List 32. m v • lecaj ILIII. i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za eelo leto 4 gold., za pol 2 gold.. za eetrt leta 1 gold.. pošilj po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr V Ljubljani 12. avgusta 1885. Obseg: Setev s strojem v vrste. Razglas kranjskim ovčarjem. Razpis štipendije na vrtnarski šoli ,;Elisabethinum" v Modlingu. O šolskem zdravstvu. (Konec.) Rim nas ljubi. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. Setev se strojem ste. tudi skoraj za tretjino višji postali. Kaj ima tukaj kmetovalec storiti? Odgovor je lahak: Svojo kmetijo 1110- Pisal času primerno prestrojiti, ter skušati kolikor zdi se mi več potrebno, povdarjati spreme njenih razmer našega kmetijstva ker sem to v r> l ciLajnic,i. iic^oc^ct A.intiiiji3t v a j jv^i w t vicah" uže pri tej ali oni priliki večkrat storil. Razmere so se žalibog le na kvaro kmetovalcu spreme- nile njegova dolžnost vsemi silami bojevati stanek ter vse poskusiti goče iz zemlje dobiti, ne, da bi ona opešala, sem uže o potrebi pomnoževanja živine ter glavni vir kmetovega dohodka iskati v živinoreji; vendar pa iz-vrševaje to gospodarsko stroko pridelovanje žita ni treba popolnoma opuščati. Tudi pridelovanje žita v zvezi z umnim živinarstvom da še vedno nekaj do- bička, današnjih pridelovanje nekoliko bolj umno. zoper izkušena pravila umnega brazde noter do poslednjega Pridelek prid. podvojiti ; T*: c ti* a Podoba 1. niča pametnega gospodarja premišljevanji pred dobrim desetletjem stal mernik pšen i da je tri gol- dinarje, danes pa le nekaj čez dva goldinarja? Na vse to na vrh so pa stroški za živenje,...... o setvi. obleko, davtk itd. znano, a marsikaj mora se še poprej spremeniti. Moj namen danes ni govoriti splošno o pridelovanji žita, ampak Kako se pri nas seje, to je vsacemu malokateri kmetovalec ve, koiiko semena se po nepotrebnem proč vrže pri našem načinu setve in kako primerno malo obrodi pri nas žito, vsled neprimernega prostora, v katerem mora rasti. Pri nas običajna setev zavrgla se je uže davno v vseh naprednih kmetijah in deželah ter se uporablja edino le še setev s strojem v vrste. Predno natančneje spregovorim o prednostih setve s strojem v vrste, popišem naj površno ta preimenitni stroj. Podoba 1. kaže nam sejalni stroj v veči meri risan z vsemi posameznostimi, podoba 2. pa stroj pri delu. Glavni deli stroja so v okviru, ki stoji na štirih kolesih. Seme dene se v zaboj, ki je pritrjen na vrhu ptiči in domača kuretnina ga proč zneso itd. , nepri-ličnosti; pred katerim nas vedno brani strojeva setev. 3. Semenska zrna ležijo vsa enakomerno oddaljena eden od druzega; kakor je znano, potrebuje vsaka rastlina gotovi prostor za svoj podzemeljski kakor tudi nadzemeljski razvitek; na vse to treba je ozir jemati. V prvem oziru imeti mora rastlina primerni del zemlje, v katerem ima prostor vkoreničenje, iz katerega dobiva hrano in vlažnost za svoj razvitek. Nad zemljo zahteva rastlina prostora za raščo, hoče dihati in imeti svetlobo in toploto. Z enakomerno oddaljenostjo je v zvezi enakomerno ukoreaičenje; korenine zamorejo se širiti in poranoževati ter vsled tega pri- dobljevati veo hrane in več vlažnosti; vslei vsega tega naredi se več štibelj in listja. To vso zopet naredi, da se pridela več siame ter več in boljšega zrnja. Predaleč bi zašel, ko bi hotel tu navajati vse poskuse, ki se so v tej zadevi vršili, to pa vem, da bi najbrž nevernega Tomaža piepričale. 4. V ozki zvezi z vsim rečenem je tudi enakomerno globoko spravljanje zrna pod zemljo. Vsako seme potrebuje posebno globočino, katera je pa zopet odvisna od razližnosti zemlje ter od vlažnosti. V težkih zemljah je primerna globokost 2— 2 5 centim., v srednjih zemljah 4 centim. pri suhem vremenu tudi 5 centimetrov in v peščeni zemlii 6 do 7 centimetrov. Po- pnmerni množici enosnih vzdigneno seme v cevi seme enem se i zorani seme enem setve caini setev setev enem Enakomerna oddaljenost semenskih zrn eden od druzega, njih enakomerna globoka lega, prouzroči tudi enakomerno stanje rastočih rastlin. Vsaka rastlina ima potem enako veliko prostora pod in nad zemljo, enako veliko hrane, zraka, svetlobe in toplote; nasledek tega ni samo boliše žito na kakovosti, ampak vendar setev enakomerno iz setvi nemogoče popo stroiem brez vses:a uze v jeseni setev, ni tre -o z brano \ Na ta način obziru na njivah, ki so z roko ne povsod enako slabo , tu in osno prav zelo slabo. Poglejmo )jem; ob enen njiva obzeleni, r klasje, ob enem cvete in ob Na naših njivah pa danes ena )ode, jutri druga in tretja ima del niive ie popolnoma zelen, :o je njiva enakomer- ragocena zimsita ;a ročno setev n Pa tudi še to p izvršiti, če se kar s silo iz zemlje i z ima strojeva setev, d* od enem gre vse enem je žito doz< rastlinica iz zem uže dva lista itc čez m čez neenakomerna nesra podorania ali nodvl ClllO 111 i ročni in sem i nremece 255 je gnjilo; o tem se govorim pri prihranjenji semena odstraniti s sejalnim strojem kot varčen mož Ako gospodar vživa zaupanje ter je znan dobil bode kmalu potrebno svoto a nih grafij Kako je pa z enakomerno oddaljenostjo posamez- posodo. Če bode potem to svoto redno ob obrokih Ljubi Bog, ko bi človek imel pri roki fot z roko obsej