se odda v vsaki množini €er«s Ezrestno smerna Vpraša ss v upravi KJFREJ5 pot S r.a. j ■*L Pozor! Naznanjam, da sem otvoril prvo jugoslovansko stolpno urarsko delavnico. Priporočam se pa tudi za vsa druga urarska dela. Z odličnim spoštovanjem Ivan Seliškar, Ljubljana, Pot v Rožno dolino Št. 10. d. d. v Ljubljani naznanja, da je kar najmoderneje opremljena in da izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. % ^PMP iz kavčuka v Ciril SIter, LJUBLJANA jnjjjs rn pohištvo, moško kolo, perilo, tuUu bu . obleka, črevlji, harmonika in drugo. Študentovska ul. 11, pritličje. Stush8y - Maik® Ljubljana Židcvska «!. 3 - - Dvcrski trg 1 Priporočam veliko izbiro najnovejših svilenih klabukov, čepic in slamnikov za dame in deklice. Popravila točno in ceno. Žalni klobuki vedno v zalogi. Izvršuie: knjige, brošure, računske zaključke, cenike, lepake, letake, vabila, trgovske račune, razpredelnice, pisma in. zavitke, osmrtnice, posetnice itd. v eni ali več barvah od najfmejše do :: najpreprostejše vrste. :: Vse lično in po zmernih cenah. Konsumna društva, zavedi, organizacije, razna društva, trgovci in obrtniki! Priporočamo Vam, da so trdno oklenete te najbolj zmožne tiskarne v Mariboru. 92 Mete obdržati svojo lepoto? Hočete imeti Mor Mi meio koto? Hočete soli peg,mozoljev iil nrrrnif 7 Uporabljajte Fellerjevo pravo Elza obrazno, iiiHy!lCi( kožo obvarujočo pomado! Občudovani bodete! Zavidani! 1 lonček 9 K, št. III. močnejše vrste 12K K temu Fellerjevo najfinejše ljiljnnovomlečno milo 16K Hočete Imeli lepe. zdrave lase? pomada za rast las doseže bujne lasel Zaprcči prhaj, prerano oslvenje. Za-brani plešo! 1 lonček 9 K, št. 111. 12 K. K temu močno terovo milo za umivanje glave 8 K. Šampon 1 K. Mazilo za brke 2 K 50 vin. in 3 K. se Išče. Ponudbe z zahtevo plače na upravo tega lista. i, špedicijska inkomis. deln. družba Podružnica v Ljubljani. Akt. bIevtj. K 1,500.000. Špedicija vsakega blaga. — Vskladiščenje. — Zacarinanja. Reekspedicija. — Prevažanje pohištva. Lastnica I. ljubljanskega skladišča KRISPER&TOMAŽIČ Direktna zveza s progojužne železnice. Telefon št. 366. 289 Prvovrstna ElvokoBesa, Mijo te telo otea? pr ristovski obliž učinkuje brez bolečin, hitro in zanesljivo! Nobenih žuljev! Nobene trde kože! Mala škatljca 4 K, velika /ElCSL ✓ škatlja 6 K. 7nlitn In bm‘7 Felletjeve Elza umivalne pa-IciliB IB R2J! stilje (Kolonjska voda) 1 škatli« 7 K. Fellerjcv umivaini prašek proti potenju 1 škatlja 6 K. Felierjev mcntolni črtnik zoper glavo- in zobobol 1 Škatljica 4 K. Felierjev Elza iluld 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici žpedjalni 36 K. Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-puder Dr. Kluger, bel, roza in rumen, 1 velika škatlja 12 K. Močna Francovka v steklenicama po 8 K in 22 K. Omot in poštnina posebej a najceneje E&sgen V. FelEer, Ijtaar, Siubica Dooia, Elzatrg St.252 (Hivatska). nova z dobro pnevmatiko po K 2800'—. Plašči in zračne cevi po znižani ceni. F. UJEL, UI1J11, Steli til št 28. ucvih reznoursS-abSlnCrS&tiS nih dvokoles s najboljšo pnevmatiko, posebej plašče, zračna čreva In vsako* vrstni deli za dvokolesa in razne stroje* — Vzamejo se tudi stara dvokolesa in stroji v račun. 