St 34. četrtek 23. marca. IV. tečaj. 4871. Vtorek, četrtek in so-hoto izhaja in velja v Maribora brez pošiljanja na dnin za \fv* leto 8 g. — k. pol leta 4 četrt '20 l*u pošti : ■a vse leto 10 g.—k pol leta četrt •i „ 60 SLOVENSKI NAROD, Oznanila: Za navadno tristopno vrsto ne plačuje : m i» Škrat, veće pituuenke se plačujejo po prostoru. /a vaak tis.-k je plačati kolek (stempelj) za 80 kr. VredniitTo in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplatz) hia. it. 179. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo Primerno premiftljevaiije. IV. Poudarjali smo, da so je po zadnji vojni mo| atrijskimi Nemci veliko gibanje rodilo iz n:\rodnegiv so- I svoj-h Nemcev. Po pravici so je toroj bati, da tudi vse njeno početje ne bi ostalo tako polovično, kakor je hilo po navadi polovično vse, kar jo zadnja lota Avstrija koli pojenjate. dopisu iz Zagrebu razlagajo, da si novi hrvatski ban Bedekovič in njegov sekcijski predstojnik Šuhaj OBten-tativno prizadevata stopiti z narodno stranko v dotiko in pot nakopati spravi Hrvatov z Magjari. Dopisnik Pogladimo Se, kako se ima Avstrija s slavonskimi misli, >da $p to godi po želji grafa Andrassvja, česar čutja z ostalimi brati, kteri so že v celoto zbrani pod!narodi? odkritoBn?rrostt"*pa v Zagrebu ne morejo prav verovati. Hobencolerjem ; dejali smo, kako jih fin emirju strah,! Oemu bi tnjili, da so so naših plemen srca za Av- „Fr. Or." torej išče razlogov, zakaj so ošabni Magjari da bi no ostali odcepljeni od svojih rojakov, omenili strijo nekoliko ohladila, ker je to že vsemu svetu znana naenkrat postali Hrvatom nasproti spravedljivejši in smo, kako jim je prod očmi bojazen, tla Slavenom po resnica, ktere je največ kriva baš Avstrija snmat Ven- popustljivejši, in našteva 3 razloge. Največ priglavice sedaj morebiti ne bodo tako gospodarili, kakor so jim dar je češko-moravski in slovenski svet položen tako, dela Magjarom r< deča se zveza Hrvatov, Srbov, Roina-do zdaj! Naše državo razmerje so jo torej do dobrega'da se mi ne moremo veseliti Prusov, kakor se jih ve- nov, Slovakov in Rusinov, in to tem bolj ker se je na-izpremenilo. Začeli so jej hrbet kazati ljudje, kteriui Isele avstrijski Nemci, fker se jo bati, da nas ne bi dejati, da se ta zveza šo razširi in ojuči. Pri tej pri-na koiist jo pred dualizmom zatirala vsa ostala plemena, j oteli nogo osvojili.jln kar osvoji Prus, to zna tudi po- liki razvija „Fr. Or." potrebo in važnost slavenskega a po dualizmu vsaj vendar še zmirom vsa po dolitav-:zreti in čudovito prebaviti. Najžalostneje nam to raz- tkem predelu. Vajeni smo jih bili često poslušati, ko so kričali: „mi hočemo ali v Avstriji gospodovati, ali, če tega no bode, ločiti se od Avstrije!" Kar so toli-krat obetali, to so jeli zdaj zviševati ali vsaj pripravljati se, da bi zvršili. Njih stranka je tudi mnogo krepkojša od slavenske. Njih stranka ima že od Lutra vsenemški pismeni jezik, a Slaveni smo žalostno razcepljeni v mnoga narečja; njih stranka ima po vsem svetu razšiijeue, v 10.000— 20.000 odtiskih razpoši-Ijane, že zdaj s pruskimi novci Olrovane novine, leterih so nobena avstrijska vlada ne dr/no resno dotakniti, a Slaveni smo v novinarstvu vedno ustrahovani in tudi sicer ubogi; njih stranka ima krepko zaslombo za hrbtom v prusko-iK mški vojski, n slavensko orožje so same pravico, ktere so ali res že na papirji dane ter v dejanji samovoljno teptane, ali za ktere so stoprv borimo. Nemško vprašanje bode torej Avstriji mnogo ter ntT vse plati grozovitejše nego jo slavensko. In Avstriji hi bilo prositi, da je Prus ne zgrabi, dokler jo taka, ka-korŠna je zdaj. I Vidimo jo numreč vso razkopano z raznimi strankami, bterih glavarji potozajo vsak na svojo plat. Voditelji njene osode so do poslednjih časov pač vedeli sijajno skrboti, da so so na pasli novcev, kteiih edinih jo njih večina iskala iu tudi našla po železnooestnih in družiti potih, — nego za prvo dižavno korist in potrebo koliko so storili? Kar so zidali denes, to so podirali jutri. Tako je zadnja leta bilo, in tako orna bovanjo še zdaj nahajamo v Avstriji; samo tudi ta po gibelj se je zdaj pridružila, da nekteri ljudski iu drugi zastopniki, ki javno kriče, kako ao vneti za samo av strijsko srečo, morebiti skrivaj molijo Bismarka in Vi Ijeuaa, ktera sta si tako gladko cesto nakopala na Dunaj, v srce vse države, v prestolno mesto vsega cesarstva, da izdajstvo že brez ka/.ni sme javno po konci držati čelo ter širiti so od pokrajino do pokrajine! A kakšno vojsko ima zdaj Avstrija? Nje vojska še ni izgubila znamenj poslednjih ran, ie ni prebolela Badoveke nesreče, še ni zopet osvojila nekdanjega poguma. — Avstrijska vojska je se vsa nedovršena zaradi novejših prenaredeb, ktero so so zdelo potrebno po tolicih nezgodah, ter bojimo se, da ima tudi ona mej sahoj elementov zlasti enoletnih nemških mlndeiiičev, kteri bo Avstrijci samo na videz, a v notranjem srcu goreči za Mollka. Tudi novčno razmere so v Avstriji zdaj šo tako neugodne, kakor vse drugo. Nagla avstrijska vojna s Prusom bi torej bila noogibna avstrijska poguba. In vendar ta vojna utegne res naglo, naglo priti ! Podoba je, kakor bi vsaj nekoliko tega razumela zdanja vlada in zategadelj rada malo zasuknila na sla vensko