njive t Tukaj en grm rastlin, seme nazaj plačeval z denarjem, ki mu ga da prihranjeno tam en cel snop skupaj; tukaj posamezne rastline, tam ki bi' hotel •i A ai * « a ' odkrižal se bode kmalu tega dolga. Tisti pa 1 stroja si nakopati vknj dolg na> pa prazna lisa pripravljena za izgojo plevela in tako posestvo, ali pa bi denar proti visokim obrestim na pri setvi s strojem pa v go dalje po celi njivi enak nered e prednosti strojeve setve v vrste prerešeta- stilno nesel posodo vzel in dobiček vam okoliščino p ozn bedemo kot rav 1 ne najmanj važno uči ? naj se tisti naj pa nikar stroja ne kupi, ampak poprej hraniti. Dostikrat pomaga de je pri stroje vi setvi tudi dosto manj narju uže boljše gospodarjenje, kajti slabo gnojišče in plevela. Temu vzrok je lataičneje obdelovanje, po sebno pa enakomerno stanje žita, katero ne pripušča pa gnojnica pred vrati se ne strinjajo s sejalnim stro ploditve plevela Enakom jem Naj se prvo na bolje obrne drug pride potem lobe in star-je žita, enakomerni vpliv svit- močmi samo od sebe. Sicer se da doseči veliko z druženimi aka ima za naravni nasledek tudi enako i in sejalni stroj kupljen od večih posestnikov merno krepko razvijanje rastlin, vsled česa ne polega žito tako moČLO, kakor tudi snetljavost manj močno nastopa ene občine pomenil bi velik napredek v kmetijstvu za celo enjo Sedaj pridemo do glavne prednosti strojeve setve v vrsto, memo one z roko vol namreč do pr Razglas hranjenja semena Manjša poraba semena ima vzrok, da je pri setvi v vrste razdelitev semena po no v tem svoj njivi enakomerna, nikoder pregosta ter da vsako semensko zrno skali. Ni mi skoraj treba posebno razlagati, da pri ročni setvi, vsled različno globoke za-lake ali podoravanja semena, četrti, tretji ali pa še kranjskim ovčarjem. kr. kranjska kmetijska družba bode iz letošnje državne subvencije za zboljšanje ovčarstva nakupila nekoliko ovnov in ovac jih brezplačno dala takim kviškega p lem podarjem, ki dokažej ter ) v celo večji del eno besedo svoji prošnji, potrjeni od županstva in od cerkvenega ega semena niti iz zemlje ne pride večj pi ali manjši del drazega semena se urada, da uže več ročni setvi bkozi okno zažene. Koliko semena gre v zgubo, si vsak za svoje njive lahko izračuni, ako ve, koliko semena potrebuje se semena potrebuje za let precejšnjo število ovac edijo za adno setev, in kolik setev s strojem. Po različnosti njiv, podnebja, kako na hektar semena, kolikor vosti m ti žita računi se da je njih kraj za ovčarstvo posebno ugoden, in da jih je volja dobljenega ovna najmanj 3 leta za pleme držati, in kolikor umno ovčarstvo dopušča tudi svojim sosedom za pleme prepuščati. Prošnje , potrjene po predsedniku dotične kmetijske podružnice imajo se zadnji čas do 15. septembra naslednja tabela kaže pr Hektolitrov Hektolitrov Prihrani se Ime žita pri navadni pri setvi na hektar setvi s strojem litrov Pri pšenici 2—3 1-6—2 2 60 „ rži 1-8—3 1-5-2 65 „ ječmenu 2—3 1-6- 2-2 60 „ ovsu 25—4 2-3—3 65 » ajdi 1—1-5 0*5—0*8 60 „ grahu 2-3 . 1'5—2"5 50 „ leči 1—2*2 0-6—1-6' 50 „ grahori 1-8—2-5 1-2—1-8 65 „ bobu 2-5- 3-5 2—3 50 podpisani družbi vložiti kmetijska družba kranjska v Ljublj julija 1885 Karol baron Wurzbach predsednik ? Gustav Pire tajnik. Razpis štipendije na vrtnarski šoli „Elisabethinum" v Modlingu. tnarski šoli „Elisabethinum", koja je v zvezi oddaste z gospodarsko šol Francisco Josephinum 25 o ugodnih razmerah da se prihraniti semena do lega cesarja se za šolska leta 1885/6. in 1886/7. dve štipendiji po 250 gold. na leto; ena teh štipendij ima ime presvit- drug pa presvitle cesarice. o? se pi v manj ugodnih 20% in uže vsled tega izplač večjih posestvih sejalni stroj v dveh letih Prosilci za te štipendij vložij naj svoje prošnje če najpozneje do 31. avgusta t. 1. pri vodstvu šole Fr ov-f [/ii ? v-vjiaa jjuccot v j ii oc/ja-mi otiuj v uvcii lotili j L/O 1JC*J jfv^n^j^ ii \j kjjl. ciT^uotci u. JL. pi vuuoiv u. ouiu ian- uže ne v enem letu, ako je bila žetev za to toliko cisco Josephinum" , pri kojem je tudi mogoče dobiti boljša Omeniti pa moram, da mora biti njiva za setev s strojem dosto bolj skrbljiva pripravljena, kakor je pri nas običajno, na vsak način mora biti pa njiva na ploh zorana. natančneja poročila o šoli Za 1. 2. 3 prejem v vrtnarsko šolo je potrebno Dovoljenje stai ali varuha za vstop v šolo Znalo bi se mi omenjati, da je setev s strojem krepkosti • 1 -i • 1 • v v # rn • r/ 1 i Spričalo o dobro dovršeni ljudski šoli. Starost najmanj 15 let pri primerni telesni neizpeljiva zarad pomanjkanja vprežne moči. To ni merodajno, ker se uže dobivajo stroji za enega konja, o vrtnarskih delih Želeti je tudi, da ima prosilec uže nekoliko znanja sicer se pa vprežna moč tudi na posodo dobi Stroj za setev se da povsod porabiti, da le ni njiva prestrma Največa ovira napi troja je njegova precej velika cena, kajti stroj stane od 250 do 420 gold. ter Štipendisti niso prosti šolnine. Na Dunaji, 27. julija 1885. Od c. k. poljedelskega ministerstva sej e ob enem v do 21 vrst. Tudi ta ovira da se 256 Šolske stvari čital naj bi primerne in podučne razprave o zdravstvu f v kar morejo mu koristno služiti: »Domači zdravnik 9 šolskem zdravstvu. p Referat za okrajno učiteljsko