Posamezna StevttEta 40 vinarjev«
Šlev. 95.	VIWM v soDoio, dne 26. oprOo IM
Leto XLYIL
»SLOVENEC« T«IJa
po pol« aa vso strani Jago*
slavijo ia v Ljubljani: aa oalo leto naprej.. K 84*-» n pol leta „ .. „ 42-— ta četrt leta * ., n 21'—
M 61 mHW m a • n 7'—
Sa faoaH&atvtoAloTeta« K 95*—
sa Sobotna Izdala: mt ta oelo leto ..... K 18-— ■a inozemstvo. ■ . . „ 80 —
p-*--Inserati:
Enostolpna patttvrata (59 mm široka ln 3 mm visoka ali nja
prostor) sa enkrat . . . po K 1-20 Prt naročila nad 10 objav popust
Hajmaujiioglas j9/8mm K 4'—
Enostolpna petttvrsta K 3-— Izhaja vsak dan lsvzemšl po« nedallek ln dan po praznika, ob 3. ui zjntraj.
OV Uredništvo ]• T Kopitarjevi allol štet. 8/10. Rokopisi se aa Tračajoj aelraaklrana pisma sa aa sprejemajo.	Telefona itev. 80.
Političen Ust za slovenski narod.
Oprava Je v Kopitarjevi «1.6. — Radon poitna hran. ljubljanske St. 650 ia naročnino In St. 349 sa oglase, avatr. in čeike 24.797, ogr. 28.511, bosa.-tiaro. 7563.
Zmede o Parizu.
WIIsonova nota.
LDU. Baael, 25. aprila. (DKU.) Odstavek Wilsonove note, ki se nanaša na Avstro-Ogrsko se glasi: Avstro-ogrsko cesarstvo, prej še sovražnik Evrope, na čije stroske naj bi se ude js t vil londonski dogovor v primeru zmage, jc razbito. Ni ga več, Še večl Razni deli tc države — Italija in njeni zavezniki soglašajo sedaj v tem — se morajo ustanoviti kot neodvisne države in se morajo pridružiti zvezi narodov, ne z državami, ki so bile predkratkim še naši sovražniki, marveč z Italijo samo in z velesilami, ki so se bojevale ob strani Italije za svoboda
OrlaneSov odgovor.
LDU. Berlin, 25. aprila. (DKU.) »Lo-kaJanzeiger* poroča iz Berna: Današnji pariški večerni listi objavljajo dolgo izjavo Orlandovo kot odgovor na včeraišnjo Wil-sonovo. Orlandova izjava končuje z iskrenim zagotavljanjem prijateljstva Italije z Ameriko. V diplomatskih krogih upajo, da se bo jadransko vprašanje še povoljno rešilo, kar pa ni gotovo. Pogajanja sc vrše dalje.
Orlando odpotoval v Rim.
LDU. London, 25. aprila. (CTU.) Po zasebnih poročilih iz Pariza je Orlando v četrtek odpotoval v Rim, kjer hoče izvedeti stališče, ki ga zavzema italijanska zbornica napram jadranskim zahtevam Italije. Pred odhodom sta se Orlando in Sonnino sestala z V/ilsonom, Lloyd Geor-gem in Clemenceau jem. Vsi so izrazili željo, da bi se dosegel sporazum. Lloyd Ge-orge in Clemenceau sta izrazila upanje, da j bo italijanska zbornica ravno tako delo- . vala na to, da se doseže sporazum.
I
Mirovna konferenca feraz
LDU. Parb, 25. aprila. (ČTU.) Echo de Paris<- doznava, da bo mirovna konferenca nadaljevala svoje delo tudi ob odsotnosti Italijanov.
LDU. Pari?., 25. aprila. (ČTU.) »Potit Journal« doznava iz merodajnega \ira: Odsotnost iialijanske delegacije pri konferenci ne bo ovirala pogajanj z Nemčijo, niti podpisa pa-edmirovne pogodbe.
