230. številka. Ljubljana, v ponedeljek 8. oktobra. XXVII. leto, 1894.
■ 1 1   -       ■ ■' ■ ■ "'M -.-----—- ■
SLOVENSKI NAROD.
1«h*)a ve* k dan i*e*«r, isimil nedelje in pravnike, tor volja po pošti prejeman »a a> ve tr o-ogerc k« deteta ca vse leto 15 gld., ia pol leta 8 gld., sa četrt leta 4 gld., z* jrden ntseer 1 gld, 40 kr. — Za Ljub I j ado brest pošiljanja na dom sa vse leto 18 gld., sa četrt leta 3 gld. 80 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 80 kr. ta četrt leta. — Za tale dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Zrn osna ni I a plačnje i« od četiristopne pttit-vrute po 6 kr., če se oznanilo jedeukrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi nt! m iavole frankirati  — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je na Kongresnem trgn ti. 13.
Upravoittvn naj w blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. '
Glasovi z Goriškega.
V Gorici, 7. oktobra. [Izv. dop ]
(Slovenska nadaljevalna iola ta obrtne učencu. — Občni ibor drultva „Slo<au.)
Včeraj popoldne je šla me) tukajšnjimi rodoljubi od ust do ust vesela novica, da visoko c. kr. mioisterstvo je zadovoljstvom sprejelo sa znanie novico, da društvo .Sloga" buče ustanoviti v Gorici prekoriitno nadaljevalno lolu ta slovenske obrtue učence. — Dolgo časa smo Čakali take veati z Dunaja is začelo nas je te skrbeti, kajti „Šlogina" prošnja a vsemi potrebnimi načrti in drugimi podatki, za-devajučimi vzdrževsnje in notranjo uredbo te sole, je odšla potom c. kr. glavaratva v Trst ie 17. maja t. 1. Mi poznamo nado laško gospodo, ki se krčevito upira vsakemu slovenskemu napredku v Gorici, zato naš strah ni bil neopravičen, da se uresničenje te lepe misli vsaj predolgo ne zavleče, kajti zaprečiti nam kaj takega itak ni mogoče, ko visoka vlada sama rada podpira obrtne šole in postavlja za njih podpiranje vsako leto v proračun okroglih 300 0C0 gld — Dasi ni doalo Ae vladioo dovoljenje, vender je odbor preakrbei vse, čeaar treba, da se dola lahko takoj otvori, ko pride do voljenje. Klopi in vsi učni pripomočki ao ie nabavljeni in poskrbljeno je tudi za dobre učne moči. Sola je dobila svoje prostore v novem „Sioginem" šolskem poslopju v ulici Baraellini. — Ta Sola je velikega pomena za nas goriAke Slovese?, ki ie od 1. 1885 zaman hrepenimo po o jej T stega leta je namreč tudi deželni goriški zbor dovolil 1000 gld. letne podpore (po toliko dajeta tudi vlada in trgovinska zbornicu in 500 gld. goriško mesto I) tukajšnji »Bcuola profeosiouale", ali a pogojem, da za ■lovenake učence je treba poskrbeti slovenski pouk. Kuratorij te laske nadaljevalne gole za obrtne učence je sicer Bprejel to lepo deželno podporo, ali za pogoje se ni zmenil č sto nič. In glejte ta nad slavni deželni odbor, kako vestno je izvrševal sklep deželnega zbora; nakazoval je tej Aoli vsako leto 1000 gid., ne da h ho bil pobrigal, ali Šola izvršuje pogoje, pod katerimi je sprejela to podporo. Naša dva narodna (!) dežuloa odbornika «ta molčala k vsemu temu in  mimo gledala,   kako  se z
JLISTEK.
Lady Hilda.
(Konian, angleški spisala Ouida.) IX. (Dalje)
Steza vodeča od ceste k cerkvi je bila za konje prestrma in zadnje pol milje ae je moralo hoditi peš.
Bil je zgodnji spomladansk dan, kakeršni so navadni v FJorenci v svečanu; polje je ie bilo posuto modrimi vijolicami, mej zeleno travo so se že pokazale rumene glavice trobent c, po zraku bo rojile bučele in frfoleli metulji, a v sečeh je odmeval glas drozgov.
San Cipriano je visel nad jednim stranskim oltarjem v temni, samotni, veliki, stari cerkvi, v katero ni noben vernik zahajal; samo časih bila je zavetje utrujenemu  potovalcu ali pa pastirju pri
nevihti.
Della Rocca je z bližnjega okna odmaknil zaveso, ki je bila od moljev na pol razjedena in toplo solnce je obsevalo starinsko sliko. Nekoliko majhne kmetske dece je sedelo na stopnjicab oltarja pletoč vence od
deželno podporo potujčujejo slovenski obrtni učenci, ki  iz  vh*  dežele prihajajo v goriško mesto! — Lanski občni zbor društva „Sloga" dne 12 oktobra je soglasno sprejel resolucijo, katero je atavil in uteni--1 t 11 .S', črn" urednik, naj ndbur začne resno misliti im to, da se zapreci nadaijno razaarodovauje našega obrtnega nsrafičaja is da se tnu da prilika, izobrazit *h v maternem jeziku, a tem, da se čun prej ustanovi nadaljevalna šola za obrtne učence a s'oven-skim učn m jezikom. — Odbor je sklenil na to, da UBtauovi ta do šolo do jeseni t. i. Spomladi je po dal prošnjo na deželni zbor, v kateri je razložil potrebo take gole,  ker  laška  ascuola profeasiontle" s cer sprejema deželno podporo a  se  ne brigu za Ktavliem p« g o. in proail sa deželno podporo. Državni   in   dt žalni   poslanec  grof   Alfred   C o roniti i  ae  je  ob jednem  zavezal,  da   plača dni« štvu   kot   ustanovno   glavnioo    zuamenito svoto 4000 gld , ako deželni  zbor  dovoli   tudi sloven-ski šoli jednako podporo, kakoršno dobiva laska Že od  I. 1885.   Kaj se  je zgodilo s to prošnjo, je znaii'!   ^Narodovim"   čitateljem.   Pokopali ao jo v prašni) predale deželnega odbora p d navadno krinko „per studii e refetts", t. j., izročili so jo deželnemu i dbt.ru, da se o tej prošnji posvetuje in poroča pri prihodnjem zasedanji. Vsled.krepkega pojasnila tukajšnje „Sočt* v zakulisue apletke je doftlo do znane tiskovnu pravde T o n k 1 i - „Soča", ki je končala z znano poravnavo  „za ote*  stranki  jednako  častno". Ali odbor BSlogeu se ni dal splašiti vsled tega neuspeha, marveč s toliko večjim pogumom se je lotil il 'la. Zdaj je ta lepa misel faktum, katerega se vesele vsi S'ovenci tu v tej zelć važni slovenski postojanki ob jezikovni meji. — Da bo šola dobro obiskovana, gotovo Ae bolje nego laška, je gotovo, kajti obrtni naraščaj je po večini slovenske narodnosti. Kaka škodi, da smo mu še le letos oskrbeli to, česar mu bo treba v življenju kakor ribi voda.  C-gar je mladina, tega je pnhodnjoBt! Evo gesla, ki naB vzpodbuja v n-Si  težavni  borbi  ptoti nenasitnemu lahonstvu! Da   bi   pa   dola   imela   dosti   gmotnih sredstev, to  bo zopet nova akrb itak dosti obremenjenemu odboiu   Upamo pa, da bosta vlada in deže'a podpirala tudi to 6o!o,  kakor podpirata laško potuj če < valko slovenskega otroškega naraAčaia že od I. 1885.!
raznih poljskih cvetlic, soiučni žarki bo jim pozlačen ali glavice; tople beneAke boje pozabljene slike Bvetile so se kakor dragoceno kamenju pod debelim prahom, ki je na njih počival Slika je predstavljala mučeništvo tega svetnika-čudotvorca in Bvete Justine; spodaj je biloNikodemijako ljudstvo in straže Dioklecijanove, a nad mučenikoma je bilo nebo odprto in nebeAke čete aogeljev bo vzprejemale pobožni duši. Bil je to veličanstven predmet, moj-steroki obdelan od velikega Brešijaoca, ki je, dasi Tizianov učenec in tekmec Pavla Veroneškega, tako malo znan, razun zuab.ti v mestih, ki so mej dolomiti in nuj Apenini.