stran, ako se ne bi še zmirom preveč plašila odevajo Poljci, kteri so krvavo bojujojo z Rusi, za svojo pravice hrabro potezajo v Avstriji, — a kaj do« lajo mej Prusi ? Molče in trpe negibljivi. Ako tam uiso že zdaj vsi potumčeni, i/vestno bodo v mali dobi. Svoja; korist nam torej še zmirom ukazuje, boriti so in delati na vso kripljo za obstanek avstrijsko države, ker se borimo tudi za svoj obstanek ob enem. A pozabiti ni druge, velevažno stvari. Avstrija namreč nima za soseda samo silnega Prusa, ampak tudi mogočnega Rusa, — in ruski car je slavonski car, čegar politika si je mej Slaveni dala tak nalog, knkoršnega je Prus mej Nemci letos malo ne že dovršil. Kat ko v naj v svojih novi-nuh „Moskovskih Vedomostih" govori, kar mu jo koli drago, Rus bodo veduo izkušal, Avstrijo tako izpodrinili slavenskih prostorov, kakor jo je Prus izpodrinil z nemških. Tega si razumnejši Nemci sami ne prikrivajo, vedoč, da od vzhoda proti zahodu se narodje vrste v kulturi, na ktoro vihunci je zdaj baš tisto plome, ki se 8 hrbtom dotika najprostornejšega slavenskega sveta. Prus tudi tam to veledobro uinojo ter se nikakor no protivi, — nego naopako jo podoba, da res ima z Rusom na tanko dogovorjeno zvezo, starejšo od laoskoga iu letošnjega leta. '■ Sitno v krimsko vojno so ozrimo! Kaj najdemo tam?v Pač ugledamo Avstrijo nasprotno Rusom, kteri so jej 1848. leta pomagali upokoriti Ogro; a PriliA bodemo zastonj iskali mej ruskimi sovražniki. Tako zopet lani in letos nahajamo Rusa mej pruskimi največjimi prijatelji. Kaže torej vse, da bode Avstrija hitro zgrabljeua za svoje nemške in tudi slavonsko zemlje, morebiti celo za oboje ob enem ; kajti da rusku [lolitika, naj sede na ruski prestol, kdor koli hoče, res kedaj odstopi od namero, za ktero se že toliko časa neprestano in dosledno trudi, uaj veruje, kdor more, — mi ne verujemo. A da si bodo Pruska svojih koristi pazila tudi o tej priliki, nikakor ni dvomiti. Zato bi uemškemii pohlepu utegnili v žrtvo pasti Čehi in Slo venci, kakor smo žo prej omenili, zaradi česar so je te dobo zelo bati in Cehom in Slovencem Kam jo torej izginila avstrijska tolika stara sreda? Uničila jo je sama Avstrija, ker nikoli ni razumela svoje stojazni, ter bojimo so, da jo niti zdaj no umeje. Ako se na Dunaji te dni avBtrijski Slaveni snido v zbor, kakor je čitati po vseh novinah, naj torej nt pozabijo, da se bodo nekteri mej r.jimi posvetovali morebiti o večni bodočnosti svojo d o ž o 1 o i n svoje narodnosti, ter zategnil« lj nnj, — odšlo vivši tisto oportunstvo, ktero najbolj zu-so in denes samo za jutranji dan skrbi, — premišljeno delajo kakor zahtova ozbiljnost tolicega posla. Magjari in Hrvati. Dukareštanske novine „Freier Orieut" v obširnem kongresa, o ktereui pravi, da ko bi so na njem storila velika zveza »seli avstrijskih slavensk h in romanskih plemen, bi to lil prvi korak do avstrijske konsolidacije, ali pa — čo kdo tako hoče — do njenega razpada: đo.konsolidacijo, ako bi so Nemci in Magjari odpovedali svojem« neopravičenemu gospodovanju in bi bo v državni zvezi zaduvolili z ono mero pravic, s ktero bi se merilo tudi drugim narodom. Do razpada pak bi taka zveza peljala, ko bi Nemci znobivši se svojih svinčenih podplat leteli združeni Nomčiji v naročje in Magjaro prepustili samim sebi, ki bi potem brez podporo ostali in se ne mogli upirati proti slavonskemu in romanskemu pritiskanju. Enega kakor druzoga se Magjari boje, kajti priljubljenemu gospodovanju so oni ne hote odpovedati, in drugo bi bila njih politična smrt. To rodečo so zvezo hote Magjari torej že v kali zatreti in zato hlinijo Hrvatom prijateljstvo. Drugi razlog magjarsko spravedljivasti je novo do-litavsko ministerstvo , ki so kaže, kakor da bi hotelo federalizem uvesti (?), in tako zadovoliti razdraženim narodom v monarhiji. Federalizem pa jo za Magjaro kakor za Nemce toliko kakor — reakcija in Magjari se mu bodo vsaka ko protivili, morebiti so ga celo z orožjem branili. A Magjari tudi vedo, kaj so pravi v burnih časih nezadovoljno Hrvatsko šteti med svoje neprijatelje; spominjajo se leta 1848, bana JelaČiča — in od tod njih nopričakovana spravedljivost napram Hrvatski. Tretji razlog za magjarsko prijazno lice nahaja Fr. O." v zunanji politiki, zlasti v politiki, ktere se jo Srbija poprijelu v orijentalskem vprašanji. Srbija dela Turški in njenim prijateljem mnogo skrbi, odkar jo na dan spravila „boroiŠko-hercegovinsko* vprašanje, ker jo s tem dokazala, da umeje^ bvojo nalogo postati „Piemont balkanskega poluotoka." Prejšnje prijateljstvo mej srbsko in magjarsko vlado visi samo na eni niti, ki so takoj raztrga, ko Srbija s prvim korakom pristopi k jugoslavenskemu združevanju. Magjari so se ted:ij zdaj Ropet spomnili poprej pozabljenih Hrvatov, da hi jim ti bili protipeza proti Srbiji. Magjari imajo mnogo razlogov sprijazniti se s Hrvati, ki pa so prepričani, da od njih nimajo pričakovati odkritosršnosti in pravega sočutja, ampak da jih vodi le strah, sebičnost in drugi nečisti nagibi. Hrvati so zategadelj ne bodo dali tako z lahko vloviti, ampak bodo postopali providno in tirjali takih poroštev, ki jih bodo varovali goljufije in magjarsko nezvestobe. Prazno besede Hrvatov ne bodo nikdar odvrnilo od jugoslavensko zveze — pravi „Fr. O." — Mi bi zarad jasnosti lo hoteli vprašati : Ali bi pošteno koncesije magjarsko bile kos kaj tacega storiti? Oo so temu kos, potem zastonj snujemo jugoslavensko programe, zastonj kličemo po slavenskih konvencijah ! 