Italije m zavezniki*
LDU. Pariz, 34, aprila, »Intransige-ant<- pravi, da jc razmerje med Italijo in zavezniki napeto. Italijani so odnehali do one meje, ki zna&jo minimum njihovih zahtev. Zavezniki so odklonili italijansko zahtevo po dalmatinskem ozemlju; zato so oficielna pogajanja prekinjena. Vrše se ' samo privatni porazgovori in upati je, da bodo privedli dg take rešitve, katero bosta mogli sprejeti obe stranki, — List se peča nadalje z redakcijo pogodbe z Nemčijo in opozarja na dejstvo, da sc: Orlando ne udeležuje več sej sveta četverice. Nastane vprašanje, kako bo mogoče rešiti ta položaj pred 28. aprilom, "ako sc italijanska afera ne uredi pravočasno. — Omenjeni list poroča tudi, da je Barzilai v sredo zjutraj obiskal Clemcnccauja, ki mu je predložil nov načrt za sporazum gle dc Reke, v
Angleži in Francoz« sa Wi8sona.
LDU. Loudon, 25. aprila. (ČTU.) Časniki se zavzemajo za izjavo predsednika Wilsoua"glcde Italije. -Times« pravijo, da sla sc Anglija in Francoska pridružili na-ziranju Wilsonovemu, ker se je svetovni položaj izpremenil po letu 1915., po londonskem dogovoru.
Italija sklene poseben mir z Nemčijo iz Avstrijo.
LDU. Haag, 25. aprila. (ČTU.) »Hol-lands Nieuw-Bureau« javlja: Po poročilih iz dunajskih političnih krogov menijo, da bo Italija z Nemčijo in Avstrijo takoi sklenila poseben mir.
Itaiijani bodo še počakali-
LDU. Bern, 24, aprila. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: Zadnjo noč se je razširila vest, da je svet treh naprosil italijansko delegacijo, naj se nc prenagli s svojim sklepom, zapustiti konferenco, ampak naj počaka nekaj dni, na kar ji bodo predložili nov načrt za ureditev jadranskega problema, Vsled tega koraka se Italijani ne bodo odstranili. Kakor govore, je Wilson izjavil v torek, da je pripravljen skleniti kompromis glede Reke in Adrije in odnehati toliko, da bi bil pripuščen plebiscit samo v nekaterih pristaniških mestih; vršil bi se šele pozneje. O tem naziranju Wilsona so bili obveščeni italijanski delc-gatje, ki so pa izjavili, da ne morejo o takem načrtu niti razpravljati ijn da vztrajajo v polni meri pri svojih prvotnih zahtevah. Italijanska mirovna delegacija v Parizu je dobila iz Italije poročilo, ki pravi, da. prihaja položaj v Italiji čimdalje. bolj kritičen in da bi bila vsaka potrata časa pogubo-nosna.
LDU. Pariz, 24. aprila. »Journal des Debats« piše pod naslovom: ^Pogajanja o Adriji prekinjena«: Wilson, Clemenceau in Lloyd George so se sestali v torek, da se posvetujejo o reškem in jadranskem vprašanju. Zastopniki Italije so bili odsotni. Rešitev, ki je bila predložena v ponedeljek, ni ugajala italijanski vladi, ki je izjavila, da je bolje prekiniti pogajanja tako dolgo, dokler ne bode izgotovljeni novi, ugodnejši predlogi.
posveti.
LDU. Pariz, 24. aprila. (DKU.) Wilson, Clemenceau, Lloyd Georgc in Orlando so se danes sestali, da bi znova proučili italijansko vprašanje.