— To je po mojem mnenju jedna najlepših legend, začne della Rocca, ko sta sliko natanko proučila ter jo ogledala z vseh stranij. Slikarji bo hi prav redkokedaj izbrali ta predmet, da ga obdelajo, tako redko, da se je temu čuditi; znah-ti zato, ker je v tej legendi preveč človeške strasti za sveti predmet.
— Da, odgovori Iady Hilda sanjarski. Človek se nikakor ne more odreči misli, da ga je sveta Justina ljubila z Žensko ljubeznijo.
— Oh, Hilda, kako si brezbožna 1 zakliče m u-keza del TraBimene, malo ne prestrušeu.
Tudi trgovinska zbornica bo imela priliko, dokazati tudi dejanski svojo nepristranost, ne le s suhimi f sumi, kakor se je nedo'žno dobrikaa Slovencem doslej. 01 mestnega zastopa ne piičakujemo ničesar, ker pri t~*j gospodi vlada le sovraštvo do vaega, kar le spominja na Slovence. — In tako bomo imeli Goriški Slovenci šolo, knkoršne nima n ti naša slovenska prestolu ch, bela L ubijana !
Politično dmltVO „Sloga" bo imelo v četrtek 11 t. m. avoi redni letni občni ibor, ki utegne po-stati prav zsuim v. Zadnji čub je pristopilo nekaj novih udov iz tislib krogov, ki so se doalej ogibali t-ga društva. Ali je to dobro znameuje ali pa ima kak drugačen, postranski naneo, tu pokaže morebiti že ta občui zbor. Vederetno.
, III —SfM— '   ' — -
Politični razgled.
Vol ran J«- iležele.
V Ljubljani, 8 oktobra.
Poljaki in Celjsko vprašanje. Dunajski .L&uderbaoki" lastni pol s*.i list „Prze-g'aiu, ki hodi navadno z levicam čez dro in stro, je priobčil očmdno ofieijozno notico glede vprašanj« o Celjski gimuaziji. Dozdeva ae mu, da je vprašanju samo na sebi sicer malenkostno, da pit utegne v aedaniih razmerah veuder provzročiti obilo sitnostij. Zato sodi, da vzl.c vsem pojasnilom bi bilo od Slovencev zahtevano gimnazijo ustanoviti v kakem mestu, ki je večinoma slovensko, in ne ravno v Celju. — Nemci so tega poljskega glasu močno veseli. Iz tlelegaciJ, V soboto je bila prva serija delegatov povabljena k cesarju na dmer. OBar se te pogovarjal z mnogimi delegati. V pogovoru z grrfom Badenijem je leta omenil časniško vest, da se poljski delegatje iz političnih uzrokov niso udeležili debate o proračunu ministerstva unanjih del. Grof Badeni je rekel, da je ta govorica povsem neosnovana. Poljaki zato niso segli v razpravo, ker so že opetovano obrazložili Bvoje stališče glede trojne zveze in se s tega Btališča niso maknili.
Premem.be v naučnem uiinisterstvu. Minister Madcvaki je odredil razne personalne preuredbe v miniBterstvu. Načelnikom prezidijalnega oddelka je postal dr. E'gen baron Hanenschield , dosedanji načelnik baron B enerth pa je prevzel re-f-*rat za visoke šole iz.zemšt vs'učdiŠča. Ministerski svetnik grof Bvlandt ie dobil referat o ljudskih šo-
— Nikakor ne. Kako ae more o tem dvomiti V odgovori della Rocca živabno. Kako ae more zanikati, da č'Bta ljubezen ne bi mogla premagati vse ovire in zapreke sveta V
Liiiv II.Ida ga pogleda in po lici ji se razlije velika krotkoBt; tedaj se pripogne k otrokom, ki bo se na atopnjicah oltarja igrali 3 cvetlicami in jim stisne denarja v njihove zamazane ročice.
— To je jako lepa slika, reče po kratkem prestanku. Ne spominjam ee, da sem kedaj videla tako lepih temnih barv, zlato in to škrlatno crvenilo, ki se je izpuhtelo v tako topel sijaj barv, ra2.un v Palma Vecchiovi aveti Barbari — vi veste — v San Mariji Formoai v Benetkah.
— Portret Vijolante od Palme — da, da. Ali ta predmet deluje siloeje in topleje na človeka. Sveta Birbara s svojimi topovi in Btolpom je preveč silna, da bi napravila tak vti«. Človek m niti predstaviti ne more, da je ta svetnica kedaj kaj pretrpela.
— Ali sveta Barbara sloveča je in jako popularna, če se sme pri svetnici ta beseda rabiti.
— Vsi simboli moči in sile so popularni, narod je slab in ljubi ono, kar mu pomaga. Uprav čud jo je, kako globoko se je v narodu vkoreninil
lah, kateri je imel umrli German, svetnik Zeller pa referat o stavbah Novoimenovani ministerski svetnik grof StUrgkh prevzame referat o srednjih šolan. Volilna rej orma. Poljski poslanic Kof yrzyasky je tedni v Pilznu poročal svojim vohkem o svojem delovanju v drž. zboru in o sedanjem položaju ti bde volilne reforme ]e rekel, da sta Madeyski in Jaworski obljubila, da se dužene volilna reforma že prej, kakor poteče sedanja šeatletna doba drž. zbora, tako da bi se nove volitve viš.le tudi že na podlagi novega volilnega reda.
Poraz ogershc vlade. V msgnaiaki zbornici ogerski je ogersko vlado
zadel čuten poraz. Pri razpravi o svobodnem izvrševanju ver ie grof Audrasay predlagal, naj se odstavek o brezverstvu izpusti. Zbornica je ta predlog vzpre-jela b precejšnjo večino pri tretjem čitaniu pa se je ven načrt odklonil. Vlada je sedaj v veliki stiski. Gotovo je, da pride z načrtom še jedenkrat pred poslansko zbornico, ki ga bo seveda odobrila. Če potem pri drugem posvetovanju v raagnatski zbornici zopet propade, potem se ne more več vzdržati in naBtala bo zopet vel ka kriza, kakor letos poleti.
V u <t n J c d r/avc.
Muskl car* LiBti prinašajo dolga, nasprotujoča si poroč 11
0 bclezm ruskega carja. Koliku je resnice na teb poročilib — kdo bi to mogel ugantiV Trdi se, da bta dve cesarski ladji odpluti v Črno morje, kjer fakata, da pre|>eljeta bolnega carja na otok Korfu fc> turško vlado so se že začela pogajanja, da bosta smeli ladji pluti skozi Dardauele Zdiuge strani se zopet zatrjuje, da se car najbrž ne bo peljal po morju na Koifu, ampak do Iteke z železnico.