1113 Politični razgled. Državni zbor ni še dobil željno pričakovanega odgovora na Herbstovo interpelacijo. Odgovor j'1 neki v mioisterskem zboru že potrjen in zdaj le še čakajo, da ga cesarju predlože, ki se je te dni vrnil iz Pešte. V zadnji seji je poslanska zbornica potrdila gališko železnico Strv-Lvov, je volila neke odbore, potrdila postavi zarad spremembe nekterih volilnih okrajev za poslansko zbornico na Ctskem in Moravskom kupčijsko in mornarsko pogodbo z nekterimi amerikanskim! državami V finančnem odboru so sklenili, da to i ko časa ne postavijo na dnevni red dovoljenja davke pobirati še aprila meseca, dokler vlada Herbstu in tovarišem ne odgovori. Ustavoverne novino \edno rinejo na površje postavo o direktnih volitvah, ktero naj bi ustavo-verneži predložili, če si tudi niso večino v zboru svesti. V ustavovernem shodišči je eden poslancev svetoval, naj se izdela postava . da mora nehati sedanje objektivno postopanje proti novinam in peticijski odbor gosposke zbornice je besedoval o prošnji društva .Con-cordia". nai se odpravi časnikarski kol^k; odbor ni nič sklenil, češ naj poslanska zbornica izrečo svojo prvo besedo. Tu bi imeli liberalci priliko govoriti in kaj storiti za svobodni tisk ; kaj pomaga, ako se idej n£yo zarad vsakdanjih konfiskacij . ktere se vrše po postavah, ki so jih ti .liberalci" sami skovali. Kaj vlada za drugo dela, o tem ni nič slišati, torej tudi nič por-, čati. „\Vien. Abdpost" prav resno in kakor se sploh meni na cesarjevo željo krepko oporeka »aenu glaao voro. ki trde, da bi bilo stanje grofi B e u s tn kolikaj spodkopano ali v nevarnosti. Poluradne novine trde. da odkar je Beust prevzel ministerstvo zunanjih zadev, še nikdar ni bilo govora o tem, da bi on odstopil in se kdo drugi posadil na njegovo mesto. To pojasnilo je vsakako pomenljivo zlasti zdaj. ko se govorio spravi in porazumljenji vseh narodov. Znano jo namreč, da vsi opozicijonnlni narodi Beusta hote odpravljenega ve deti, in da so ga do zdaj manj ali več podpirali samo Nemci po tem, ako je Beust bolj ali manj vedel obračati svoj politični plašček po nepretrpljivih tirjatvah avstrijskih Nemcev. Pomenljivo je za nas tudi to, da so Nemci zadovoljni s tem razjasnilom uradno, r\Virn. Abendpost." O zadevah vojaške krajine poroča „P. Naplo" : Grofu Andrassjju se je pri njegovi zadnji nazočnosti na Dunaji posrečilo vprašanje zarad vojaške krajine konec no rešiti. Vojaška granici se bode po tej rešitvi" prepustila ogerski državni polovici v upravljanje, za to pa bo Ogerska svo;e doneske k skupnim državnim potrebam povekšala za 2 °,0. Militarni komandi v Zagrebu in Petrovaradinu pridete pod oblast ogorskega ministerstva za deželno hrambo, pod čegar vodstvom se bode vršilo .civilieovanje" vojaške krajino. .Civilisovalo" se bode tako, da se bode kolikor mogoče pazilo na vse koristi. Krajinske koniunitete smejo nekoliko let obdržati svojo sedanjo organizacijo. .Zadrugam" so bode prepustilo, ali se hote prostovoljno razdružiti, ali pa se predrugačiti na podlagi dotične postave hrvatskega deželnega zbora. Šola in policija se bo It počasi in polagoma predrngačevala. Vsi upravni častniki ostanejo v svojem dosedanjem tlel ok rož j i. in v materijalnom osiru ne bodo trpeli nobene škode. Cestam in ieletnicem se bode nekdanja]* posebna posor-DOtt." — Počakati je, kaj poreko' k temu graničaru sami in hrvatske narodne no ine. Pari;: in ondotni dogodjaji tem bolj vaeobčno pozornost za-so tirjajo, čem manj je tega gibanja značaj in namen jasen. Ako odštejemo umor dveh generalov in nektare druge poailnosti, kterim se pri tako naglih in nepripravljenih dogodjajih ni itogoiti, je videti, da parižko gibanje ni sneijatiatićno, ampak čisto republikansko, sicer bi se ne dalo tolmačiti, kako da je srednji stan kolikor toliko z gibanjem potegnil, tako tudi na-cijonalna garda in veči del tudi vojaštvo. Pariz je nekoliko razžaljen, da se narodno zastopništvo ni hotelo tje preseliti; to rasialjenje in pa izveetno monarhični značaj tega zastopa parižki upor zagovarja. Dozdaj nepoznana vlada hoče n publiko in to i/reka v proklamaciji, v kteri razpisuje volitev sreujskega zaetopa okolo 300 mož, kteremn hoče potem \so moč odstopiti. Ta za stop se je včeraj volil. Nepoznana vlada ua dalje obeta, da bode mirovne pogodbe spoštovala na korist republikanski Franciji in splošnemu miru. To bo mogoče zadostilo, da se Prusi ne vernejo nazaj v Pa ris, kamor so bili že namenjeni, iu da bodo morala legalna vlada pogajati ae s pariškim mestnim zastopom, to tem bolj ker se je 20 pariških „županov" in večina pa-riških poslancev pridružila pariškemu gibanju. General Vinoy mora že sdaj Verastlles utrjevati proti nevarnosti, ki narodnemu zastopu žuga i/. Pariza Legalna \lada nima skoraj nobene armado, torej s aažttgaoo silo ne bo nič, in če s-' tudi obistini, da ima Faidberbe organizirati redno armado. Vsi elementi te prihodnje armade so do zdaj še pridani priliki fraternltirali s Parižani. Thiers sam je menda