LDU Berlin, 25. aprila. (DKU) Berli-ner Tageblatt« javlja iz Lugana: Pariški dogodki vzbujajo v Italiji neprenehoma jako resen odmev. Časopisje opozarja ua možnost razpora. Značilen za razpoloženje v Italiji je uvodnik lista Popolo d'Italia -, k;er se izvaja, da se Italiji ni treba brigali za \Vilsona, prav tako malo ne, kakor se Wilson ni brigal za Italijo, ko je Danski odkupil Antile. Idealizem Anglije temelji na njenih blagajnicah. Italija naj torej zavrne diplomatično zaušnico, ilc-jalno izsiljevanje po aliirancih. Evropski položaj je danes ta, da stoje Nemčija, Avstrija, Ogrska in Bolgarska proti eptenti. To je strašen blok. Na eni strani pa so se odstranile angleške in američa.nskfs čete polagoma s ceKrte in Anglija potrebuje malone vse svoje čete, da varuje svojo na Irskem, v Egiptu, Indiji, skratka povsod gorečo hišo. Ako bi ententa sklenila mir brez Italije, bo to mir ua papirju. Brez Italije se ne sklene noben mir v Evropi ali pa preti v kratkem nova vojska. Naj se v Parizu zbrani diplomat je spomnijo, da tri četrtine Evrope noče ničesar vedeti o dvojnih stotih papirja, ki bi jih radi dali podpisati v Versafllesu.
„Ju<soflov&mko vprašanje rešeno z 12 besedami."
LDU. Pariz, 24. aprila. »Pariš Midi« prinaša članek pod senzacionalnim naslovom: »Jadransko vprašanje bo rešeno z dvanajstimi besedamiskoro ves članek je pobeljen po cenzuri. Nekje v sredi stoje besede: Italija bi imela . . nato sledi večja bela lisa. Nekoliko niže je odlomek stavka, ki se glasi: ... a Jugoslovani zaledje. Od tu jc članek zaplenjen do konca; pobeljeni prostor ne obsega nič manj kot 120 vrstic, — Najbržo se prisoja M
članku Reka Italiji, zaledje Reke in dalmatinska obala pa Jugoslovanom. Na isti strani pravi Maurice Waleffe pod naslovom; »Italija pred sfingo«, da se vrše, hvala Bogu, pogajanja samo še med \Vil-sonom in Ortandom in da Clemenceauju, ki ga vežo pogodba, ni treba več sodelovati. Hrvatje nam očitajo, da smo podpisali londonski pakt, kje pa so bili Hrvatje tedaj, ko smo podpisali pakt?
.Jadranska kriza" v francoskih očeh.
LDU. Pariz, 24. aprila. Pod nadpisom; -'Jadranska kriza* piše »Journal des Debats«; Kriza v jadranskem problemu se nadaljuje. Svet četverice ni mogel priti do sporazuma in ne bo mogel, dokler se bo opiral na londonsko pogodbo. Orlando in Sonnino se pogodbe krčevito držita in sta se izjavila pripravljenima do majhnih koncesij v Dalmaciji, ako se prizna Reka Italiji. Wilson odklanja priznanje londonske pogodbe in trdi, da se mora italijansko-jugoslovanski spor rešiti cdino-le po želji prebivalstva,
Wilson je v uporabi svojih načel zelo velikodušen in obziren ter ne dela Italiji, pri vsem, kar ji gre po pravici, nikakih zaprek; protivi se pa odločno proti vsakršni aneksiji pokrajin, ki ne spadajo k Italiji niti geografično, niti politično, niti etno-graiično in od katerih Italija ne bo imela niitakih koristi, V tem naziranju se strinja z njim celokupni amerikanski narod. Ideal neodvisnosti in svobode narodov je napotil Amerikance, da so prišli v Evropo in se bojevali za nas. Zato bi bili po vsej pravici globoko razočarani, ako bi mi, ko smo zmagali z njihovo pomočjo, zatajili program, katerega smo tolikokrat proglasili.