Japonsko-kitajska, vojna Londonski listi priobčujejo senzačna poročila. Javljajo, da so se v Pekingu začele spletke, naj bi se cesar odpovedal krom na korist svojemu sinu Kungu. Mej vojaki se je začelo nevarno gibam*, in trvzpa Sht-ng ki spada k voju, kateri ima L' Hung-Thi'1 a■ u ph ruzjiolaganje, je vsa dezertovaln in se pridružita Japoncem. Kitajska volaka se umika u\ vseb konceh, baje da picpreči, da bi Japonci v za-
1 vu Pečrli mogli izkicati voJBko. H zojivkeiz Shan-gbaja javljajo, da je ce dni prišlo v zaliv Prč-di nedemdeset japonskih vojnih in transportnih ladij. Ab so Japonci svojo vojsko mogli izkrcati, ni še znano.
Domače stvari.
— (Višja gospodinjska šola) pri Uršulinkah v Ljubljani je prenehala. Ustanovljena je bila začetkom šolskega leta 1890./91. in sicer, kakor znano, vsled agitacije nekaterih »Siovenčevih" prvakov, ki so jo Uršulinkam vsilili, da bi s tem dokazali — nepotrebo slovenske višje dekliške šole po zasnovah občinskega sveta Ljubljanskega. Cola bo je razširila v tri razrede in imela koncem lanskega šolskega leta vBega vkupe Ki učenk Letos pa se ni oglasilo toliko učenk, da bi se dala š ila zanaprej vzdržati. Prav za prav jo je pokopal učni načrt, kateri, skovan po omenjenih prvakib, ui odgovarjal potrebam, katere ima ulovenako, za višjo izobraženostjo težeČe ženstvo.
— (Nemškutarija na Kranjskem.) Pod tem zaglavjem piše zadaja „Soča* zopet o brzojavki, katero je gosp. Detela poslal v Bali peči zbranim šulverajnovcem, in o stališči, katero je zavzel .Slovenec". Mej drug.m pravi ,SoČa" : „Č ta-teljem priporočamo, naj pazno prečitajo, kaj je pisal
svetnik in uživa velik glas,  do itn na drugega po vsem pozabljajo, četudi sta oba jednaka, kur se doista je svetosti, življenja in  junaške smrti. Mogoče, da bo temu tudi stari slikarji krtvi, ker so si pre-čosto izbirali jeden in isti predmet.
— O ne, odgovori lady II i Ida, bodite prepričani, Blikar rajše upošteva čuvatva in ukus občinstva, nego da je vodi. Pesniki so voditelji, Blikarji *amo svetu drže ogled* lo. Meni ta aveti Ciprijau jako ugaja. Niso ga preveč hvalili. Škoda, da je tu ves zaprašen in v neredu. Kaj pač mislite, ali ga ne bi mogla kupiti?
— Mislim, da je to mogoče — povprašal bom jutri. Mi zdaj vae prodajamo. Kadar javni dolgovi zopet malo naraščajo in kadar ne bo več davka na sol, prodali bomo „Traneliguracijo" — zakaj ne? — saj imamo kopijo v sv. Petru, l'.i naposled, čemu b hranili sveto O ci lijo brez koristi v tako temnem in starem mestu, kakor je Iijlonja, ko bi vender prodaja te slike io še nekoliko takih nepotrebnih b'varij osigurala in zagotovila celo življenje kakemu ministru ali Benatorju?
— Ne bodite tako zavidui, Pavel, pravi mar-kesa Nna, vi ste sami mogli poBtati miniater.
— In obnoviti in dozidati Paleatrioo b komi
»Slovenec* o tej stvari. Kako rahlo je to pisano, kako se izogiblje vsake Žal besede g. Deteli. S cer pa bodo drugo leto deželnozborske volitve in tedaj bodo gospodje imeli najbol|šo priložnost z vso jasnostjo pokazati svoje stališče. Vsakega pravega Slovenca mnenje je, da gospod Detela ne more po tem svojem telegramu več biti slovenski poslanec. Kdor tako proslavlja našemu narodu in veri katoliški sovražno društvo, tega ne more za kandidata priporočati nobena stranka, ki je še narodna in katoliška. Veseli nas, da je »Slovenec", če tudi v rahlih besedah, obsodil proslavljanje nemškega »scbulvereina" : sedaj pa gojimo željo, da to konservativna stranka tudi drugo leto z dejanji dokaže in gospodu Deteli pokaže vrata, ko pride beračit za mandat. Če pa konservativna stranka tega ne Btori, pa ne sme zameriti, če jo delamo soodgovorno za taka dejanja, kakor je bil ta junaški čin našega deželnega glavarja." — Tudi na »Slovenčevo" neosnovano očitanje, da bo »Suča" poslužuje nepoštenega orodja, reaguje „Soča" prav krepko, pišoč mej drugim: .Ali ni to „nepošteno", da »S ovenec" prinaša z Goriškga le jednostrauska poročila, ker računi na to, da ogromna večina „Slovenč^vih" naročnikov ne bere „Soče?" Ali je to „pošteno", da je »Slovenec * povodom imeoovauja nemškutarja Dettelle slavospev prinesel in iz globine srca čestital? Ali je to „pošteno", da je »Slovenec" posredno podpiral zaupnico nemškemu grifj — Plenerjevemu »Sehlepptragerju" in s tem vero in narod izdal Židom? Ab je to »pošteno", da je kar odklonil vabilo na shod zaupnih mož, ker se boji, da bi kak narodnjak ne zabrusil v obraz „aepuštenosti" in „neznačajnosti" Klunu in PovSetu itd ? Ali je to »pošteno", da je »Slovenec* pred dvemi leti toliko povzdigovat katoliški shod in v dno pekla potiskal vse nasprotnike, očitajoče nepoštene namene nekaterim govornikom na kat. Bhodu, zdaj pa sam podpira one govornike na kat. shodu, ki so se z Židi zvezali, vero in narodnost na klin obesili, izročivši se na milost in nemilost nemškemu grofu — oziroma Plenerju? — (Rimski Katolik 1894. str 383) Ali je .pošteno", da »Slovenec" doma v Ljubljani povdarja vero, vero in zopet vero — in svoje rojake v nasprotnem taboru zan čuje, na Dunaju pa svojim koriBtolovnim pokroviteljem hrbet drži in predale odpira? Ali je to »pošteno", da se »Slovenec" veže z nemškutarji, samo da more brco dati rojakom na oni strani ? Ali j« to »pošteno", da »Slovenčeva* stranka po jedni strani poš.lja zaupnice dr. Mahuiču, po drugi straui pa zaupnice pošilja nemškemu grofu — tej neovržno priznani uesreći za vero in narod, katerega je sam dr. Mabnič OStru obsodil že pred več leti? Ali se ne pravi to gosp. dr. M za norca imeti? Da, predragi »Slovenec", o »nepoštenosti" molči, in poprej pometaj pred svojim pragom, kjer ae nahajajo velikanski kupi Bmetij."
— ( „0 r a n i č a r j i". ) Jjtri v torek dne 9 t. m. predstavljsjo se na našem odru prvikrat „Graničari" ali Žegnanje na av. Elija dan, izviren hrvatski ljudski igrokaz s petjem in plesom v treh oddelkih, kojega je spisal Josip Freudenreich, bivši ravnatelj hrv. nar. zem. kazališta v Zagrebu in oče našega redatelja in igralca Dragotiua Freudenreicha.
sijami o priliki vprašanja o davku na oglje! Da, ;az sem svoi cilj zgrešil.