že poskušal pogajati se, kajti zadnji telegrami pripovedujejo, da so ga v Parizu ujeli. Prihodnji dnevi nam zastavico gotovo viaj nekoliko rešijo. Car vTilhelm je odprl nemški državni zbor s prestolnim govorom. Iz Londona se telegrafira, da si Napoleon obeta, ka se zopet vsede na francoski prestol. Svoje upanje stavi na sedanje homatije. Razne stvari. * ^K a j tacega je le na Slovenskem mogoče«) Eden slovenskih narodnjakov mariborskih je pri c kr. okrajni sodniji v Konjicah vložil slovensko prošnjo ta »ksekucijc. Prošnjo je najprvo v roke dobil pristav Wagner, ki jo jo izročil vodju zemljiščnili knjig Rottmutu, naj jo reši. Kotzmutli vpraša VVagnerja, ali naj )o rrši slovenski ali nemški. \Vaguer odgovarja, đa ko bi 00 (W.) znal slovenski, da hi jo teAi 1 slovenski. Kotzmutli jo res reši slovenski in jo nese sodniku Pucherju, naj bi jo podpisal. Pucher nevoljno vpraša svojega ur.«dnika : Zakaj ste pisali slovenski ? — Kotzmutli: VVagner mi je tako velel, sicer na> razčešejo po časnikih in prosilec nam nemški odlok še povrh nazaj pošlje." — Pucher položi vso prošnjo k drugim spisom. Dninar pride nad pisma, jamo prepisovati in prepiše tudi slovenski odlok na slovensko vlogo in pritisne pečat nanjo, Ko Pucher to zapazi, noče podpisati in stvar zopet odloži. Uradniki ga priganjajo, a stari birokrat se izgovarja : .Ne upam si slovenskega podpisati , ne inueiii dovolj, bi znalo kaj „f.ileuega" biti." Kotzmutli svojemu predstojniku slovenski odlok od besede do besede prestavi. A Pucher noče slovenskega pisma podpisati, zaukaže, naj se naredi nemški odlok iu naj so prilepi na slovenskega. Tako se jo tuli zgodilo. Kdor ne verjame, naj se potrudi v nnšo redakcijo in videl bodo ta .unicum in gonere iuo* Videl bo se več. Lepo pismi a pr-lepljeni slovenski odlok nosi c. kr sodni je pečat, nemški odlok pečata nima, k«-r ie bil duinar odstrigel prekratek „blek." Če to ni nepostavnost, potem ne vemo, kaj je postava. Pa storiti ni nič. Više gosposke tacih pritoieb še no rešujejo. Mi sin > to stvar dali pred javnost, naj tisti, ki imajo r u vati nad postavami in nad narodi, delajo daljo, mi jim radi postrežemo s Pucherjevim pismom. Ad personam Pucher naj le še dostavimo: Ko so je sedanji mariborski sodnik Ribič selil iz Konjic, pisal je konjiški notar Schmidt onda med Nemci nekje služečemu prijitteliu Pucherju, naj so oglasi za sodnikovo mesto v Listek. Francozi pod Napoleonom Bonapartom 1797. leta prvič na Slovenskem. (Iz Vodnikovih „Ljubljanskih Novic" 17y7. leta.) (Dalje.) Drugi dan pride sovražnik zjutraj z veliko vekši množico, popade generala Gontreila, ta so drži trdno v Žabnici do dveh popoldne. Tem časi se prepelje strelna priprava čez Trebiž. Ker pak generalov Bajalica ino Očkaja ni bilo ob pravem časi na pomoč, ino ker je sovražnik ob štireh po pol dne z dvema silnima trumama proti desni ino levi roki Gontrailove vojske drl, naših pak jo premalo bilo, zato sta bila general Gontreil ino grof V r a t i s 1 a v , generallajtennnt prinčev, ranjena, ino vo)ska primorana. Zabnico sovražniku pustiti, ino se nazaj potegniti, da-si se jo z vso častjo bojevala. Ker bo vrata pontabeljske bile predrte, prinec je prisiljen bil, ne na boj temuč na bran se držati. Tedaj je bilo feldmaršallajtenantu knezu Heussu ukazano, s svojo vojsko z gorenjske kranjske strane č^z snežnike ino Čez Ljubelj v Šentvid na Korotan iti, da je cesto proti Judenburgu pokrival. Tudi jo tja šel feld-maršallajtenant K h e i m s svojimi s ddati. Feldniar-šallajteuant Merkandin je še pri Celovcu ostal s poveljem, ne v hoj se Bpuščati, ako prevelika sila pr;d-. Ta se je tedaj 29. dan sušca proti Šentvidu k veliki armadi nazaj potegnil. General S e c k e n d o r f je 28. dan saica na Savi pri čr novca h ležal; piketi ino prednja voska je nad Ljubljano dosegala. Naša leia pri Šentvidu na Korotanu ni obetala dobra biti za boj. Sovražnik je naprej hitel po cestah] od Beljaka, od Celovca iuo sem tfr tja ?k«rzi gore; prinec je tedaj skb nil armado na 30. sušca \t Šentvida vzdigniti, zadaj se pri Hohenfeldu tesno vkup postaviti iuo pomoči iz notranjih dežel čakati. Pri Šentvidu jo pustil zadujo vojsko pod generalom Brady;j za pomoč je postavil dve brigadi generalov M i t r o v-s k e g a ino L i n d e n a n a na šev (en echcquier), da bi generalu Brady v sili pristopila. Nadaljevanje, kaj se je na Iv r a n j a k e m godilo ino pripovedovalo. 26. sušca jo bil v Tr^tu teater spet odprt. Francozi so bili pri komediji, ali Tr/ačaiiuv malo. Diugi danje B r e o h e t (Uroše), tržaški, komandant, oznanilo dal, da so ljudje ne boje /avolj Francozov h komediji priti ; da ga bode veselilo, če bodo za naprej po navadi veselo *e shajali. V torel; 'tudi 2«. sušca) je Terce v hatalijon pod oberatarjem S t a d 1 e r j e m šel čez Savo na Ćer-novče, kateri je v nedeljo (2«>. sušca) t. Vrhnike prišel. Okrog Ljubljane so bili povsod piketi razstavljeni, ve-Ijku konjikov je stalo EV ona j mesta; ali počasi je nar-v fiji del proti savskemu iiiobIu potegnil. Piketi ino »traže ao po hribih, polji ino zunaj n.cbta po vseh cestah stale. Vsi smo bili v čudnem čakanji tistih reči, katere so imele čez-uas priti. Zvečer zagledamo, da zadnja vojska le pri Savi ua Jezici