Mnogo se govori o tem, da je nevarno, razdražiti Italijo proti nam; nevarnost, ki bi bila v tem, da se amerikanski narod ozlovoljen obrne od nas, se pa oči vidno podcenjuje. Najbolj fanatični iredentisli niso nikdar zahlevali Rekp in Dalmacije, da, Sonnino je svojčas celo odklonil idejo priklopitve Trsta; tako je bilo leta 1914. Italija dobi sedaj v vsakem primeru jadransko obalo do Pulja in bo torej zagospodovala nad nekdaj mogočno avstro-ogrsko vojno luko, o čemer se pr~d letom 1915 Italijanom niti sanjalo ni. Priznavajo ji oblast nad Valono, ki jo najboljše pristanišče na jugovzhodni obali Adrije; mogla bi doseči, da se proglasi sploh vsa vzhodna obala za nevtralno, več kot t» pa ne more niti zahtevaii niti dobiti, ker bi sicer delala krivico sebi in drugim.
Škoda je res, da javnost ne more zvedeti, kaj je Wilson dejal Sonninu med dvema pri pogovoru, ki se je vršil po prihodu Sonnina v Pariz. Ta pogovor je imel samo ta učinek, da je italijanska vlada začela z velikopotezno propagando, s katero je hotela polagoma prisiliti Wilsona, da hi odnehal. Ako bi Wilson poskrbel za objavljeni«; tega, kar se je razpravljalo pri tem pogovoru, bi bilo italijansko javno mnenje takoj orientirano in ne bi se dalo zaslepiti in fanatizirati.
D a si skoro yse časopisje tekmuje med seboj v imperialističnih zahtevah, jc do-gnano, da. ne kažejo množice ljudstva niti najmanjšega zanimanja za to gonjo. Ni težko najti dovolj ljudi za udeležbo pri demonstracijah. toda samovidci zatrjujejo, da se masa prebivalstva ogreva za Reko ravnotako malo, kakor za Dalmacijo. Ako bi se ljudstvo zavedalo, da nosi ta gonja kal nove voine, bi spregovorilo nemudoma in bi odločno prekrižalo visokolctcče načrte iraperialistov,
4. maja bomo zvpflai?.
LDU. Pariz, 25. aprila. (ČTU.) Kakor poroča »Echo de Pariš«, bo v nedeljo, dne 4. maja objavljen v listih izvleček iz mirovnih pogojev.
IV krizah.
Dnevi, ki jih preživljamo, so morda najbolj kritični za rešitev našega vprašanja v pporu z Italijo. Pariške vesti poročajo, da so Italijani zapustili Pariz ter se nočejo več udeleževati sej mirovnega posveta. V zvezi s tem je druga vest, ki veli, da bo Italija sklenila poseben mir z Nemčijo in Nemško Avstrijo.
So ljudje, ki še vedno nc morejo popolnoma verjeti v resničnost teh vesti in ki se jim zde sedanji dogodki v Parizu le gola komedija italijanske diplomacije. Morda hoče Italija na ta način z grožnjo streti odpor Wilsonov ter Francijo in Anglijo čisto zainteresirati zase in svoj imperializem. Kakor bi ta razlaga ne bila povsem izključena, vendar ni verjetna. Francija in Anglija ne bosta riskirali, da bi odbili Ameriko. Angležem in posebno Francozom je prijateljstvo Amerike tisočkrat več vredno ko ljubezen Italije. Wilson je očividno napravil ta sunek z namenom, da razbije londonski dogovor. Če se to posreči, ue bo za Francoze in Angleže nobene ovire, da se; tudi v vprašanju Goriške, Trsta in Istre postavijo na našo stran. Velcvažna jc v tem oziru izjava uradne francoske »Agencc Havas«, ki poroča o prcdfgodovini te krize ter o Wilsonovcm prizadevanju za mir stroge pravičnosti. Na koncu rabi besede, ki izzvene v grožnjo napram Italiji in obenem kažejo na vso nevarnost novih konfliktov:
»•Čeprav so Wilsonove besede sedaj ententi zadale tako hud sunek, vsebujejo za nas tolažbo in podlago za novo upanje. Kaj nameravajo Italijani s svojim tako demonstrativnim korakom in kaj menijo, da bodo z njim dosegli, to se sedaj še ne da presoditi. Vsekakor bi bila misel strašna, ako bi sc morali sprijazniti z možnostjo, da vojne grozote na novo vzplamte, Ako misli Italija na odkrit in nasilen prelom z Jugoslavijo, naj pač pomisli, da utegne med nasprotniki najti ludi ostalo ; entento. Sicer pa bi bilo ententi lahko Ita-i llio izpametovati z gospodarskimi in finančnimi presijami. Veliko vprašanje jc I torej, jeli Italija v resnici povsem osam-j Ijena, ali pa nima morda njeno sedanje postopanje gotovega ozadja in gotovih podpornikov, Na vsak način so v Parizu kocke padle,«
Težko b' prisodili italijanski diplomaciji tako malo razsodnosti, da bi sc spuščala v novo vojsko brez zaveznika. Kdo naj bi bil ta zaveznik? Kakor smo zgoraj omenjali, hoče Italija skleniti posebni mir z Nemčijo. To bi dalo misliti. Toda vendar nam je nerazumljivo, da bi italijanska diplomacija mogla še zaupati v svojo armado, ki je sita vojske bolj ko katera druga vojska na svetu.