I j -i ■: v H Ida je neprestano gledala čete angeljev na sliki, ki so plavali po zraku noseč v nebesa mu-čeniški duŠ>, zdaj združeni za vse veke, a potom je gledaa drobna, lepa, začudena lica onih otrok. Nikoli ni dosti marala za otroke, k večjemu kot male slike, ki bo lepo pristajale Stothaido vim risarijam, slikam Sir Josbue in fresk* m Correggia. A zdaj ji najedenkrat pride misel, kako Hrečnu morajo biti ženske, katere tako uežne vezi vežejo z bodočnostjo sveti*. A kakšna je bila njena bodočnost? Z demanti, porcelanom in Mr. NVorthum ne da se ustvariti uikaka bodočnost.
-* Vi torej v resnici nameravate kupiti svetega Cprijana? vpraša jo on, dokler ho po vlažnib in pohabljenih tt h stopali k odprtim vratom na Hpumladno solnce.
— Da, — smatrate li Vi to morebiti za blas-I' 'inijo ?
— Ne, jaz mislim, da je moralno propadanje čuvstva, katero dopušča ni »jemu narodu, da prodaja take utvari, blatfemija naše pretekioBti in skrunjenje piava potomcev — ali to je druga stvar in ni Vaš pregrešek. Kaj bodete ž njim, ko ga dobite?
(Daljo prib.)
— Igra „Graničari* predstavljala se je prvikrat leta 1857. v hrvatskem nar. dež. gledališči v Zagrebu z velikanskim uspehom, kar dokazuje že okolnost, da je do danes dolivala nič manj ko 158 repriz. Pisatelj Josip Freudenreich posvetil je svoje delo tedanjemu slavnemu hrvatskemu banu grofu Jelač ću, kateri je igro radostno vzprejel ia pisatelja v lastnoročnem pismu vzpodbudil k nadalnjemn delovanju v hrvatski književnosti. — „Graničarji" so bres dvojbe najpopularnejši hrvatski igrokas ter so o svojem času silno upllvali ns hrvatsko narodno zavest. — Krčmar „Grga*, najmarkantnejša figura v igri, ostal je za večno nekak tip odkritosrčnega in poštenega graničarja. Ta uloga je od prvega časa v rokah rodbine Freudenreichov, ki so po svojem poklicu, kakor znano, vsi igralci. Pisatelj sam, potem njegov brat Franjo in sedaj njegov sin Dragotin Freudenreich vsi so predstavljali „Grgo" in ga je posebno brat Franjo tako dobro pogodil, da ga ljudje splob niso poznali pod drugim imenom nego „Grga". Isto tako šteje pa tudi naš Dragotin Freudenreich ulogo »Grge* mej svoje najboljše. — Ker nam po-daja igra pristno sliko narodnega življenja grani-čsrjev, polno resnih in komičnih przorov, ker je upleteno vmes veliko pevskih točk, tako zborov, kupletov itd., nadejamo se za gotovo, da bode tudi pri nas sijajno uspela ter se za stalno obdržala na repertoirju našega narodnega gledališča. — Konečno pristavljamo, da je igra dobro uprizorjena in da so originalni kostumi iz Zagrebškega narodnega zem, gledališča.
— (SlovenskogledališČe.) Sobotna predstava »Knjižničarja*, gluma v 4 dejanjih, je še uglobila ugodni vtis, ki smo ga pri prvih treh zadobili od naše letošnje drame. Naravnost povemo, da tako dovršenih predstav nihče ni pričakoval. O igri sami le nekoliko besedi). Klub, lovski sport in spiritizem so snov mikavnim zapletkam — vse stvari, tuje našemu občinstvu. Da je nova igra vzlic temu popolnoma uspela in vzbudila prisrčuo veselost, glasan smeh in še glasnejše ploskanje, zahvaliti se je srečni situvacijeki komiki in na našem odru do letos nenavadni vestnosti in spretnosti, b katero se je vršilo skupno igranje. Po predsinočni predstavi »Knjižničarja" lahko trdimo, da je pri nas diletantizmu, tudi pobeljenemu, za vselej odklenkalo. V naslovni ulogi neizkušenega in neokretnega knjižničarja pokazal je gosp. Inemann popolnem novo stran svojega igralskega talenta Njegov Robert je bil ven in ven drastičen, a vender brez pretiravanja. Gospa Anice v a] je s svojo jedantično, v spiritizem zaverovano Saro dokazala, da bo tudi za dramo odlično pnrabna pridobitev. Giasni plosk, s katerim jo je občinstvo izzvalo na odprti oder, ji bodi zahvala, da je baje ob „iednajsti uri" prevzela to ulogo ter |o v maski in igri tako lepo p godila, vrbu tega pa še tako čisto Blovensko govorila. Glavna naloga: robati in osorni, a dobrosrčni bogati atrije iz Indije Macdonald stari je bila v spretnih rokah gosp Freudenreich s, ki nam je z obilnim humorjem in zdravo realistiko obrisal to ataro grčo. Tudi g Freudenreich je žel pohvalo pri odprtem odru. Gosp. An i C (Lothair) je to pot uveril nas, da se nismo motili, prisojajoč mu posebno usposobljenost za konverzacijsko igro G ispodu Danilu (11 iny) vso čast. Da se je svoji veliki ulogi do pičice priučil, bodi samo še mimogrede omenjeno; cbic, s katerim jo je igral, nam je dokaz, da je resno začel uporabljati lepo svojo nadarjenost. Gospoda Perdana domišljavi in bahati krojač Gibson je vzbujal mnogo smeha; samo se nam je zdelo, da so mu v prvem dejanji tri čašo šampanjca le malo prehitro posilile v noge. Gosp. V ero v še k je bil korekten in dostojen Maraland, g. Lovšiu eleganten in blaziran sportsman. Gosp. G. Nigrinova je s svojo navadno marljivostjo naredila iz gospo Dikson, kar se je iz neznatne ulogice narediti dalo. Vse hvale vredne so letos tudi njene maBke. Gosp. Oreh k u (sluga) in drugim kompartom (Sturm, Pod-grajski itd) se je viduo poznala nova šola. Naj-pikantnejše smo si prihranili za deusert, to sta go-spici Slavčeva (Elita) in Polakova (Eva). Živahni kakor veverici bi bili Bami že zadostovali, da (ž vi jat a oder. Fioi razum, s katerim je vsaka posamič znala obrisati svoj rahlo nuansovani značaj, naravna pristnost, s katero Bta igrali obe skupaj posebno v drugem dejanji in obilica pikantnih posameznosti), s katerimi sta ozaljšali svojo igro v ensemblu z gg. Auičem in Danilom v tretjem in v četrtem dejanji, so dokaz, s koliko marljivostjo in ljubeznijo Bta bo učili in vadili Bvojih ulog. Voščimo
jima mnogo tako hvaležnih ulog. — Vsa predstava se je vršila razun dveh premorov, za katere naj g. režiser jzpregovori resno besedo z g. iospicijeotom — gladko in točno. Da se sam ne bo očitalo, češ, vse vprek hvalimo, to priporočamo za prihodnjič splošno natančnost glede izgovarjanja tnjih imen in besed. Tudi nekateri znsčaji se dado drugače tolmačiti, — m kdo bode dlako cepil? Poročevalec je, prišedši iz tako prijetne predstave, srečen, da je lahko užival z občinstvom in se je apo dneva trudu" veselil z veselimi. Narodnemu občinstvu pa priporočamo, naj izpolnjuje svojo rodoljubno dolžnost tam, kjer to lehko stori na najprijetnejši način, in naj pridno obiskuje slovensko gledališče. K.