leži, kjer je bilo veliko ognjev. Vendar so se proti Viču še ognji po samem videli, katiro so cesarski piketi imeli. Francoski narprednji p i k e t pak je b»l nad B k a n d r o ra na Blati. Na tihi torek (zopet 28 suše«) (»o tukaj okrog Ljubljane uarzadoji cesarski piketi stali ; mestna gosposka je oštarije odkasala, v katerih so zabstonj piti ino jesi i dobili. Na večer so se vsi cesarski po polnem čez Savo potegnili. Denes je mestna gosposka sapa-vedala, da se imajo v»i tiho pri miru držali, kadar Francozi pridejo, da se kaka nesreča no primeri. Tiho sredo (29. sušca) :-.jutraj ni9ino ne Francozov ne Oeaarakih videli. Proti pol dnevi so nekateri cesarski piketi skozi mesto hodili; B večer so vsi piketi proti Savi potegnili. General-Šulčevka se je z dvema ceaarakima skozi peljala k svojemu možu (Schulzu), cesarskemu generalu, kateri v Hoverbeli na Forlanskem ranjen leži. Noč jo bila tiha ino po Ljubljani mej d vi ma vojskama vse pri pokoji. Cesarski so most na Savi odkrili, da se čez ni moglo. V četrtek Zjutraj (30. sušca) prijezdi francoski obristlajtonant s trobentarjem ino onima dvema cesarskima huzarjema (ki sta spremljala gospo generala Schulzu). Pravi, da nese pismo na generala H o h e u-0 01 C r n a. Pride ob pol dne nazaj kosit ino pove, da oznanilo od generala Bernadotta na Krajnce pripravljeno, na Vrhniki leži. Po poldne so ae trije, od mesta poslani, z njim na Vrhniko peljali, da so šli generalu deželo priporočit, da bi prizaneeel ino ji na- Konjicah. Pucher mu odpiše, da oo ne sodi v Konjice, ker slovenski ne zna. Notar Scbmidt, ki pozna naše pravne razmere, mu hitro odgovori: .Dariiber mach' dir keine Sorgen." Pucher prosi za službo, jo dobi in zdaj uraduje, kakor amo zgoraj popisali in više gosposke — no, te ga puste uradovati, kakor mu drago. Mi smo Pucberjevo pismo poslali neposredno nj. eksce-leuci g. ministru Habietineku, da se nihče ne bo mogel izgovarjati, ka mu je neznano, kako se s Slovenci ravna. * (Javna pohvala.) Deželni šolski svet kranjski izreka z oglasom dne 9. marca t. 1. naslednjim pospeševalcem šolstva hvalo in pripoznanje: 1) Osebno so opravljali in oskrbovali prostovoljne šole: Župni oskrbnik Lorenc Mencinger na Golem ; Janez Ankerst v Javorji; Ignacij Tavčar v Želimljah; Janez Teran v Zlatem polji; Janez Kapus v Pečah; France Završnik pri sv. Gothardu ; Janez Podgoršek na Ubelskem; Janez Dolničar v Planini nad Jesenicami, Jernej Rnmoveš v spoduji Idriji in Ivan Zagorjan v Rovtab. 2) Posebno marljivo sos svojim upljivom pripomogli šolstvu: Okrajni glavarji v Postojni, Črnomlji in Planini; dekana Jožo Rozman in Anton Aleš; župnik Šentmarjetski; Simon Zadnik v Vrhu; Anton Krašovtc v Adlešiču; Gašper Gašperlin na Bučki; Matija Murolt v Dohrnčah Andrej Skrabec v Toplicah ; Janez Burger na Brdu Jože Lomberger v Tujncah; Florijan Prelesnik ; Janez Kapel pri bv. Jakobu ; Antou Namre v Šmnrtnem pod Šmarno goro; Janez Dolioar v Kopanjem ; Anton Anžur v Šenčurji; Janez Kaplenk na Blokah; Janez Knavs vikarij na Krškem ; župni opravniki Janez Kramar v Ćemšemku in Jože Razboršek v Vodicah; duhovščina v Horjulu in Št. Vidu nad Ljubljano; župni kopera torji Jurij Jarc v Št. Mihaelu, Anton Hočevar v Do brnčab, Janez Kobilica pri sv. Petru in Valentin Skul v Dolu. Iz mej učiteljev : Jakob Mencinger ? Drnovem Peter Cebin v Kranji; šolski vodje: Janez Juvnu, Miha Lazar in Lorenz Sadar; učitelji: Jože Turna, Janez Mandelc, France Mrcina, France Kenda, Nikolaj Sta nonik, Franze Muhič, Luka Kožuh, France Lunder Gregorij Koželj, Valentin Krek, France Golmajer France Gros, Anton Bezeg, Matija Bernik, Jože Jerom France Duhnar, Gregorij Arko, Alojzij Jerše. France črnilec, Jurij Adlešič iu učiteljica Marija Jaki. Gmotno so podpirali šolstvo : Deželni zbor kranjski, ki klade ne naložil, ker je revna, kamenita ino od voske izmolzena. Oznanile so na Vrhniki našli, ali generala Bernadotta ne. Tihi petek (31. tušca) zjutraj ob osmih prijezd francoski avtman s 40 huzarji , prinese oznanilo od Bernadotta na Kranjce, zapove, da se ima kranjski ino nemški natisniti ; pove, da so Francozi že v Celovcu, ino gre zopet na Vrhniko nazaj. Prvo oznanilo od generala Beroadotta na Krajnce je to : .Iz general-kvartirja v Logatcu 9. dan meseca germinala ali zelenarja, v petem leti (29. eušca 1797.)' .Diviziionski generel Bernadotta na Kranjce ioo deŽeljake bližnjih dežel!" .Da Francozi k vam gredo, ne mislijo nič hudega ne vam ne vašemu premoženju. Ooi žele, oni hočejo, da vi v miru, brez straha uživat* dobičke svojega dela ino truda. To je povelje poglavitnega generala B u o d a p a r t a ; *) on mi je naročil, voljo mu v tem dopolniti." .Ne bojte se za poštenje svojih žen, ali za ohra-njenje svojo vere ! Mi poštujemo zadržanje ino navade vseh ljudi, zlasti vaše." .Naši soldatje bodo ostro v svoji dolžnosti držani, da ne bodo smeli nič krivega vam storiti. Vsak bo pri ti priči s mrtjo štrafan, kir se v vaše prebivališče s silo vrine ino se s tem ropanja dolžAn stori." .Nismo enaki obdivjalim premagalcem. Naše pri ljudno zadržanje vas bode previžalo, da mi čez nadloge, katere vojska s saboj prinese, zdihujemo. Mi jih bomo lažje storili (olajšali). — Pridite ino ne zapuščajte svojega ognjišča !" (Dalje