Po včerajšnjih poročilih iz Londona Angleži upajo, da sc vse dogovorno reši in tudi italijanska dclcgacija ostane v Parizu še nekaj dni. Le Orlando je že odpotoval. Laska diplomacija, ki ni slaba, sc je morda hotela s tem korakom odkrižati odgovornosti napram posledicam zmagujočega Wilsonovega stališča. In to bo najbrže glavni povod, da so Italijani zapustili Pariz. Njihovo stališče napram lastnemu ljudstvu je težavuo. Težko so dobili argumente za vojsko, še težje bo zagovarjati diplo-matične poraze.
Pariški dogodek je učinkoval ket eksplozija v kotlu, kjer vse vre in kipi. Ni še jasno, kake posledice bo to imelo. Toda ludi drugod sc pojavljajo vec je ali manjše eksplozije razbeljenih kotlov. Pol Evrope jc danes podobno takemu kotlu.
Mi živimo tik ob meji dežela, kjer eksplodirajo kotli: Mažarska, Nemčija in —• prej ali slej — Italija.
Potrebno nam je resnega napora, da nc zaidemo v tak kotel.
Naši sosedi; so nam s' arilni vzgledi, kako ue smemo delati! Čc hočemo svojo državo obraniti močno, moramo ohraniti ljudstvu vero v javno poštenje. Korupcijo je treba zatirati v prvi vrsti. Nepravične razdelitve davčnih bremen bole ravno tako ko krivična razdelitev živeža ali pa celo posredovanja za židovske verižnikc z
mastjo. To vse povzroča slabo kri in neti ogenj pod kotlom.
Interes naše od vseh strani ogrožene domovine zahteva v teh kritičnih časih, da
prav posebno pazimo na vse take pojave. Zavedajmo se, da zunanja nevarnost, ki jo vsebuje krivični italijanski imperijalizem ni tako nevarna, ko notranja nevarnost, ki jo povzroča socijalna krivica in nered.
Časi so kritični, zato nc dajajmo povoda za kritiko razmer v lastni državi! Pošteno in solidno delo za ljudstvo nas bo rešilo na zunaj in znotraj!
Dr. Trumbič o jadranskem vprašanju.