— (Osobne vesti.) Gospod Ivan Neker-man, sedaj nadučitelj v Podgradu, imenovan je Učiteljem na c. kr. pripravnici v Prošeku. — Gozdno-nadzorstveni komisar g. Fran Don ne r je premeščen iz Novega mesta v Celje. — Na Ljubljansko strokovno šolo za lesno obrt pride delavski mojster g. Jožef Tratnik iz Meseriča.
— (Pesnik Anton Aškerc,) sedaj kaplan V Moiirji, premeščen je v Skale pri Šoštanju.
— (Poroči)) se je v Metliki g. Franjo Gust in z vdovo gospo Stanko Fuksovo.
— (Tržaški občsvet in slovenska krajevua imena) Obč. svet Tržaški je te dui vzprejel resolucijo, s katero se naroča magistratu, »naj takoj odstrani zemljevide, ki se rabijo v okoli čanskth šolah in naj jih nadomesti z italijanskimi, dokler ne bo dobiti slovenskih zemljevidov, katera pa moraio imeti italijanska imena mesta in okoličanskih vasij po nomenklaturi statuta mesta Tržaškega " Nameatništvo je začasno ustavilo izvršitev tega sklepa in zahtevalo zapisnik dotične seje obč. sveta. Pričakuje se, da razveljavi ta — sklep.
— (Ravnopravnost in javni napisi.) Celjska ,1) imovina" piše pod tem zaglavjem: »Čudna vam je ta dogodba o javnih napisih. Najčudnejše pa je, da to, kar velja v jednein  mestu  kot pravičuo, da je to v drugem mestu krivica.   Navaduo je bilo nekdaj, da je bilo sveto, uedotakljivo, kar je razsodilo najvišje sodišče   in   to je bilo naravno, kujci za to je  po   naši  pameti najvišje sodišče, da vtiu* nejo pred njegovo besedo prepiri strank.   Čudno in nerazumljivo se nam tudi dozdeva samo poBtopauie naših oblastev, ki se branijo najvišje razsodbe. To je pač treba vprašati, zakaj? Dotična oblastva suma razglašajo vzroke.   Glavni vzrok  je ravnopravnost. Iz vzrokov  ravnopravnosti  se   ne  dopuščajo tviv.o aloveuaki napisi v Ljubljani.   V Ljubljani stanujejo Slovenci in Nemci, aatoraj treba slovenskih in ti-roških u u j i nov.    »Napisi  eo  zaradi   ljudstva,  ne pa ljudstvo zaradi nupisov." Temu načelu gotovo nikdo ne more oporekati. Žal je samo, da se naša ob.astva v obče, v vsakem slučaju ne drže tega res zlatega načela.   Vie kaže, da velja in se izkorišča to načelo Humu proti S ovanom. če se drže naša oblast va in, kakor je videti, naša vlada načela narodne ravnopravnosti, blagor jim.   A naj se ga drže v vseh slučajih. Kako naj koristi vlada svojemu ugledu, ako misli raviiojiiaviio.it glede pouličnih uajdsov prisiliti celo proti najvišji   razsodbi v Ljubljani in v Pragi, ko pa samo na svojih (vladnih) uradih temu načelu najhuje nasprotuje. Koliko je ms h c. kr. uradov, ki imajo samo nemške napiBe, in vse prošnje in pritožbe ne zmorejo niči   Kako trdovratno se branijo naši poštni uradi Blovenskih napisov 1   ln celo naši sodni uradi si ne dado ničesar dopovedati. Okrožno sodišče, okrajno sodišče v Celji na pr. imata samo nemški napis.   Kako se to strinja? Na jedni strani hoče vlada   dvojezične napise prisiliti avtonomnim oblastveni  iz gole ravnopravnosti, na drugi strani pa bi na lastnih uradih, kjer je največja priložnost izvrševati ravnopravnost, temu načelu kar naravnost bila v obraz. Zaradi tega zdi se m-m vprašanje  o  juvnih   napisih  za    ravnopravnost sedaj preznamenitega    pomena.    Naši    vladi    bodo se morale oči  odpreti  in razmere jo  bodo primorale, kreniti  pot ravnopravnosti v vseh slučajih, in no samo tedaj, če je proti Slovanom.   In  čim prej bo odpro vladi oči v tem smislu, tem bolje za državo in državljane.   In zato nam je všeč vsak pojav, ki pomaga vladi odpreti oči, kajti dolžnost države zahteva in dostojnost,  da napravi red in konec temu zlorazmerju. Kot tako sredstvo zdi se nam potegovanje Ljubljanskega mesta za  samo-slovenBke napise.   Tukaj se povdarja nd vladne strani ravnopravnost, zakaj se pa drugje ne povdarja na pr. v Celji.   Naj čutijo naši nasprotniki, kako hudo dO apravica večine". In vlada naj zve to po uj.h, njim
vsaj verjame. Če tožijo Slovenci, da jim nRmška večina dela krivico, kdo jim verjame. Naj se uče tudi naši nasprotniki, kaj se pravi trpeti, potem bodo dobili boljši čut do pravice in hrepenenje po ravnopravnosti. Potem jim bode lahko prenašati, če se komu godi pravica česar sedaj še ne znajo. V tem smislu se nam tudi krivo zdi protivljenja proti samo-slovenskim napisom v Ljubljani od slovenske strani, ko se je vender izjavilo, da se takoj zopet uvedejo dvojezični napisi, če se uvedejo tudi v mestih, kjer ho dozdaj šopirijo, kljub veliki množini slovenskega življa, samo-nemški.
— (Viharen liudsk shod) Tukajšnje so-cijalno-demokratično  društvo  »Bidočnost* sklicalo je včeraj dopoludoe ljudsk shod v  kazinski restavraciji   ter  postavilo   na   dnevni   red   »razgovor o splošni  volilni  pravici".   Kakor  že večkrat zadnji čas, prišlo je tudi k temu socijalno-demokratičnerau shodu  pod  vodstvom  nekaterih  duhovnikov toliko članov  katoliškega delavskega društva, da so bili sklicatelji shoda in njihovi pristaši očividno v veliki manjšini.   Le mimogrede bodi omenjeno, da se je shoda udeležilo tudi  lepo število delavk,  ki bb menda tudi živo zanimajo za splošno volilno pravico— ka-li? Že pri volitvi predsednika uhodu po kazala se je premoč katoliškega delavskega društva; mej članovi obeh sovražnih taborov nastal je hrupen prepir in mej splošnim krikom in hrupom potisuilo se je nekoliko zborovalcev na  cesto.    Da se to ni zgodilo na pi sebno nežen način, je umevno in obvezane giave   nekaterih  socijalnih  demokratov so pričale,   da so   bili   »priloženi  argumenti" precej tehtni. Navzoči vladni zastopnik je vsled tega shod razpustil. Kakor se nam nadalje poroča, eklican je bil včeraj popoludue tudi v Zsgirji liudsk shod; i« Ljubljane odpeljal se je  tje  kot  glavni govornik znani Grablovic, a za niim baje krdelo »krščanskih BOCijaliStOV*. J^-li bo tudi v Zagorji odločevali taki argumenti kakor v L ubijani, nam ni znano.