prib.) *) Tako Vodnik to ime največkrat piSe, in i/, početka ga je tudi sam Napolton tako pisal, a pozneje po francoskem običaji, Bonaparte. je v porazumljenji z deželno vlado iz preostankov dež. kulturnega zaklada odločil 1000 gld., iz kterih se je šolam omislilo vrtnega orodja in učiteljem, ki so bili glede poduka o poljedelstvu posebno uspešni, dala nagrada. Enaki znesek je odločila ljubljanska hranilnica ta nameu, da so revnišim učencem oskrbe šolske potrebščine in učne potrebščine '/a šole. Dalje grajščak France Viktor Langcr pl. Podgoro v Poganeih, Eduard chaffer pri Trebnem ; fužinski vodje Friderik Langer Zagorji in Dobner na Fužinah pri Žužemberku ; fu-žiusk in grajščinsk lastnik Victor Ruard na Savi ; fužinski lastnik Karel Pibrovc v Kropi ; župan Janez Picttner v Koroški Beli, župnik Janez Brodnik in Leopold Albrecht v Dobu; lastnik zavoda Alojzij VValdherr Ljubljani ; društvo čitalnici v Ljubljani ; mestjani v Kamniku ; nune v Ljubljani in Škofji Loki, frančiškani v Ljubljani, Rudolfovem in Kamniku in kapucini v Škofji Loki. * (SI o v e n j e g r a ča n i ,) ki do zdaj niso sloveli niti kot pobožni niti kot klerikalni ljudje, se naenkrat v „Tagesp." nevoljno pritožujejo, da jim škof noče dati novega župnika, kteremu zopet Slovenjegračani nočejo popraviti starega .farovža", in so tudi opazili, da je n- posedeno mesto mestnega beneficijata. V svoji po težnosti žugajo, da si — ako škof hitro no pomaga -pomagajo sami in si pokličejo zadnjo dni o&lovelega Pederzanija iz Dunaja, kteremu se je zarad njegovih pridig odvzelo dušno pastirstvo, ali pa da pristopijo k drugi veri. Mi bi tem pobožnim ovčicam svetovali Naj iztirajo ondotne narodnjake, naj Bi najmo Peder zanija /a župnika, enega sedanjih parižkih rogoviležev za župana, Zimmerraana za učitelja in deželi prihranijo stroške za zavod, ki se za \isoke denarje zdaj zida na peščenem polji pole^' Gradca. * (Imenovanje.) Pravosodnji minister je irne noval dosedanjega pristava okrožne sodnijo v Celji, g Edmunda Schrey-a pl. Redlwerth-a za namestnika dr žavnega pravdnika ravno tam. G. Schrev, rojen Kranjec jo slovenskega jezika v besedi popolnem zmožen in ga bode tudi pisal, kader bodo to velele više gosposke * (V slovenski čitalnici v Gorici) se napravi 26. marca t. 1. ob 8. uri zvečer .beseda", pr kteri se bode predstavljala glediščna igra: .Kteri bo? K tej besedi se vabijo vsi gg. družbeniki in pa prija telji čitalnice. Odbor * (Baron Konrad) ni bil med tistimi c. k namestniki in deželnimi predstojniki, ktere je bila vlad c dogovore poklicala na Dunaj. To moramo vladi tolmačiti kot dobro znamenje, kajti dokler bo Konrad smel poročati in nasvetovati o Slovencih, bode vlada malo prida zvedela, Slovenci pa še manj prida dobili Zvečer so bili v krčmi Jožef in Janez Korenini in France Herzel, kteri so čuli prepir mej zakonskima. Jožef Korenini si je prizadeval jih pomiriti, pa Ana Kunaj je bila trdovratna in ni hotela od svojega moža nič vedeti. Ob 10. uri zvečer je spremljala Ana Kunaj Katarino Musil v njeno stanovanje, ktero je ravno nasproti stanovanju Aleksandra Lukešiča. Frsnc Kunaj je prišel za njo ter jej rekel , da naj gre domu. Ona je šla s;cer, toda ne ž njim, ampak zabavljaje in pred njim sama. Proti 11. uri zvečer, ko je bila Ana Kunaj v kičmi, pridejo Aleksander Lukešič , France Kunaj (Markec) in Mat. Kunaj pred krčmo, si puste dati vina in pijo pri mizi na levo stran pred hišo. France Kunaj je svoji ženi prepovedal iti pred hišo k Lukešiču ter jej je žugal, kakor pravi priča France Kunaj po domače Markec, da jo sicer v streli. Kljubu temu je šla Aua Kunaj pred hišo, se vsede k gostom, zabavlja svojemu možu, da ga več ne mara itd. Prepir se vname, Aleks. Lukešič jezno skoči kvišku in pomeri s puško ua Franceta Kunaja ter petelina napue. Frana Kunaj so umakne v hišo, pa pride nazaj s puško basaoo s šprihami Šo ol zadnjega lova. Ker je Lukešič iz straha bežal za svinjak, udari France Kunaj svojo ženo z puško na hrbet in gro potem, ker ga je brat nazaj v hišo nagnal, s puško v roci v hišo po stopn;c*h. Ko stopi na peto vtopnico, mu vrže žena z vinom na pol napolnjeni bokal na glavo ter steče za Lnkeiičem za svinjak. Franc Kunaj zadet se obrne, v istem hipu se čuje pok in Ana Kunaj se /grudi na oglu * vinjaka, 5 sežnjev oddaljena, na tla, Franc Kunaj pa gre mirno v hišo. Ana Kunaj jo v malo minutah umrla, kajti zadelo jo je 36 špnh in jej prizadelo smrt. Zbog tega je bil France Kunaj obtožen zločinstva umora oziroma uboja. Oo jo priznaval , da je njegova žena prejela smrt iz njegove puške, da je pa ni z namenom usmrtil, ampak da se je takrat, ko se je obruil na pragu, sprožila puška sama , ker ae jo s petelinom ob vrata ali kamenite podboje zadel. Sodniški ogledi, zagovor obtoženca in cela obravnava so storili to izpoved popolnoma verjetno, France Kunaj je spoznan nekrivega in oproščen, kar se mu lahko iz srca privošči. Izpred sodnije. Pri c. k. okrožni sodniji v Celji je bila 15. t. m. pod predsedništvora svetovalca dež. sodnije gosp. Alojzija Pesariča konečna obravnava proti Francetu Kunej-u iz sv. Petra pod 6vetimi gorami. Franc Kunaj je bil nekrivega spoznan, in ker državni pravnik ni objavil upora, tudi takoj izpuščen. Ker bi utegnilo mar sikterega bralca zanimati, podamo v naslednjem kratek posnetek iz dotične obtožbe : France Kunaj, posestnik in krčmar pri sv. Petru pod sv. gorami je živel s svojo ženo Ano že dalj časa v nemiru, ker je imela oua preprijazno znanje s zdravnikom Aleks. Lukešičem, kteremu je Kunaj hišo prepovedal. 