623 F. L trpina i mn stioii, LJUBLJANA, Stari trg 28. ® as ® plaši©, in vse potrebščine sa koleserje se kupijo pri ign.Vok Sodna ul.7 Uftlt^JaglS Soto ul.7 f Skahoform se zopet dobiva Proti srbenju, svrabu, lišajem, nečistostim kože zahtevajte v na j bližnji lekarni preizkušeno in zdravniško priporočeno dr. Flescha orig. Skabofoimovo mazilo. Ne maže, ne pušča barve, brez duha. Po vteranju puder flSkabaform“. Dobiva se po vseh lekarnah. — Generalna zaloga za Ljubljano in okolico Rihard Sušnik p,K-zLt™iJtr‘-IV- ■s e Angleško suktio elegantni vzorci za gospode; kakor za modne, športne, žalcetne in smoking obleke. Odpuščeni vojaki, invalidi, vrnivši se vjetniki (Slovenci), delavci in železničarji znaten popust. Prva kranjska razpošiljalna Schwab & Bizjak Dvorni trg 3 LJUBLJANA Dvorni trg 3 Lastili modni steli©! Poštni čekovni račun št. 10.532. Telefon interurban št 178. 13 Liljani in e sprejema v svojem hranilnem oddelku hranilne vloge asr- 4 in jih obrestuje po čistih 0. IH ] varstvena znamka nit TAGA špedicijsko in komisijskopodjetje Selenburgova ulica št. 4. Veletrgovina s premogom, drvmi, šoto in raznim kurilnim materijalom. Na debelo: Ljubi. gl. kolodvor. Na drobno: Selenburg. ul. 12. Zmerne cene S Večje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvignejo zneske iz te vloge šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih 4 11 01 2 10. pred ponaredbo se svari izdeluje najnovejši in najboljši Kakovost zajamčena. Naročila pod TAGA, Rožna dolina pri Ljubljani. Lastnika: Gs!6 komp. Tabor* t i 'M rektif. in drogerijam, zdravljiščam itd. Stira: Mi - Eli® Sip li i m ruti«1 (succus) prozorno čist, na drobno in debelo onim, ki razpolagajo z sladkorjem. za izdelavo pokalic so vedno razpoložljive za Sodavičarje. m m m p Za VefBtese ItrenHrah vlog lantcS blagovna zalega, ki znaša po letni bilanci okrog 10 nrl ijcrcv krcn, društvena posestva, ^e.p©grsTin dr vrednost nad 2 rcsIEDjiena krcn, kakor tudi skEsdi« re*e*welg» Vloge sprejemajo in izplačujejo podružnice Konsunmega društva za Ljubljano in okolico, ki so: i- vse 1. V Spodnji Sitlci v Ljubljani. 2. Na Glincuh pri Ljubljani. 3. V Ljubljani, Bohoričeva ul. 4. V Ljubljani, Sodna ulica. 5. V Ljubljani, Krakovski nasip 6. Rožna dolina (obč. Vič). 7. V Tržiču na Gorenjskem. 8. Na Savi (obč. Jesenice) na Gorenjskem. 9. Na Jesenicah (pri Ferjanu). 10. Koroška Bela-Javornik. 11. Borovnica. 12. Radovljica. 13. Kranjska Gora. 14. Mojstrana. 15. Celje. 16. Šoštanj. 17. Guštanj, Koroško. 18. Prevalje, , 19. Mežica, „ 20. Črna p, , 21. Crna H., * 22. Maribor. 24. St. Lovrenc na Pohorju. 25. Kanu: k. 26. Pragersko. 27. Križe pri Tržiču. 28. Sv. Ana pri Tržiču. 29. Gorje pri Bledu. 30. Store pri Celju, 81. Fala nad Mariborom. 32. Ruše nad Mariborom. 33. Pliberk, Koroško. 34. Rogaška Slatina. 35. Radeče-Zidanmost. priporočam lekarnam, ilipUilE JH *;V 5t £/•■% ** (tfl. % * ?:t-x (S) p F i r. m S#c#mSkova ult«a 97. r.. iv.‘ 5^5 f A.,' ’ t i i v; S?? : 'i jSJčž*'« 3 209 ' fiSKg m m s 'M 9 m ki m vssa&amasa fteGSS m p m 23. Litija. Se podrobnejša pojasnila podajajo zaupniki v navedenili podružnicah ali pa osrednja pisarna Konsumnega društva za Ljubljano in okobco, ki je W M«®* 6|awa, Sgž. Siska, Ke!odwofSka eesta 2®8. Fisma naj se pošilja pod naslovom: MublfanS, pO*Sn3 Predal 13-Društvo ima na razpolago peattne peAoinSce s katerimi zamorejo vložniki tžeriRPSte pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno. Zadružniki! Sc dragi! Vlagajte (D i >/>;! /pl kj V V-1] ^ nrihranke v lastno hranilnico* C\R5 Baaafessrrc-^ Tisk uUčlteljskc tiskarne1- y. LiubiianL