— (Kako se Karnijolec v d d e.) Piše se nam: Poročali ste o vi težkem (?) činu Karnijolca Huberta Gsi 6 ta mej drugim tudi to, da je nad poročni k v rezervi. It-snici na ljubo bjdi povedano, da je Hubert Gal e dosegel to-le vojaško šaržo : bil je pri bramb ivch — »frajtai".
— (Za gozdno- in lovsko-varstveno službovanje) bo se pričeli danes izpiti pred kom s jo tukaišnje deželne vlade. Oglasilo se je 32 kandidatov, izmej kater h jib spada 28 v koreško, 3 v krauisko  in  1 v pr uiorsk j upravno področje.
— (Nesreča) Dines <b 1. uri popoludue padel je 4 etni deček Karol Vojska, srn delavca Jakoba Vojske s Poljanske ceste, za Obrezovi bilo na Bregu čez obrežje v sedaj precej naraslo Ljubljanico. D la <••-<: Ivan Jama, ki je ravno m i m i šel, skočil je v vodo, plaval za otrokom ter ga pri llra-deckega mostu še Živega potegnil iz vole Navzoči medicinec J. Robida je dečka pregledal ter koršta-toval na glavi nevarno rano. Otroka prepeljali ao v bolnico.
— ( Z I o b n o 8 t r ) Poroča se nam, da je v soboto mej 5 in 6. uro zvečer uekdo odnesel tablico zdravnika gosji, dr II Dorštner ja, nabito na hiši štev. 3 v Gledaliških ulicah. Najbrle je bi dotični kot delavec oblečen — in so passutje mislili, da se tablica odstrauja vsled ukaza gospodarja. Čudno bi bilo, ako bi dotičnega predrztieža ne dobila polic ja v roke; tudi je g-isp. doktor pripravljen deset g jI-dinarjev plačati onemu, ki ga privede.
— (Optično-fizikalične predstave) zasebnega potovalnega učitelja Jurija MU'.'erja v redutni dvorani privabile so prav mnugobrojno občinstvo. Program 8e je zvršil, kakor smo ga is priobčili in bo nas zanimale zlaati slike, predstavljajoče ekspedicijo Nordenskjodovo, potem razna skulpturna dela glasovitih kijiarjev, razne iiHtro-uomične prikazni in ciklus siik predstavljajočili osvobojevalue boje na Tirolskem I. 1809. Občinstvo je bilo s predstavo jako zadovoljno.
— (Povod nji na Štajerskem.) Po vsem srednjem Štajerskem in v nekaterih krajih G >rntega Štajerja so nastale velike povodnji, ki provzročuejo silno škodo. V Goatingu poleg Gradca je bila na-Btala zopet velika nevarnost za ves kraj. Ceste bo v raznih krajih preplavljene in poškodovane. Podrlo bo je tudi več mostov in je železniški promet na nekaterih stranskih progah ustavljen.
— (Roparsk napad.) V Mariboru je napadel te dni proti jutru neznan lopov neko prodajalko sadja, ki je prenočila na velikem čolnu in imela precejšnjo vsoto denarja pri sebi. Ker je žena
ki cila na pomoč, je napadalec zbežal, pusti 1 pa je nekaj obleke in listin, iz katerih se je dognalo, da je Že večkrat kaznovani postopač Gabrijel Alt.
— (Zveza s I o venskih posojilnic) je priredila dne 3. t. m. v Celovcu shod zastopnikov koroških posojilnic. Pod vodstvom predsednika zveze g. posl. M. V o šn jak a se je zbralo precejšnje Število zastopnikov, ki so se posvetovali o raznih, za posojilnice važnih stvareh.
— (Odlikovan hrvatski profesor.) Črnogorski knez Nikola I. je podelil Zagrebškemu vseučiliškemu profesorju gusp. Spiridionu Brusi ni komanderski križ Danilovega reda.
— (Goreč mrlič ) V Drenovcu poleg Reke je umrl te dni 701etni kmet Matej Kučič. Ko ja ležal v sobi na mrtvaškem odru, okolu katerega so gorele štiri velike sveče, prevrgla je silna burja sveče na oder, ki se je vnel. Še le dim, ki se je valil fikozi okno, je privabil sosede, kateri so ogenj pogasili ia na pol sežganega mrliča izvlekli izpod podrtega odra.
1				
				
	1	r i Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda 1 S A		
	1			
				
Darila, a
Uredništvu našega lista bo poslali :
Za   družbo   sv.  Cirila   in Metoda:
G Anton Erčul iz Dobrega polja 1 krono Živio! Za   »Narodni  dom"  v Ljubljani:
Družba  »Češka obec"   v  Ljubljani   10 kron,
dobljena stava.   Živeli rodoljubni darovalci in njih
nasledniki!
— Podpornemu društvu za slovenske velikošolce na Dunaju je gospod Josip Kovač, c kr. sodnik v It.rski B strici poslal deset goldinarjev, katere so darovali gg : Joaip Ko -vač 8 gld , Janko Rahue, c. kr. notar v Ilirski B stric, 3 gld., Ivan Valenčič, veleposestnik v Trnovem 3 gld., Evgeo pl. Ter buho v ič, c. kr. sodni priBtav v Ilirski Bistrici 1 g d. Iskren\ hvala blagim darovalcem!
Zahvala. C. kr. kmetijska družba v L:ub-bani je na prošnjo kmetijske poliužnice v Kamniku pri kranjskem deželnem odboru izposlovala 50 gld. podpore za nakup Vi žne mostne stiskalnic?. Slavnemu deželnemu odboru izreka za ta dar najiskre-nej.šo zahvalo: Kmetijska podružnica v Kamniku, 5. oktobra 1894
Kazne vesti.
* ( M a d i a r s k a tiskovna svoboda.) V 20. tiskovui pravdi, katero je imel lumuuiki liac »Tribuna" te dni v Kol->Svaru, sta b la obsojena Andrej Baites na tri mesece m I/an Popa Neca ua dva meseca ječe, 500 gld. izgube na kavciji in povrnitev sodu h troškov.
* (E'ektrična razsvetljava v Gradcu) se bodo bržkone pričela že bodoči mesec, ker bodo drla skoro vsa dogotovljena iu si dotični stroji že večinoma postavljeni v centrali in v postaji za akumulatorje.
* (Ruski jezik v Boji ga rij i. ) Kakor poroča »Novoe Vremja", b* uvede b početkom tekočega šolskega leta na v«eb srednjih soiah, semeniščih in učiteljiščih v Bolgariji ruski jeiik kut obvezni predmet. Bolgarsko naučno ministerstvo je že odredilo vse potrebno.
* (Koliko veljajo Italijo njeni anarhisti.) Število anarhistov, katere bode italijanska vlada odpravila v prisilno bivališče, je Že *daj naraslo na 3000 Do novega leta jih utegne biti pa 5000. Ako se računi le 60 ceutesimov stroškov na pojedinca (okoli 30 novč.), veljali bodo ti anarhiati vlado vsak dan 3000 lir, ali nad milijon lir na leto.
Dunaj 8. oktobra. Prva seja drž. zbora je določena na dan 10. oktobra. Poslanske /bi niice predsedstvo je že razposlalo povabila in dnevni red, na kateri se je tudi postavila razprava o novem kazenskem zakonu.
Dunaj 8. oktobra. Bivšega poslanca grofa Egberta Belcredija je zadela kap.
Dunaj 8. oktobra. Splošno se razširja govorica, da so se pri ruskem carju pojavili znaki duševne depresije.
Dunaj 8. oktobra. Avstrijska cesarica je ponudila ruskemu carju, naj se nastani v njeni palači na otoku Krfu.