konferenco v Po stojni dne 8. julija (Konec.) Ko učitelj otroke od starišev v odgojo in poduk prejme, naj poleg onega, kar ima in mora po napom- njenih predpisih in razpravah glede zdravja njihove izdan po družbi o difteritiki". Mohora n Vlakrobiotika j? Poučilo ravnati iu . i n Pravila, kako je z navidezno mrtvimi Gremeinnutziges Krauterbuch", knjiga, katero « v šolski sobi sam storiti, jim dalj ne nego od njih tudi strogo zahteva roča, vedno tudi doma kolikor mogoče v čistem in zdravem zraku, da naj se skrbno in povsod varujejo škodljivega prehlada, kateremu more cela procesija pomenljivih bo izdal je Ferdinand Siegmund in druga dela enakega za-popadka. Posebno zadnje imenovana knjiga bi se ne smela v nobeni okrajni učiteljski bukvarnici pogrešati. nji ni le domače in drugo rastlinstvo prav po domače in strokovnjaško opisano, kar more učitelju pri naravoslovnem poduku v šoli dobro služiti, nego je T>rx vsaki rastlini tudi povedano, kako more se iz nje zdra-darnaj1 bodo vilo napraviti in v katerih boleznih slučajih pomaga, toplo pnpo ter kako naj se rabi. Kot poseben dodatek nahaja se v tej knjigi tudi odstavek: „Der Geheimmittel-Schwindel v katerem avtor prav dobro okrišpa tista zdravila 9 1 leznij slediti; da naj bodo prav snažni, čedni in čisti vseh zadevah in okoliščinah katera se ljudstvu po časnikih kot pravi čudeži za drage ; da naj vselej svojim močem primerno radi, z veseljem in pridno delajo, se lenobe in postopanja varujejo, a o pravem času pa tudi blago denarje vsiljujejo m ponujajo. Koliko denarja se dejno počivajo; da naj bodo vselej ob vživanji kakoršne koli hrane strogo zmerni in redni; da naj se dečki vsaj do svojega 24. leta zdržujejo kadenja škodljivega tobaka; da naj se deklice nikdar pretesno in pretisnjeno ne oblačijo; da naj nosijo vselej zadosta veliko in bolj času uzor snage, ter hko vernemu in*neukemu'ljudstvu na ta način po sleparski a tisočakov. In nasledki temu poti izžema in vkrade, ne morem ravno povedati gotovo pa mnogo mnogo so. da bolezen čestokrat še hujša, neozdravljiva in smr tonosna postane Resnična, pa žalostna istina je to Šolska soba naj bode učencem vselej ob vsakem možno tudi kraj v ka ohlapno obuvalo itd. Privaja naj v vsakem obziru terem se more in da vselej čist » svež in zdrav zrak prec iz začetka na strog in točen red. Opominja in svari naj jih pred nevarno razvado ob zimskem času si svoje spalnice se žrjavko greti marsikomu luč življenja prezgodaj vživati katera navada uže elej vpihnila Se spodbudnimi, iz življenja vzetimi izgledi naj uči telj spodbuja in vnema svojo šolsko mladino za sveto ne- čednost; krepostne čednosti; čistost, sramežljivost dolžnost in druge enake kreposti ohranijo človeku zdravj in mu daljšajo življenje; strasti mu pa najdražji zaklad špirita Bolj odraščene šolske deklice naj se spodbujajo ia v to vnemajo, da se doma same vadijo za strogo snago cele hiše, osobito pa še stanovanja in spalnice svoje skrbeti. Pri nobeni kmetski hiši bi se nikdar ne smelo po grešati „bezgo in lipovega cvetja biša", ukamilic", »arnike«, ..astramontane" ?? u rt ii n zdravje" rušijo in kaze ter ga pahnejo v revščino, nad , „slanega tropinovca 7 soli", „nekoliko dobrega in čiste u, „sieza", „aj- „kafernega ..angleške ali grenke medu rt o licerina loge nesrečo. Bolezen in prezgodnja smrt je pogo stokrat šiba, s katero Bog čloteka za njegovo pregrešno in protinaravno življenje tepe in kaznuje. Nedolžni člo- vek je z vsem zadovolj dolgo^bode živel 5 vse ga veseli, zdrav Čednost je najboljša prijateljica, strast pa najhujša sovražnica zdravju človeškemu. Posebno živo naj učitelj svoje bolj odraščene osobito ponavljavne — učence opominja in svari kedar bodo šolo ostavili, z vso skrbljivostjo varujejo v javnem življenji svojem nesrečnega pijančevanjasnop sanja in drugih takih priprostih domačih zdravil, s katerimi more se ob pravem času umno rabljenimi marsikaka sicer dolgotrajajoča in nevarna bolezen prav v kalu svojem zadušiti in preprečiti. Zakaj, ob katerih slučajih in kako se napomnjena domača zdravila rauijo, je gotovo vsakemu domoljubnemu učitelju dobro znano toraj o tem tukaj dalje ne razpravljam 5 za Ker so taka domača zdravila velike važnosti za da se, vsako hišo, dolžnost je učitelju, da on bolj odraščene učence svoje šole, osobito ponavljavce, sam dejansko poduči u in pa pogubonosnih cevaiija, — puuuu, ^ — — denar, kateri dve potrebi tudi vspešno rabijo * vjvj wj v/uv ^*^w j- - — - — * kako se ta zdravila pravilno napravljajo Poduči naj dalj ob tudi j strasti se po mili domovini čedalje bolj pogubonosno n telesno zdravji in raz kako se jim je ob hudi uri vesti naj jih ta uže doma vničevalno širite, ter ljudstvu duševno kradete in mu njegov gmotni stan spodkopujete devate. Ako pa učitelj hoče mladino svojo za čednost in krepost vneti in pridobiti, mora jej sam biti pravi uzor čednostnega in krepostnega življenja. Kaj pomaga, če mladini v šoli še tako lepo o čednem , treznem m varčnem življenji govorim, če me pa ta izvan šole vedno le pri kozarcu, pri „ dobi ali pa na prostem zasači; kako je z utopljenci, od strele zadetimi, v prvih zmrznjenci, ^uuo^ — — ----------- > - trenotkih ravnati in kako se jim je ob kužnih bo