LDU. Bern, 24, aprila. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: »Morning-post« od 22. t. m. priobčuje iajavo, ki jo je podal Trumbič pariškemu dopisniku tega lista. Na vprašanje, kaj bi napravila Jugoslavija, ako bi se skušalo rešiti jadranski problem brez Wilsona, je odgovoril Trumbič, da se nikakor ne moremo vnaprej obvezati, da bi sprejeli rešitev Francije in 'Anglije, ki imata vsled londonskega pakta vezane roke. Italija pa s svojim neprija-leljskim vedenjem proti nam tudi nikakor ne kaže nepristranskega dtiha. Anglija in Francija sta se vezali s paktom, ko sje nju vojaški položaj to zahteval. Danes pa stoje stvari drugače. Nemčija, ki1 je bila takrat aa višku svojega zmagoslavja, je danes poražena. Avstro-Ogrska ne obstoja več kot država. Jugoslavija ima v upravičenost svojih zahtev popoltto zaupanje in ne bo mogla sprejeti druge rešitve, nego edinole v tem zmislu, da se Wilson, Lloyd George in Orlando izognejo londonskemu paktu in poiščejo tako rešitev problema, ki sedaj loči Italijo in Jugoslavijo, da ju bo ta rešitev zopet mogla združiti v dve prijateljski državi. Popolnoma bi mogli zaupati, ako bi te štiri države imele proste roke in bi mogle kot nepristranski sodniki po svoji vesti presojati to vprašanje. Taka razsodba bi bila drugačna, kakor je to sedaj mogoče: bila bi pa tudi velika odgovornost zanjo drugačna, kakor sedaj, ko taki sodbi ni mogoče pripisovat! značaja aepristranosti, ker so omenjene države vezane po pogodbi, ki znači popoln ana-hronizem. Naše mnenje je, da moremo mi sprejeti le tako rešitev, ki odgovarja željam našega naroda. Naši deletfatje vztrajajo vsled tega na plebiscitu. Vsako rešitev pa, ki se ne bo skladala z željami naroda, bomo smatrali za vsil;eno. Vendar pa nc moremo pričakovati take odločitve, ker se je mirovni posvet sestal v imenu prostosti in pravice.
Hzkm fsidi pri ms nI
(Dopis iz kroga naših čitateljev.)
Kar oddahnili smo se pred nekaj tedni, ko smo zvedeli, da je prevzel vodstvo državne prehrane ministrski podpredsednik dr. Korošec, in še bolj nas je zadovoljilo, ! ko so narn časopisi sporočili, s kako vnemo se je lotil dela v svojem novem resor-tu. Žarek novega upanja nam je zasijal, da se neznosne prehranitvene razmere vendar enakrat malo zbolfcajo in da se morebiti vendar enkrat posreči, zatreti grdo, ljudstvu in državi škodljivo špekulantstvo z živili.
Res, veseli smo lahko dr. Korošca na tako važnem mestu. Toda prezreti ne smemo, da en sam mož, pa naj bo še tako zmožen in odločen, ne zmore sam vsega, ; najmanj pa tej moderni hidri, s katero se I
je dr. Korošec tako junaško spoprijel, sam odbiti vseh glav. Preveč se je že razrastla po celi državi.
Tu mu mora priskočiti na pomoč vsa
poštena javnost, vsak posameznik izmed nas!
Kako naj mu nudimo pomoč? S samim zabavljanjem v zasebnih pogovorih in z vriščem po časopisih, kakor smo doslej delali, gotovo ne. Oderuhi in prekupčevalci morajo pod ključ. Korošec in njegovi organi jih ne morejo izslediti sami, opustimo torej tisto komodnost, ki smo jo doslej kazali, pa zberimo v vsakem slučaju, ki nam je znan, materija!, dokaze in priče, pa po-dajmo poštene ovadbe našim oblastem, da bodo mogle postopati. Dan na dan zahtevamo od vlade, da pozapre vse prekupčevalce, ne povemo ji pa imen, in če jih že, pa ne, kaj so posamezniki zagrešili. Pozabljamo popolnoma, da živimo v moderni državi z državljanskimi svoboščinami, kjer ne gre, da bi oblasti zapirale ljudi kar na slepe govorice. Oblastem moramo dati snov z dokazi tako v roke, da bodo tička lahko zgrabile, ne da bi se jim bilo treba bati, da se jim pozneje vsled pomanjkljivih dokazov izmuzne in se same blamirajo. Otresimo se komodnosti, bolje rečeno lenobe v tem oziru ip pojmo oblastem z resnim delom na roke! Potem bo dr. Korošcu njegov boj uspel, mi pa prišli do kruha in zadovoljnosti.
A še nečesa nam je treba in tu bi rad spregovoril par besedi na naslov slovenskega izobraženstva.