Budimpešta 8. oktobra. Ob 11. uri dopoludiie se je zaključilo zborovanje avstrijske
delegacije. Minister grof Kalnokv je delegatom sporočil cesarjevo zahvalo, da so odobrili proračun. Predsednik baron Chlumeckj je v svojem zaključnem govoru povdarjal, da kažejo Kalno-kyjeve izjave, da se je pomnožilo upanje na ohranitev miru.
Budimpešta 8. oktobra. Magnatska zbornica je danes z večino šestih glasov o d-klonila zakonski načrt« recepciji ž i d o v.
Peterburg 8. oktobra. V vseh pravoslavnih in garnizijskih cerkvah se moli za carjevo zdravje. Vsi dvorni dostojanstveniki in najvišji javni funkcijonarji so se pozvali v Lt-vadijo. Zdravniki so spoznali, daje carja rešiti jedino če se operira. Car je privolil, da se z vrši sila nevarna operacija.
Pariz 8. oktobra. Predsednik republike Casimir Perier je brzojavno povabil ruskega carja, naj prezirni na francoski rivieri.
London 8. oktobra. Mej Angleško, Nemčijo in drugimi državami se vrše dogovori glede \ kupnih korakov v varstvo njihovih v Kitajski naseljenih podan.kov.
60.OOO gld. znaša glavni dobitek Lvovskih razstavnih srečk, ki se izplača po odbitka samo 10% v gotovini. Opozarjamo naše cenjene čitatelje, <L so bode Žrebanje vrSilo nepreklicno dne 19. oktobra.
Zadatak ob 1 ,8. ari iv«6«r.
štev..-,.    Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.592
V torek,  dne O. oktobra 1*94.
Prvikrat:
Priljubljeaa hrvatska narodna igra:
G-raničarjl
ali
Žegnanje (proščenje) na sv. Elije dan.
lzvivn ljudski igrokaz s petjom in ples trn v treh delih. Hrvatski spisal Josip Freudenreich. Narodna rodim od J. l'o-kornvjit.  Posloven.1 Dirigent *r. prof. (»erbič. Režiser
g. Dragoiin Freudenreich-Veselic. V tretjem dejanji narodni ples „kolo".   Priučil in vodi ga K* režiser Freudenruich. Kostumi iz Zagrebškega nar. tem,
gledališča.
Začetek točno ob '/a8, »ri, konec po 10. uri zvečer. Pri predstavi s vira orkester slav. e. in kr. pespolka št. 27. Vstopnino glej na gledališkem listu. Prihodnja predstava bo v petek, dud 12. oktobra t. I. Blagajna ae odpro ob 7. url sraćer.
Zahvala.
Slavno vodstvo obrtnijsku družbe kranjske je s svojim dopisom z dne 28. soptemhra t. I. podpisanemu obljubili*, v slučaju, ako so tukajAnja frorazrednica v toliko potrebno ČVateroratVodnioO ra/.Airi, v nakup šolske oprave in predpisanih ueil darovati kaj lopo vsoto M77 kron in BO vinarjev, in se ob jediit-tn obveže za vzdrževanje četrtega razreda dvajset tet po kron in HO vimtrjev plačevati ii potrelina dr\a ta kurjavo prosk rbljevati.
Za ta veHkodttfOl dar se podpisani v imenu šolske občine prtapoitovani obrtiitjtki družbi kranjski prav prisrčno in Daj topleje zahvaljuje. (1140)
] v i-n j ii i HolHbi Kvet »n .ToNenlcuh
dne 3. oktobra 189*. Al. Schrey K. Bernard,
predsednik. nadućitelj.
Meteorologičuo poročilo.
1	Cns opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Ve trovi	Nebo	Mokrih* s mm. 1
6. okt. i	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	788 6 <u». 73:1 7 mi. 735 1 «iu.	« 0* C 15 1- C 10 4* C	brezv. si, jvz. si. j\z.	megla jasno jasno	0 00 mm j
7. okt |	7. zjutraj 2. popol. 0. zvečer	787*1 mm. 737-2 mm. 738*2 mm.	♦i C 13 2° C loo° C	brezv. hI. vb« brezv.	megla d. jas. d. JUB.	OOO mm.
XU"CLxia.jels:a. "borza.
dne 8 okt. hra t. I.
Skupni državni dolg v notah..... gld. 75
Skupni državni dolg v srebru    .... 98 , 70
Avstrijska zlata renta....... 123 , —
Avstrijska kronska renta 4°',..... W7 "fi
Ogerska zlata renta 4«/....... 121 , 3 >
Ogerska krouska renta 4°/8    .... ^ti 2n
Avstro-ogerske bančne delnice    .... 1027
Kreditne delnice......... 366 , —
London vista........... t24 , 50
Nemški dr*, bankovci za 100 mark M , 12'
20 mark............ 12 , 21
20 frankov........... § , »O«.
Italijanski bankovci........ 45 „ 25>
C. kr. cekini .   . ........ 5 , Hu
I »i e 6 oktobra t i
4"/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 148 75
Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld..   . 1% , 75
Dunava reg. srečke 6°/, po 100 gld.   .   . 127 . 50
Zomlj. obč. avstr. 4' ,u:„ zlati zast. listi 123 „ 20
Kreditne srečke po 100 gld...... 1*6 t 80
Ljubljanske srečke........ 24 a 75
Rudollove srečke po 10 gld...... 23 . 50
Akcije anglo-avstr. banke po 20O gld. .   . 165 , 30
Tramway-dmšt. velj. 170 gld. a. ».   .   .   . 334 . 5o
Papirnati rnbelj......... I „ ;-3*
kr
Srednja toiuporatura 10".° in 0 9°, za 2 3' in 2-91 pod noruialoti'.
Tužnoga sroa naznanjamo vnem sorodnikom, prijateljem in znance o tužno vest o smrti naše ljubljene matere, oziroma sestre in tašče, gospe
Marije Konšek roj. Krassnigg
posestnice in udove c. kr. poštarja
katera je danes ob 10. uri zvečer, po dolgi bolezni, previđena s svetimi zakramenti, v 73. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bode 7. t. m, ob 9. uri zintrni na pokopališču sv. Gotarda, kjer ee bodo tudi brale svete zadušne maše.
Trojan*, dne 5. oktobra 1894.
Fran Konlek, poae«tn|-k in c kr. pošrni voditelj, sin. — Jostpina Kasohlts roj. Koniek, hči. — Štefan Krassnigg, podjetnik brat. — Anton Kasohlta, gospodar, Janez Petrič,
posestnik, zeta. (1141)
kr.
Ignaolj Promer javlja v svojem in v imenu Hvoiih otrok: Frančiška, Joslplne, Julijane in Engelberte, v iiuenn svojega zeta Frančiška Oregorača kakor v imenu vseh sorodnikov pretužnega srca vsem prijateljem in znancem ;>i('žalostno v.-nt, da je njegova preljobljcna in n<'|)uzabna soproga, oziroma mati in taSća gospa
Julijana Premer roj. Skrem
po dolgi in mučni bolezni, previđena s svetimi zakramenti za umirajoč*', v 43. letu svoie dobe, dane* ob 7. uri zjutraj izdihnila svojo blago duSo.
Pogreb nepozabne rajnice bo v soboto dno 6. oktobra ob 2. uri popoludne.
Svete mase. zadušnicu se bodo brale v Metliki in Podzemlji. (1144)
Prerano umrli bodi blag spomin!