zadušelimi in leznih itd. obnašati in držati Priporoča naj jim in prepričuj naj > da v ne varnih in sploh v boleznih more le vešči m spretni zdravnik izdatno pomagati, po katerega naj ob potrebi pildkih" in drugih igrah čepeti brez odlašanja pošljejo da se bolezen preveč ne raz- dragi čas ter svoje zdravje in premoženj vidi? — Ali bodo moje moralične pridige zapravljati pase ter smrtonosna ne postane Nikdar naj pa v bo ako so še leznih svojih pri mazačih in konjeairkah pomoči ne tako lepe stvarne in jedrnate kaj zdale, ako pa temu iščejo ali pa vse božj volj prepuščajo i kar sam ravno nasprotno ravnam svoje prizadevanj trud uže marsikoga prerano pod rušo spravilo in delo s svojim slabim izgledom ob enem tudi sam Nad vse smešno in obžalovanja vredno je pa to sproti totalno vničujem neovrgljiv odgovor ? iom oo enem iuai sam • i>au v&o omoouu iu -—j- _ —-—■ nikdar ne! je kratek in da se po nekaterih krajih mile domovine ljudj j kovrstnih boleznih še celo vraž poslužujejo Da zopet k stvari preidem, omeniti mi je še da ? našem okraj nahajajo se vasi, iz katerih za ako učitelj hoče svojim učencem resnično in vspesno zdravje skrbeti, mora se tudi sam glede zdravstva potrebno izolikati (ker učitelj bi moral, da bi vsemu, kar se dandanes.od njega zahteva, tudi zadostil, biti po- drugače reči, nekoji bedaki in prismode v ob vsa-Še celo v ne mo.em bo- vojih leznih svojih sosedov k nekim gotovim n Ščavonarjem u V Trst po „lek" hodijo. Zopet smešna in žalostna istina polni čudodelnik) T dosego (ne čudeže delati) tega Vsakega pravega učitelja sveta dolžnost je: zdravstvenega in moraličnega stališča take napake iz pregrešne domišljije uže pri mladini zatirati in vniče , ter je počasi izmed ljudstva popolno iztrebiti. Ako učitelj pri šolski mladini glede zdravstva to vati kar sem ravno omenjal, dosegel je ob enem drugim rodovom ljub da podučujeta je v jeziku barbarskem še celo opravljata v njem daritev najsvetejšo opravili niso ničesar. Rim pokazal je jasno, da enako slovanskem in vendar doseže 7 _ . . tudi svoj namen tako, da mu v tem obziru vest kaj očitati imela ne bode, ker s tem ni le skrbel za zdravj svojim učencem na malem prostoru šolske sobe in za šolski čas, nego čuval je nad njihovem zdravjem uže nas. Spoznal je, da tožbo je narekovala le zavist so vraštvo, in zlobni, sebični nameni; uvidel je, da tožniki ' a m m ^ ne brigajo se toliko za vero v Slovanih, marveč za svoje interese, svoje gospodstvo — zato prezrl za šolski čas, nego cuvai je nau njiuovem zuravjoui u*o o, --- ----— 7 . 1 ; V ob času. ko so bili za šolo še nedorasli, a ob enem jih njihovo pritožbo. Prevrat blagodejni sv. očeta je pa tudi s potrebnim orožjem preskrbe! * s katerim kola i a celo razveseli, ker čul je uže, da po vrlih bratih bode jim moč v njihovem javnem življenji za najdražji zaklad njihov, za ljubo, drago »zdravje" skrbeti, je va- solunskih se krščanstvo oživlja, utrjuje in širi brzim korakom; uvidi tudi, da vspeh še sijajnejši bodeta do- rovati in ohraniti M. Rant segla 9 če podeli jima vikše cerkveno dostojanstvo ter posveti povolj število slovanskih mladeničev pr nju duha v mašnike. Misel to izpelje njemu nasled Rim nas ljubi. Spisal Ivan Lavrenčič nik papež Ha dr i j an II., ki posveti ju v Rimu, v cerkvi sv. Petra v škofa ter blizu 50 nju učencev v svečenike. Ker pa je bila volja božja, da v malih dneh 14. svečana 869. modrijan Ciril umre, odlikuje ga sv. oče m žalostnim, otožnim srcem prebiramo povestnico njim izvestno Slovane, da pokoplje njega čestita te naših pradedov. Kaj bi je ne! vsaj skoro slehrna nje lesne ostanke z največjo častjo vlastno svojo stran spisuje nam ljute, strašne boje, katere so morali v cerkvi sv. Klemena ke v biti za obstanek svoj s sovražnimi svojimi sosedi in z da sem posvetil Metodij v škofa misli si drugimi barbarskimi rodovi, * — pogubonosnemu mrčesu, po pokrajinah njihovih l£UliiU O V UJ11111 xu. u „ rx uo. ovrn ^o.viu u w ^ * j • -----~ ------ ki so razlivali se, enako sv. oče — pomogel nisem njemu in ne njega ljudstvu Videti zadostno: odvisen in ostane kot škof služen nemškemu je bilo da hočejo in morajo ukončati narod slovanski, solnograškemu metropolitu in deloma vladiki pasov j ^ UilU j ua v^vg w iu -----------------o-------- Pač zaman niso brusili meča, ker severnih Bodricev in skemu: roke so mu prosto gibati se ne more Luticev uže dolgo ni — izginili so za vselej surovosti dosegli bi bili še več gum dajalo je ali moč sočnost svoji po »1 um se vei;, an iuul, ou^uoi, ^v, nebo našim očetom, da viteško stavili tedaj prostosti, samostalnosti mu je treba." V to svrho ne premišljuje se dolgo, da osnuje panonsko-mo- ko nadškofijo ter imenuje Met odi j a nje metro so se v bran, čestokrat premagali sovraga in oddahnili politom in posebej poslanikom svojim za pokra se ali žal le za trenutek! Komaj je opešala inila ena sila, vzdignila se je dru nov boj se prične jine slovanske V svoji dobrohotnosti potrdil je tudi prevod sv. pisma in podlegli, obupali bi bili naši pradedje, da vsaj ena v besedi slovenski in še celo dovolil slovensk velevažna, čila moč ne bi bila delila jim tolažbe, iz- tureiio, proteč z izobčenjem onemu, ki bi si 1 turgijo, proteč z izobčenjem onemu ki datne podpo enako pravičen in to je bil Rim, vsem narodom grajati naredbo in jezik slovenski „qui autem > isojal ausus Strpeti ni mogel, da bi bile udušile fuerit aliter persuadere vobis vituperans litteras linguae .