Nikar naj eden zida, drugi pa podira. Po časopisih dan na dan beremo najstrožje obsodbe početja raznih prekupčevalcev in verižnikev; politiki in ekonomi se zgražajo nad njimi; ogenj in strelo kličejo nad nje, ker ne poznajo nobenega usmiljnefe do bližnjega in nimajo nobenega ozira do mlade države in njenih težkoč; pobili bi najraje vse na papirju, v dajanju pa gre tem pijavkam na telesu ljudstva in države naj-brihtnejli del našega izobraženstva, lz katerega se rekrutira večina politikov in voditeljev naroda, naši odvetniki prav pridno na roko s pravnimi sveti in z zagovarjanjem pred oblastmi, da se prebrisanci izmuznejo večinoma rokam pravice, rogajo vsej jezi na papirju in mirno naprej vrše svoj pogubni posel.
V bojno vrsto zoper oderuhe, prekupčevalce in tihotapce bi se morali strniti vsi stanovi. Vsak bi moral v svojem delokrogu pobijati te zveri v človeški podobi. Od odvetnikov bi pa pričakovali, da odklanfa-jo pravna zastopstva pred oblastmi in intervencije v njihov prilog, pa naj se jim obetajo še tako mastni honorarf.
Kako naj preprosti ljudje verujemo, da je tudi tem gospodom resno za odločen in neizprosen boj zoper omenjene škodljivce, ako prevzamejo slov. odvetnici, ki hočejo igrati vlogo v javnem življenju, zastopanje najhujših navijalcev in tihotapcev, iim sestavljajo prizive in interveniraj dan na dan pri vladi, da razveljavi zaplembe in ukrepe nižjih instanc. Ali ne čutijo gospodje, da bifejo s tem vsej doslednosti pa tudi še marsičemu drugemu v obraz?
■Es ist ehvas faul in Staate Dane-mark «, ta »Danemark« je pa enkrat to-stran Sotle.
So incompatibilitates, ki ne stoje zapisane nikjer v državnih zakonih, ki jih pa morata narekovati vsakemu človeku vest in čut odgovornosti.
Zavejte se gospodje ob pravem času, da gotove stvari ne gredo skupaj, sicer bomo kmalu tudi Slovenci v isti korupcijski mla-kuži, v kakršni tiče naši sodržavljani onstran Sotle. Bodite v boju zoper enega naših najhujših sovražnikov doslednejši, sicer bo kmalu tudi dr. Korošec mahal s svojim
ostrim mečem po samem zraku in nikdar zadel zločincev, ki so jim njegovi udarci namenjeni. Mi bomo pa še huje stradali, se tresli pred prekucijami in —. Lahom.
Dr. L. R.
PooiSeh železniških tarifou.
Kar čez noč se je odločila naša vlada, da je ugpdila zahtevi južne železnice in zvišala tarife za osebni promet za 200%, Prilika je bila ugodno izbrana: $trašila je stavka železničarjev, torej le hitro! In brumne duše bodo prepričane, da so železničarji krivi tega v gospodarski zgodovini nezaslišanega poviška in da bo ves denar, kar ga ho po tej drakonični odredbi več steče v blagajne železBSc, izginil v žepih železničarjev.
No, stvar ni tako enostavna. Da je južna železnica stalila gorostasne zahteve, si lahko mislimo vsi, četudi nismo pogledali za kulise, za katerimi so se vršila pogajanja. Kdor količkaj pozna narodno gospodarstvo, ve, da je južna železnica last tujega, osobito francoskega kapitala. Ve tudi, da je ena izmed najpasivnejših prog na svetu, ker je tako nesrečno zgrajena, da požira vzdrževanje proge ln prevoznega materijala skoraj ves dohodek. Znano je tudi, da je bila ta železnica po raznih poizkusih podržavljenja itd, nebogljeno dete rajne avstrijske vlade, ki pa kljub večnim subvencijam in privile^jem ni modlo dor;wti tako, da bi bilo aktivno.