Primostek pri .Metliki, dne 5 oktobra 1H94.
piMinenllt siuaiiik, kak Ii I<»0 vrst, 4 . kr , UMI rnmiilli picki.iiinrililli I gld. 70 kr, ■r--s«;^.\<v.«*woi ■       l»ol|Aili cvropililli  1 gld. 70 kr. pri C *. ZeoENorlinherg. Nakup. Zamen«, fi'27)
V najem se oMa stanovanje
z 2 Bohama, kletjo, kuhinjo, jedilno shrambo in lepim vrtom, vse v najboljšem  stanju,   nin l.ogu  u»M|»ro(i Sevnici.
Natančneje   pogoje   stavi   .f.   (w«>isj>«>«Im i*i<>. mlinar lata l.omi, pošta ICr»ilin». (1104 — 2.
avstr. drž. železnic.
Izvod iz voznega reda
v«l*a-vTs.«s;a  sd.  3.. olKtoTora. 1694.
Tfaati.puo  omenjeni   prihajal >l   lu   ortl.ajalnl   .»»i  oanačenl  »o i ir^njwr..;i.l(>in ftucti. 8re>di)jaevropeki um je k rajnemu čain t r.Jnb
IJnni ia 1 minuti ntpr«).
Odhod ls Idnbljana ju*, ko!.).
Ob tU. uri A trti h. ro nt*+ oiabul vlak ▼ Trbli, Pontabal, KaUak, Ca.
lorno, Kr^naoimfekta, l.jiihno, o«a Solathal  t Au««ra,   lichl, (imnn.
(i«n, duln«|tra<l,   l.rti.l-Oaatniit, /ril na Jaiaru, Strjrr,  Lino, l!ii.lajnvii-n
Plienl,   Marijina vara, Bger,   Karlova   Taro, Kranc.va   »uro, Prago*
Ijlpaijo. Iluniij rta Amatnnen. (Hi 0. uri 7 mm. tjulrnl maianl vlak v Novo maato, Ktičovjo. Oh 7. Mri tO trii,i. clutr.tj '.milim vlak v  1'rbia,  SHiaSSbal,   Haljak, 0«-
lovoo, Fran—naf—lk, I^ubuu, DuuaJ, 6ai Selillial v Solou«rad, Dunaj
▼la Amatrlten.
tih lt. Uri 41 Malta, ititjtoImlH* mnaanl vlak v Novo tnaito, Kočevja. Oft it. t$rt 41) „,im. .tof.itturtttf uaobul vlak v  l>b<», 1'untakal, Haljak,
Celovec,  Kranaciiafitete, I.juhuo, Si-l/tlml, Ounaj. fih 4  uri  14 rt,i,t   jm/inliirlttr oaabul vlak  v Trbli,   Beljak, Oeloveo,
l.iiil.ii.., čce s.-I/iImI v Holuofrra.l,  Letid-Oaateln, /al  na jaieru, In.
ino.t, Brei(uifi, Ourili, Oauevo, Paru,  St*yr, l.iuc,  Omundau, lacM,
Budajev'r-e, I'lrrnj, Marijina vare, Kger, Kranaova vara, Karlova vare,
Prago, I.ipeko, Puual vta Amairttni "f» e. uri :itt ,i,ln. »rrrrr Dieiani vlak v Novo meato, Kouavja.
Prihod r Iajnbljano 0"*. kol.).
Oh ti. uri ,VC mitli mjutntf oeabni vlak • Dunaja »ia Aiaatatten, l<lp. ■ija, Prage, Kraoovvih varuv, Karlovih varov, H|rra, Marijinih varov, PUnja, Hudajevie, tiolnogfada, Liuoa, HMvra, Omundaaa, Iiebla, Ani-eeea, Zalli na irr.ru, Lend-Oailaina, LJnbnaga, Oalov/oa, Moljaka, Fritoaanafnai. Trbiea
Ofc S. tiri ti miti. »JutrrnJ mniani vlak it  Kuccvja,  Novaga moata.
'"■ II. uri '47 rr.Oi. Jnjtoiuttrit uanbui vlak a Oituaja rta. Amitettrn, l.lpaij«, Prag«, KraDOOvih varov, Karlovih varov, Kur«, Marijinih »arov, Planja, Mu.lrjevie, Hotuograda, I.lnca, Htejra, Pariaa, Onnava, Ouriha, Hrricnice, Inoenotia, Zalla ua Jaaeru, I.end-Oaaleina, Ifjnbnaga,. Olovoa, liienaa, PnotaMa, TrbUa
t Hi fj. uri 4ti tu in. j„<f,olu,lnr melanl vlak ta Kočevja, Novaifa maata
'w. 4. uri 4M »lin. t.o/>aWau4r»n oaabul vlak a Dunaja, Ijjuhaega, S»Uthala, Hali.M, ivi.>»>■», v*ra,uietiaf«*ta, Pontabla, Trbiaa.
tth S. url    I min. arvrrr malaiii vlak la Kooavja, \ovaga Maata.
t Ml H. Uti VI mirt n'f"f n«l'ni vlak a Dunaja preko AmitaUan* lr, i.;..ui..iM«. Iirij«a». Calovoa, Poutabla, Trliiaa.
Odhod ls IJublJana (dr*., kol./
CAS   7. uri a:i mm. »JutrrO        v Kamnik. B     V    .   OJi     a     jtOfntluttn* 9 , ,     H.   .   Ari     ,     iwr* „ t
M tO.   „   tO    ,,     rrrrfr ,,        „     (.Ir.lmi  vlak le oktobra nir-
■«ca ub uaiialjah in pra>anlkiti.>
Prihod v Iajnbljano (drž. kol.).
OS   S. ari 50 min. ajtt'r.ij       U Kamnika. B    11.   .   IS     a    atopolMetaM „ ii    S.        arO    ,,     arr.vp ,t
s    V.   .   SS    „    ttv*drr ,       ■     (iladnji vlak le oktobra me-
•eca ob iicftel.Hh in praznikih.)
•4—227)
Zgubil se je velik pes
crne, kratke dlake, brez znamke, z novega strelišča. — Kdor bi ga prijel, je naprošen vrniti ga proti dobremu plačilu lastniku na novem strelišču. (1146)-
Graščina Rakovnik
pod Zelenim hribom v Ljubljani
prodi) na drobno
svoje ostale hribe.
Kdor želi kaj kupiti, oglasi naj se
dn6 9. oktobra 1894
ol» O. url dopolnil ur na lici mesta. (1117—8)
r
€
I
Dr. Behring-ov \
l lek proti difteriji
(lekovita krvna, sirotka)
prirejen pod kontrolo gospodov profesorjev dr Boh-rlnr^-a in  dr. Ehrlich-a,   ;■ot< ni  goapotta y.ir»iv-atvonega a\etu'al.-.ii dr. Llbborth-a.
Dobiva ho:
^ Sf^v lekarni Trnk6czy-jevi
4
\*if\ \        ( x ii A ti 11
Staiolva G ii š ti 11 vdova Knx roj. \Veibl
poročena.
Metlika, v vinotoku  1804 (1148)
i 4;"-'cviK'iy^^• *4^:^^f^^■:.vv.^yiy-: %^t^p^
Lvovske Srečke a 1 gld.
Glavni dobitek
11 srečk 10 gld
6 srečk 5 gld. 50 kr.
J. C» Maver
priporočata.   .     H     -~ 1*7_
1 k m A- Gruber.
Iidajatelj ii o Mwni ureduik : Josip M o i I i.
LttHtuina in ttek „Narodne Tinka«uo".
3331^4