<• « 1 • • i i m .1 _____1 • _________i ^^ i.<. ^ U 4 vrlemu > trdno na- Rastislavu naslednika (Konec prih.) se, da vrnejo se kmalu ejaj tudi, da veljalo In izvestno bi bili se nemške kneze in sploh bratoma in nam sovražne duhove. Dasi so napeli vse sile ter nj črnili sv. blagovestnika v Rimu, da zapeljujeta ljudstvo ? 258 Naši dopisi. Gorice 3. avgusta. (Izv. dop razredih pa po ure, v razredu se slovenščina ni Konec.) Prešli podučevala posebe. Učnih moči je na realki 16. Za četek šolskega leta bo teden so dovršile tukaj vse šole svoje leto. Tistih du- dne oktobra t. na gimnaziji, kakor na realki hovnikov četrtoletnikov ki je 5. nastopijo še letos službo Nekedaj so konec šolskega leta priobčevali ti Tukaj je umrl 22. julija načelnik velike obrtne hiše Viljem Ritt ki je bil tudi deželni poslanec skane imenike učencev tudi na nižjih šolah, in je vsa- predsednik trgovinske-obrtnijske zbornice kdo razvidel obče so samo, kdo se uči, ampak vsled razvršče- mu pripisovali velik čut pravičnosti, kar je v Gorici res- vanja po zasluženji, tudi kako se uči Peter ali pa Pavel, redka prikazen, sosebno pri glavah, ki kaj ukažej Taka objavljanja, kakor tudi deljenje daril so bila ne-oporečeno pome tiskati klasifikacij zmorejo. Njegovega pogreba se je udeležil velikanski moralne vrednosti, kljubu tej sprevod, v katerem je bilo največ delavcev iz Ritterjevih obče pripovedujejo, da ti veliki obrtniki ne resnici se novejšim vzgojevalcem ne zdi več potrebno, tovarn Gorici izročati edino še gimna derej v-^v-v, jj.i^u.vv.ujvjv, Vil* Vi T V/l 11 UUl tuiftl U O delavcev, kakor drugod; kljubu temu so obrazi zija in pa realka redno šolske programe občinstvu. Gim- teh delavcev kazali jako žalosten pogled. Nič čvrstosti nazijski učenci ravno niso po zasluženji razvrščeni dasi lokalno časopisje ostro grajalo gimnazijskega vodjo zaradi tega; časniki so dovolj jasno povedali, da zaradi nekih »ljubljencev", da bi ne prišli na konec pri razrejevanji, se redno tako postopa. Na Pruskem rojeni vodja g. Pantke ne ljubi samo čez vse rojenih nemških ča" očita dijakov, ampak jih, kakor mu tudi zadnja „Si še ponareja iz Slovencev tako pomnožil i več razredih je Nemce neki če je tudi med letom kak Nemec izstopil, je vendar vštet tako, kakor da bi bil obiskoval do konca leta gimnazijo tem hočejo dokazovati nadalnji sedanji nemški ustroj naših srednjih šol. Na realki je namreč tudi vodja , ki Slovencem želi enako dobro, kakor gimnazijski, in oba ta šolnika sta uda deželnega šolskega s\eta. Potem pa se naučni minister sklicuje na sklepe tega sveta , ki mu velja več nego drugi gla 1 ki narodov izvirajo iz pravih potreb dežele in Gimnazijsko poročilo ima na čelu: 1. Epigra-phisch es a u s A q u i 1 e j a, spisal prof. H. Maionica, . Ein neugriechisches Gedicht in?s Italienische setzt von Prof. Fried. Simzig. Učilo je poleg vodje 12 profesorjev, 5 suplentov in 2 postranska učitelja (v petji in telovadbi). Slovenščini je bilo odmerjeno na nižji gimnaziji po v • • na višji pa po uri na teden. Za Ne- slovence je bil tudi iz slovenščine prosti tečaj (po 2 uri na teden). Učencev je bilo konec leta 358 in pnva- tista. Večina jih je bila se ve da z Goriškega, pa 34 tudi s Kranjskega, 17 s Tržaškega in 13 iz Istre. Med Nemce je bilo vpisanih 49, med Italijane 143, med Slo- vence pa 164, eden je bil Hrvat pa Francoz. Po veri jih je bilo 345 katoličanov , 4 protestantje in juciov. Konec leta jih je dobilo: odliko 27, prvi red 244, drugi red 40, tretji red pa 11 in 30 jih sme skušnjo pa morajo pono- ponoviti začetkom prihodnjega leta. 20 se jih je bilo oglasilo za zrelostno preskušnjo, dva sta bila pa odstopila. Napravili so ju z odliko 4 (med njimi Joh. Ho-zhevar iz Ljubljane , ki pa je menda Nemcem prištet), 13 jih je dobilo spričevalo zrelosti, viti preskušnjo. Poročilo višje realke ima spredaj obširniši popis zgodovine 251etnega obstanka tega zavoda, in so tu našteti vsi profesorji in vsi učenci, kar jih je bilo od začetka do zdaj na tej šoli. Prvih je bilo 91, učencev pa \ 25 letih 1867 in zraven še 943 vpisanih v priprav- Ijavnico. Slovencem je bilo ves čas prištetih samo 493 aii 25.32%, Italijanom 1081 = 57*87 % in Nemcem 1 i - O i pt.h r A/ TV J • • lbo l5'l5°/0. Razumeti je, da je Slovencem nekaj dijakov odvzetih v tuji tabor. Letos pa je bilo učencev na realki z onimi na pripravljavnici vred 214, med temi je pridanih Slovencem samo 30, Nemcem 42 in Itali- janom 142. vseh razredih je bilo odlikovanih 14, s redom 131, z II. redom 41, s III. redom nim spričevalom pa 21. oglasili za zrelostni izpit > Od je , z začas učencev, ki so se bili na životu in jasnosti na licu; kako hudo mora tedaj biti za delavce tam, od koder se ne sliši toliko ugodna govorica ! govor V Železnikov konec julija. [Zakasnjeno V moj za in obrambo.) Kdor je izmed vrsta spoštovanih bralcev sledil od 1. 