6. oktobra p. 1. je prišel A. Lukešič ponoči med 10. in 11. uro v krčmo, ko jo France Kunaj bil že v postelji, je z nekterimi gosti pil najpred prod krčmo in ko so ti odišli s krčmarico Ano Kunaj pred ki črno in znotrej do G. ure zjutraj. Aua Kunaj je med tem časom Lukežiču najgorečejo ljubezen obljubovala in sicer tako glasno, da je mož vse čul. Ko je France Kunaj ob 7flG. ure ustal ter našel svojo ženo šo v družbi z Lukešičem, ji jo dal klofuto, na kar mu je Lukešič protil, da ga vstreli. Vsled tega je trajal prepir celi dan, Ana Kunaj je vrgla v moža nož in krožnik in ga ni pustila niti doma obedovati, ampak mu je posla'a jed v kovačnico. Glasovi izmed občinstva. (Za zadržaj in obliko tega predela ne prejemamo noben« od-govornoati.) Bral sem v štev. 24. .Slov, Naroda- dopis iz Gorice 23. februarja. Koliko je resničnega v tem dopisu, upam da bode .Soča" po svojem tajniku svetu pokazala, zatorej nočem se spuščati v natančen pretres tega dopisa. Molčati pa vendar ne morem o opazki dopisnikovi, zarad ktere ne trpi samo moja oseba, ampak tudi unrodna stvar. Dopisnik pravi, da „elovenski za silo, a prav rad govorim, če tudi no zmerom dobro"; to pa prav lahko preziram, ali kar nadalie piše, da sem trdil med drugim, da ako se tirja združenje vseh južnih Slavenov, se b tem podira moč- države," — ne morem prezirati. Da so bode tedaj dopisnik prepričal, kako zanesljiv jo negov vir in bodo tudi svet resnico spoznal, naj pojasnijo sledeče vrstice : Potem, ko sta gg. dr. Lavrič in Dolenc o zedin-jenju JugOllavanov govorila, izprosil sem si bil tudi jaz besedo in tako-lfl govoril. Častita gospopa! Pokazala sta moja predgovor-nika na velikem polju važnost in korist materijalno in politično s zedinjenjem Jugoslavenov. Jaz hočem pa stopiti na malo polje in tudi nekoliko o tej koristi govoriti. Gospoda 1 Rekel bo eden ali diugi, da na eni strani ze-dinjenje podiramo, a na drugim da je iščemo; t j. mi zatiramo zedinjenjo na Dunaji iu iščomo napraviti zedinjenje na jugu. — Gospoda ! Ako bi vsaki človek bil tak kakor bi moral biti, t. j. ko bi gledal, da bo na korist svojega brata živel, ne pa ravno nasprotno, ne bi bilo treba društev ne razdirati ne oapravljati. Ker pa zuiiraj veča moč manjšo tlači , in ko vidimo, da vkljub postavam in našim tirjatvam po taborih se nam vendar ne v naših uradnijah, ne v šolah pravica ne skazuje, potrebno nam je tedaj, da se zediuimo, ako si hočemo kaj pridobiti." Na ta moj govor jo poprijel besedo g. dr. Tonkli in jo proti meni v smislu dopisa iz Gorico govoril. Ivo je on končal, sem jaz še te-le besedice dostavil: „Ka-košno združenje mi na Dunaji zatiramo, mislim je obče znano, in več ko več g. dr. Tonkliju." G. Oblak je pa potem dodal natančno pojasnilo in jo pokazal, kako zedinjenjc mi na Dunaju zatreti hočemo. — V S o 1 k a n D 3. marca 1871. Matija D o 1 j a k. Listnica rredalitva. G. dopisniku iz Boljunoa: Vaše šalo o „tiirki8che Sprache1' še mi nismo razumeli' Naznanite nam dogodek, za šalo bomo sami skrbeli »daj ne vemo z Vašim pismom kaj začeti. vzajemno-zavarovalna praska banka. Preffleclovalni odbor za Slovenijo in Istro si je izbral za predsednika: tira. J. Bleivveisa v Ljubljani, za podpredsednika: dra. E. H. Costo v Ljubljani, kar se vsem članom banke .Slavijo" naznanja. Glavni zastop vzajemno-zavarovalne praške banke „Slavlja" v Ljubljani. Jan Lad Černy. Edina zaloga najnovejših znajdeb. orglarja in cerkovnika v Kamnici pri Mariboru se bo začasno podelila. Proš-niki naj svoje prošnje vložijo do 1. maja pri podpisanem farnem predstojništvu. Farno predstojništvo v Kamnici pri Mariboru. 19. marca 1871. (Pošta Maribor). (2) Vsled dedščine iz Neapeljna sem dobil v posest izdatno zbirko dragotin i/, pravih ko-ravd (garnirano) namreč (collies), vratna verige za gospe (dolgo dovolj, da se n. pr. za otroke iz ene naredite dve), potem zapestnice, broše uhane, ktere vkup ali v večih partijah še mnogo ceneje prodajam, kakor kažejo Bledeče prenizke cene. Ako kdo želi, razpošiljam l vratečo se pošto za gotovo denar ali proti poštnemu povzetju posamezne dragotine, iu sicer: l oolliea :i 1(5 gld. 1 zapestnica a 7 gld. 1 broša a 5 gld. 1 par uhanov a G gld. Pri 2 — 4 naročilih vkup 10% rahata. Da so v okom pride nepotrebnemu dopisovanju iroeno pristavljam, da so modeli enaki, broše okroglo, uhani okrogli ali zvončkasti, okov kakor navadno, in da so bodo barve po želji kolikor mogoče dobro (svetlo ali temno) izbrale. Prodajalci, — posebno pa gospe, ki morejo dragotine same rabiti, naj so poslužijo te prilike, namestu da bi svoj kinč v detailu navadno po nezaslišano visoki ceni kupovale. Garancija za lepopisane prave koravde. G. J. Lan g. SchlosB Mirabell, Salzburg. "o ■■i- (D Svarilo. Po meni v kupčijo spravljena „Pasta Pompadur", ki je kot izvrstna skokoma našla obče priznanje, nekoliko časa neke tirme ponarejajo, naj torej p. n. občinstvo zve, da se edino prava izvirna obrazna pasta dobiva le pri podpisanem. Ona hitro vse odpravi spuščajo na obrazu, sajevce, pege, sinjo, sploh ohranuje, o-lepšuje in mladi obraz. Piskero po gM. 1.50 fli^" Vse je mogoče. Kdo bi bil prej vrjel, da se bo znašlo, kako oko varovati pri vtikanji niti v iglo: a prostim prav umnim orodjem se je posrečilo, da more slabo oko tudi v nirtkn v najtenjo iglo lahko vdati nit, iu velja ta strojček s podukom le 25 kr. fl^P" Zobje ne bolo več. Vsak zobobol, izvirajoč iz re-vme ali prehlada, so mahoma ozdravi z novimi berolin-skimi zobnimi kapljami. 