1853., tedaj skoz dojgih 32 let slovenski literaturi, nahajal je v časnikih: »Šolski pri- jatelj ? ?? Prijatelj za šolo in dom Učit. Tovariš n družbe pa tudi ? ?? N Mohora „Danica", v knjigah tu in tam v kakem drugem v »Drobtinicah javnem listu iu knjigi prav pogostno toliko dopi spisov od tod, kakor enako razuu iz mest od malo ka terega kraja. Dotični p. n. gg. vredniki so spise spre jemali prav rade volje; nič manj je bilo vstreženo kar se je pogostno čulo in zatrjevalo i slavnemu občinstvu. Menimo se bil iz spodtikoval da ga ž njimi tudi bilo, kdor bi poštenega in pravičnega vzroka nad temi spisi Pa tempora mutantur časi spre minjajo. Letos od spomladi sem pričeli so dohajati od tod v razne liste kar hipoma dopisi vse druzega duha in obsega. Pri njihovi sostavi se pero kaj rado pomaka namesto v črnilo, v žolč in strup posameznih vrstic pa švigajo pusice sramotenja in obrekovanja na mojo osebo. Kdo so pisatelji teh umazanih sostavkov, od ka- terih se vsi trezno misleči domači zunanji & pravično nevoljo obračajo, ni tu nobena tajnost; s prstom bi jih lahko pokazali: ti in ti so! Pa jaz tega ne bom storil, ker ni moja želja, komu škodovati ali očrniti ga pred svetom. Bolj se namreč zavedam resnice „da tudi beseda človeka ubije", r kot moji g na- sprotniki. Po pravici tudi povem, da sem bil z začetka sklenil, vsim napadom postaviti nasproti molčeči zavid in preziranje Toda stvar postaja čedalj huj Kristus je bil uzor vseh čednost, in tedaj tudi potrp ljenja; a vendar djal je hlapcu v Kajfovem dvoru: -Za kaj me biješ?" Crviček v prahu borno življenje emlj bra svojo kaj bi tudi jaz vsa sramotenja pre šal molče, ker mi vest nič hudega ne očita. Tu ne edi za moje dobro ime mojih bližnjih sorodnikov ampak tudi za čast zakaj en mikrn ud kake rodbine omadežuje kolikor toliko tudi svojce. Opravičiti pa se mi je tudi pred mojimi mnogimi zunanjimi pri- jatelj sploh pred vsemi, ki me poznajo, kajti po sra motilnih spisih odtod bi si lahko mislili: Bog zna, kak narodni odpadnik in tudi nejevernik sem kar hipoma postal. Od kod pa izvirajo te žalne razmere, o katerih pred kratkem časom v tem kraji še sledu ni bilo, utegnil začudeno kdo prasati Bom poskusil po možnosti ob kratkem povedati. Od davnih časov imele so Železnike prav dobre vnete, skrblj 7 stirj vmes tudi izvrstne gg, duhovne pa pravili dobro, 2 ga morata ponoviti in 1 je padel. ^ W , , vaja O Lil J V) Al >3U 0\ odlikovan, 4 so ga na- blagor ljudstva ki so se trudili po svojih močeh v prid dušni Slo- 1815. pričela se je pri nas šola. prvi učitelj, vrli tukajšnji rojak + gosp. Jakob venščini so bile odmerjene: v 1. razredu 4, v drugih Demšar bil je izvrsten mož, pri poduku jako^ spreten 259 marljiv, tako da je bil o neki osebni vizitaciji tukajšnj Ljubljane šole po bivšem tadajnem ilirskem governerju pl. Schmid- državni zbor , katera burgu odlikova s častnim naslovom „izgled Izvolitev kneza Wind isch-Gratza v se je vršila minuli četrtek v go učitelj", renjskih kmetijskih občinah, je zopet enkrat vesela pri Leta 1855. umrl je blagi mož, obžalovan od domače ob- kazen na našem političnem podnebj ♦čine in velikega števila bivših učencev, ki so v raznih stanovih dospeli v visoke in imenitne službe Vrli naši go Od leta 1856. (tisto leto vendar še ponavljalni ski volilci pokazali so zopet, da so po vsem razumni politično zreli za današnjo m dobo svojo šoli) deluje moja malenkost kot učitelj v domačem kraji, ako tudi ni naš ožji rojak ________ tedaj uže 30. leto. Razsodbo o mojem delovanji prepu- koršnih obljub; kar pa je še najveselej Pokazali so pa tudi s izvolitvijo, da vedo ceniti poštenjaka, čeravno jim ne daje nika- ščarn mnogim tukajšnjim mlajšim gospodarjem dinjam; osobito pa še taistim, ki taka delovanj gospo bolj je lepo soglasj volilcev, kateri prikazen pa po treh velikih okrajih, razun dveh čeravno razprostreni presoje vati znajo , onim gospodom namreč, ki so kot lili kneza Windisch-Gratza glasno vo bivši moji učenci po končanih študijah dosegli v raznih odbora stanovih častne službe Da d i s c i p I pnporočenca izvrševalnega log pokazali so nam tudi po izstopu iz šol se domače ljudstvo vrli gorenjski volilci pravo pot, po kateri pridemo v kolikor toliko dalje izobraže boljšo valo (tega pa ne povem kratko-malo iz kake hvalehlep- čemo: S prihodnost, zato Jim pa tudi iz vsega srca kli nosti, ampak edino v dokaz da j moje srce v res- nici po moči skrbno bilo za moje rojake) v ta namen 1865. kot v spomin prve petdesetletnice , — kmalu za tem pa spreobrnil lj gorenj skim m! SI osnoval sem tukajš šole šolsko med svet Ljubljanski List" poslal je zopet v štev. 179. naperjenih zoper nekaj duhovitih stavkov V * « sem taisto v farno bukvarnico ta namen žrtvoval sem vso prvo-prejeto Metelkovo učiteljsko štipendij Novice". najrajse prav ničesar, ker se nam nevredno ^zdi slediti Na to novo Suklejado ne odgovorili bi hO gold Da dalj tukajšnji ženski pol časom zmedenim skokom človeka, ki se skri za laciinim rešil britkega in težkega jarma, izdelovanja žeblje v, ali vsaj da in zaslužek Ljublj. lista se podalo mu v roke honetno stransko delo to berite pisalci sestavka v 111 osnoval se ženska ročna dela, za kar so kazale leta 1880. podu še kažej listu [ za ' de- plotom. — Iz za tega plota hoče nas učiti oni modrij takt nosti nasproti vladi, ravno on, ki je sam s svojim taktom naši ljubljanski vladi napravil večie zadre kakor kateri koli odkrit nasprotuik vicam", da so ^ - -1 - -; 1 -" — p r el klice posebno spretnost. Zakaj bi ne povedal tudi tega zmiraj in dosledno protivile da j bilo skoz ta leta večkrat treba u pognati „sram za duri, ko sem pri domačih in Zunanjih dobrotnikih prosjačil milodarov za bombaž (spredeno pavolo), katere si mnoge učenke zarad velike revščine same kupiti vtr-pele niso. — Tudi slavna Mohorjeva družba je imela od njenega prvega pričetka pri nas toliko udov, kot v malo do katerega naš narod Dalje očita „No-menda zato, ker so se lje vanji kandidata, ime nima zaupanja, bodi mu Peter ali Pavel, in levenje gre očitat „Novicam" člove ki danes trdi, da ni več oni. ki je bil včeraj, toda ka ? kor vidimo, jutri uže zopet ni več ki je bil danes Pravi cvet svoje modrosti pa podaja pisatelj vladinega plota v stavku: „le v dolenjski mestni sku katerem kraji s tolikim številom prebivalcev vse tu o kratkem omenjeno, kaj je to?; Ubogi, prazni nič! Letošnje spomladi se je namreč kar-naenkrat jelo govoriti, in tudi po časnikih pisati o nekem spanji, senci, tamni megli, in plent zna in ve, o kakih izvolil si je narod b terih gospodov mož en Novičarskemu lada ljubljanska ni trudnik zabra nil do volj e nj baj e nes - neki m p a t i n preg t i u ločinsk Mogočno in zavestno donijo te besede dušnih revah še, ki mamijo in mračijo duha tukajšnjih Glasno jelo se je klicati po izobraženj stanovnikov omiki, svetlobi upornost iz-za plota , vendar pa se bomo predrznih par besedi odgovoriti jim. Ako bi od zadnjih volitev ne bilo minulo prosveti sploh v smislu, za katerega se malo tednov ako imajo Nemci frazo: ,.Licht! mehrLicht!" In vsemu temu se v preživem spominu , in ako ne imeli vseh onih dogodeb naj bi pomagalo: ,,bralno društvo da hočej ne bilo uže sedaj protniki naši razkriti vse one (Dalj Tuhinske doline 12. julija. naše doline nikakoršnega dopisa v novinah prih) čudne dogodbe pri pretresavanji veljavnosti te volitve v Uže dolgo časa ni , zato bilo iz sprejmite volite ga natisniti v svoje predalce. Potepuhov se "ne manjka, zmiraj priklati se kak cigan v našo dolino, državnem zboru gočne besede, tedaj nam morebiti imponirale mo drage „No\ ta moj mali dopis in blaQ redko predrznost, kat tako pa samo občudujemo med nami čeravno jim žandarji dob četrtek (ponoči med stajni pred kašto s p ak volje politič lit ta vi t si v p riza d vitlob pravo o d o v e 10. Pestotnika za petami stopajo. Pretekli on jih bo tudi sodil Pa pustimo te malo vesele izrastke našega življenja, vsaj jih prav spozna naš narod in so prijeli tatu v Ko z a ki log n v • v nasi N d so in bod tal tr ank ? da ravno duri od one bod zaslišavši, da pred njegov bil kaj naložil. Zgorej omenjen posestnik protovale nasprotnikom naše sloge ne p r a saj imenu to nekaj poka, pokliče svojega sina, češ. pejva gledat ter se oborožita mis d be. Ako „Lj. List dežel i n d pa še tje kaj Ko koso po Pestotniku se mu približata zapa zgrabi 5 vrže na tla on mu jo hrabro s pomočjo sosedov ga zvežej tat. j odbij in gresta mahne s ter ga risti, ako podpira in zagovarja one, r u- log panj d j in županu odženejo. Ko prideta žandarj precej spo in drž viadii bij o moč onih podkopujejo vlad m i raj bil lj ako v takem delovanj so v dežel podporni k u videva ;;Lj. L u znata, da je dobro poznati človek doma blizo Trojan s logo vladinega glasila, naj se konečno tudi'ne'čudi priimkom Sama vine kaznov ki je bil uže večkrat zavoljo na-če f at so pehi delovanja sogl Ravno v tej vasi je bil pred 14 dnevi Mi svojega nasprotne vkraden ponoči oven (koštrun), pred mesecem dni pa je bilo v neki drugi vasi vkradenih je vzel neznan tat. Dobro bilo troj ko bi se taki lopo z onimi načeli ga mnenja nismo izrekli kot na sprotniki. Ker smo se pa prepričali, da je vse dobro ovac, katere hotno prizadevanje boo v steno, zato v prihodnje ki delati nočejo, dali v kako posilno delalnico, kakor z »Lj jih Rusi dajejo v Sibirij Podbregar silo ne bomo več tratili časa, ampak si prizadevali ojo dolžnost spolnovati kot malo pa zmiraj zvesto gla f ij našega naroda 200 Smrt. ponedeljek umrl je po enoletnem bo- preteklo je uže leto dni ko ti doneski izostali. Zakaj lehanji prof. Leop. vitez Gariboldi; včeraj zjutraj pa je nagloma umrl pisarniški vodja finančnega vodstva radi mlačnosti do tega narodnega podjetja. Toda vse Gotovo ne, ker niso dotični mogli vplačevati, nego za- v Ljubljani g. Fr. Milavec. To soboto umrl mu je se še lahko popravi * —j * • a 4 ^ ' v vf v k/vvvvv kj kj \j x t* jli ja \j isksjjitiiij poravna. x aaiti i še mlad sin tudi uradnik, včeraj se je pa njemu udrla vsako poverjeništvo, vsako posamezno mesečno nabiranje kri vrnivšemu se v stanovanje od sv. maše za ranjkim ter ob jednem sigurna kontrola je ta, da se dotični ro Pot po kateri odpade T sinom. Pokojnemu umrla je v kratkem času soproga, doljubi blagovolijo oglasiti potom dopi hči in en sin; bolezen bila je velikoleten gost v njegovi celo knjižico s krajcarskimi doneski, da žele eno oziroma družini. Mestni blagajnik Hengthaler, vodja ljudske ku čaj o gold. na mesec da pla Pošlj se jim potem knjižica za katero se plača na enkrat 12 gold. za celo leto, go hinje v Ljubljani, se je v