1'oroštvo tako gotovo, da so vrne denar, ko bi kaplje ne pomagale. 1 tlu con s podukom 80 kr. Jje^*" Politur pasta. Neprecenljiv domač pomoćek, s kteriin vsakdo lahko zastarelo ali oslepelo pohištvo itd. prelepo politira. Škatljica s podukom /.a celo garnituro 80 kr. JP^T"" Snažilna krogla za srebro (putz-kugel), izvrsten po-moček ponoviti in osnažiti oslepele kovinsko predmete. Nepogrešljivo za zlatarje in srebrarje, po 5 kr. Regulator za vse ure je regulirana solnčna ura b kompasom, vsacemu priporočljiva, ker se po njej gotovo \Baka mehanična ura da vrediti; lino po 25 kr. Stapa za pranje. S to štupo si prihraniš čas, delo in denar, zlasti pa 80 perilo bolj varuje, kakor sicer. Funtni paket po 22 kr. Amerikanske patentirane zavarovalno ključavnice, izvrstno delane, proti vsacemu lomastu manje po 80, 40, f>0 kr., veče po 70, 90 kr. 1 gld., velike z dvema klju-čama po 1 gld. ; k popotnim torbam po 25, 40--50 kr. Praktični so ostrogi za hlnče, ki pri slabem vremenu hlače branijo omadeževanja, par po 10 kr. Angleške škarje iz najboljega jokln, različno vrste različno po '20, '25, 80, 85 — 45 kr., verižica 10 kr. Prav koristno so nove maši uske olovke, brez sitnega ostrenja, tudi se špice no lomijo: v le8 vdelane po 10 kr., v kost po 15 kr., s peresnim ročnikom in nožem 90 kr. ; potrebna tekočina za 8 mesece 10 kr. Kos union-radirgumi za svinec in tinto 6 kr. gp^— Nog ne premaknti je vsacemu svetovati. S pomočjo izvrstne Metzgerjevo nprelnre za usnje, ki dela usnje mehko in nepremakljivo, tako da so tudi še dolgo nošeni črevlji ne premočijo, najbolje se doseže ta namen. 1 lla-eon po 00 kr. Perzijsko barvilo za lase, s kterim se mahoma sivi lasje ali rujavo ali črno pobarvajo; ob enem ohrannje naravno čvrstost. Ono je iz zelišč in vse neškodljivo. Karton s podukom '2 goldinarja. Najnovejša štupa za rjo, garantirana. /. njo so odpravijo vse rjavine s platna, svile in drugih tkanin, tudi z jekla in železa. Obroči za kurja očesa iz angorsko volne, 1*2 za 25 kr. Augležki lak za usnje, kteri dela usnje mehko in ga lakira ko zrcalo j mal MOOO 25, velik 45 kr. Tekoč lim. Nepogrešljiv v vsaki hiši, kor si lahko vsak sam oskrbi v vsakem gospodarstvu pripetijoče se popravke; ta lim so drži leta m leta in se mrzel rabi. Velik flacon po '25 kr. Nedišeče, nepremočljive posteljne vloge, braneče proti premakanji pri otrocih, bolnikih in olročnicah; po 90 kr., gld.: 1.20, 1.50, 1.70. gfSJjT" t', k. privil. saponiiiBk maBten etor v kratkih tre-notkih odpravi vsakojake madeže iz. vsake obloke in tkanine brez izjeme. Ta novi izdelek v svojem učinku prekosi vse enako fabrikate, ker nobene barve no oškoduje, .bo mahoma posuši in ne diši. Priporočljiv tudi za čiščenje rokavic. Klacon s podukom 40 kr. Štupa proti potečim bo nogam odpravi sitni pot na nogah in iz njega izvirajočo smrnjo ; tudi obutalo konser-vira. Škatljica a podukom za 8 mesecu dovolj po 50 kr. Pariški univerzalni kit ncrnzrušljivo in hitro zveze ne lo Btoklo, porcelan, kamen, morsko peno, lea itd., ampak tudi različno združuje: n. pr.: les s kovino, porcelan s steklom itd., tako da je kakor en kos. Paket tega vsaki hiši potrebnega blaga le 10 kr. Tak kit tekoč prav dober, tllacon 80 kr. Pečatne marke za pisma, hi so zarad ročnosti, cene iu gotovo zaporice boljo kakor oblati ali voBek, najlepše, z vsako tirmo, grbom, imenom ali monagramom. 50 živalica v studenčnici dobro vidijo. Tudi ti drobnogledi mnogovrstno koriatijo, n. pri kupovanji moke, žita, atročnih pridelkov, specerij, tkanine, za razločevanje iu naravoslovje itd. 1 koa kr.: 40, 60,80, gld.: 1, 1.20 1.50. Smrt vaiin Bitnim mrčesom I z novo znajdono tekočino, ki vso mre vse pi umiri. Ta tekočina umori vse rar-čeBo iu ob onem varuje, da bo ne vgnjezdijo. Rabi so proti stenicam, šurkom, moljem, bolham itd. 1 sklenica, velika 30 kr. Svarilo: Kor so imenovani predmeti tudi ponarejajo, obračam pozornost na to, da se lo v podpisanej zalogi , dobivajo nepopačeni. Ceniki vsih predmetov v zalogi so oddajajo brezplačno. Tudi obračam pozornost čestitih prebivalcev po deželi na moj komisijski oddelek, to je edina štacuna v tej struki, v kterej so najmanjšo iu največjo naročilo iz kteroga koli oddelka, hitro in jeftino dovrši, priporoča se tedaj za obilna naročila (12) prva avstrijska komisijska štacuna A. I^i^iodLmaiin-a, na Dunaji, Praterstraese 26. ■C |i i S c |» t i c* bi i k r r (božjast) pismeno zdravi specijalni zdravnik za božjast doktor O. Kllliscli v I*erollssu, zdaj : LouisonstraBse 45. — Ozdravil jih je Že nad sto. • (46) Udatelj m odgovorni vr«dnik Martin Jelovšek Lastniki: Dr. J»»i* Vovujnk In <\ruv\. Tiskar Eriuarri JansehltE U 8