ponedeljek popoludne sam tovo premožne rodoljube ne preveč. Kdor pa hoče usmrtil v svojem stanovanji. Govori se , da je brez vec žrtvovati, slobodno mu, ter se bo zahvalno vspre- vspeha iskal malega posojila za pokritje primanjkljeja v blagajnici. Iz zanesljivega vira pa se poroča, katerega je da H. povrnil jelo leto, saj pridejo komaj 3 Ur. na dan Tedaj premožni rodoljubi, žrtvujte 12 gold na pripomo bo je primanjkljej znašal 220 gold., v roke županove, da je sicer blagajnica v redu. Nemške ljudske šole v Ljubljani. Deželni šolski svet kranjski odobril je napravo 4razredne deške šole nemškega »Schulvereina". Vrh tega mora mesto ustanoviti posebno nemško šolo za dečke in deklice začet- dete k našemu narodnemu podjetju, k ,,Narodnemu domu" z izdatno svoto. Prosimo Vas kmalu pri podpisani podružnici o ajte se ? c 11 d a t a kajti „b dat n Krajcarska podružnica r> (Dr. Jos. Stare) Narodnega Doma" kom tega leta. na Kranjskem! milovanja vredna nemščina v Ljubljani. ?? Ljubljanski Zvon." Št. VIII. je spet polna lepe vsebine in prinaša te spise: Stritar: „Pisarjev sin. Povest v verzih. Svoj emir: „Spomin Pe- Novičar iz domačih in tujih dežel. sem. Dr. Fr. Detel a: Veliki grof. Zgodovinski ro- Dunaja. Cesar bo dne 20. avgusta na Du Trdina: Bajke in povesti o Gor- naji in delil avdijence. Cesarjev rojstni dan pa god ce L. Podgornikova: sarjevičev in pa cesarjevičine obhajala bo cesarska dru man. (Dal.) jancih, 22. „Pod hruško". „Glasbena vzgoja v Slovencih." (Konec.) Vrhovec: »Slavni Slovenci." II. P. P. Glavar. Jos. Pesmi. Ivan žina v Išlu. Večjo pozornost zvabili pa ste na-se dve drugi do Stritar: Pogovori VI. cvetje." Soneti. > 3, 4, J . Kržišnik: godbi minulega tedna. Obiskala sta namreč naš cesar Cimperman: „Osehlo in cesarica nemškega cesarja v G-asteinu, kjer sta bi 10. Kersnik: »Agitator u Apih: Velegrad. Roman. (Dalje.) 12. u man: Odgovor na Strekeljevo kritiko moje slovnice. u 13. »Slovenski glasnik rTkov napis iz leta 1814. einer Geschichte der Botanik Nove knjige slovenske. Narodni Dom. Krain. 11. JanKo vala po presrčnem pozdravljanji en dan; v soboto večer pa je prišel cesar v Insbruk, kjer je bil velikansk shod avstrijskih strelcev, v resnici lepa velikanska domoljubna svečanost, dobrodejna za vse prava avstrijska nemških irredentov- Vod in Versuch srca po veleizdajskim početji Kratke cev v Draždanah. opazke. 14. Kalan: Šah. Ljubljanski Zvon stane za pol leta 2 gold. 30 kr., za četrt leta 15 kraje. gold. Sprejem cesarjev v Insbruku bil je presrčen in veličasten. Pozdravili so cesarja deželni glavar, mestni župan in predsednik slavnostnega odbora. Cesar zahva- Premožni Slovenci. Kakor smo uže poročali, je ljeval se je milostivo in je pred odhodom v znamenje zanimanje med občinstvom jako živahno in knjižice za nabiranje doneskov za „Narodni Dom" se pridno raz- posebne svoje zadovoljnosti odlikoval mestnega župana z redom železne krone III. vrste. Oglasilo se je mnogo poverjenikov, kateri nas podpirajo pri tem podjetju ter nabirajo male kraj-carske doneske pri svojih znanrh in prijateljih. Res dobimo potrebno svoto za zgradbo »Narodnega doma" r Hrvatska. Narodni klub izbral se je v Zagrebu k posvetovanju zaracl onih starih, deloma zgodovinskih pisem, katera so se na povelje banovo odposlala v Buda se po tej poti veliko nabira, in v teku nekaj let dapešt. Po pojasnilih, katere je podal ban zbranim po- I a n c e m izrekli se baje poslanci, ta dogodba po- Tako so ravnali vsi naroai, kateri so s svojimi močmi slancem ne daje povoda za kakoršne korake. hoteli doseči kak naroden namen. Toda povsod se je tudi čulo o večih svotah, katere so narodni voditelji, Nemška. Cesar podal se je včeraj iz Gasteina veljavni in premožni narodnjaki prostovoljno položili na oltar domovine. Zakaj bi se tudi pri nas to ne moglo zgoditi. Sicer ni toliko kapitala v narodnih rokah, da bi, kakor naši bratje Cehi in Hrvatje po tisočakih nabirali, vendar lahko z manjšimi svotami pričnemo. Recimo, da je 1000 premožnih rodoljubov na Slovenskem. Od teh si gotovo sleherni zamore kupiti celo knjižico z Ikrajgarskimi doneski , oziroma plačal bi za 1 leto nazaj na potovanje proti domu, in je dospel v Solno grad. Nemško brodovje dospelo je pred Zanzibar, kjer namerava kolonijalno politiko nemško s topovi podpirati zoper tamošnjega, nekaj malo poslušnega sultana. Angleška zopet pisano gleda na to novo širjenje nem škega vpliva. 12 gold. Svota bi znašala na leto 12.000 gold., katera bi se po tej poti nabrala, in prepričani smo, cla bi nihče od vseh teh 1000 premožnih rodoljubov ne občutil zaradi tega kakega pomanjkanja. Ko se je sprožila misel Narodnega doma" v Ljubljani, oglasilo se je mnogo Žitna cena v Ljubljani 8. avgusta 1885. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 50 kr 7 gold. 42 kr turšice 5 gold. 67 kr banaške soršice 6 gold Y) 8 kr v • rzi 5 gold. 20 kr ječmena 4 gold. 87 kr rodoljubov , kateri so prostovoljno donašali po o gold., prosa 5 gold. 85 kr ajde 4 gold. 87 kr ovsa 3 gold po gold. na mesec. Zaspala je pa ta lepa ideja in 36 kr Krompir 3 gold. 50 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Gustav Pire. Tisk in založba: Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.