Vse to je bilo gotovo znano tudi našemu železniškemu ministrstvu. Vse to jc bilo znano gotovo tudi finančnemu ministrstvu, ki je pO človeški pameti gotovo tudi soodločevilo pri povišanju tarifov.
Južna železnica teče po precejšnjem delu juga bivše monarhije. Zato je stopilo njeno vodstvo gotovo s precej sliČnimi zahtevami do vlad vseh novonastalili državnih tvorb na tem teritoriju. Da je bilo nad vodstvom južne železnice, ko je stavila svoje aehteve na posamezne vltide, precej vpliva bivšega dunajskega vodilnega mesta, je očito vsakemu, ki ve, koliko skrbi je posvečalo nekdanje avstrijsko nemštvo ravno vodilnim mestom južne železnice na Dunaju, ki je doseglo to, da so imeli Nemci pri južni železnici vedno platno in škarje v rokah,
ln naša SHS-vlada je bila prva, ki se ni upala protjviti zahtevam, ki jih je stavila nanjo južna železnica! Po kratkem, neznatnem boju — 200% poviška za osebne tarife! Konec, Južna železnica, inozemski kapital se smeji iq za njim se gro-hoče v pest tudi cela Nemška Avstrija.
Zakaj jasno je kot beli dan, da bo moralo naše jugoslovansko ljudstvo plačevati za grehe bivše Avstrije na korist sedanjih njenih nemških dedičev. Dokaz je lahek. Velik de! prog južne, železnice leži v ozemlju Nemške Avstrije. Tam je tudi tisti del, ki je vsled terenskih razmer za vzdrževanje najdražji.
Sedanji finančni minister v Nemški Avstriji profesor dr. Schumpeter je n. pr. v svojih predavanjih omenil, da se človek najdražje na svetu vozi v železniškem ku-peju preko Semmeringa.
Kar je dosegla južna žcleznica pri nas in pri Nemški Avstriji, pojde seveda v skupno blagajno. Nemško Ijud-stvo bo plačalo približno eno četrtino več nego doslej, naše jugoslovansko pa trikrat toliko — pn se poravna vsa zadeva..,
Da je 200% povišek osobnih tarifov antisocialna odredba prve vrste, spozna vsakdo prvi hip. Koliko uradnikov, delav-
cev in članov vseh slojev mora živeti ločenih od svojih rodbin vsled stanovanjske mizerije po naših mestih. Takemu človeku —- na tisoče jih je! — je bil praznik, če je mogel v prostem času k svoji rodbini izven mesta. Zdaj.si mnog tega »lu-ksusa« ne bo mogel dovoliti. Seveda v sedanji materijalistični dobi taki famili-jarni razlogi ne zaležejo več.
Ta 200% povišek pa bo tudi navil vse cene vseh potrebščin. Trgovec bo zvalil ta izdatek na odjemalca. Ce kdo sanja, da bodo visoki tarifi oplašili naše verižnike, se moti. 300% poviška pri »zaslužku« jih bo ohranilo pri dobri volji. V prvi vrsti pa bo povišek tarifov podražil one potrebščine mest, ki se dnevno dovažajo z dežele, kakor zelenjavo, sočivje, mleko itd. Vsak producent bo sploh zahteval od kpnsuraenta več uego doslej z ozirom na visoke izdatke pri osebnem prometu.
Jasno je torej, da poviška osobnih tarifov ne bodo trpeli samo oni, ki faktično potujejo z železnico, ampak vsi sloji, vse ljudstvo in da bo to spet ena stopinja višje v že itak neznosno draginjo. In zakaj to? Da si južna železnica, tuj kapital, v družbi z Nemško Avstrijo opomore in reši vsaj del tega, kar je vojna vzela, na račun žuljev našega ž« itak bednega jugoslovanskega in osobito slovenskega ljudstva.
In kaj nudi južna železnica vsaj formalno ljudem, da ji za vožnjo plačajo trikrat več nego prej? S svoje strani prav nič nt. Ni več vagonov, ni več vlakov, ni nobene materijelne udobnosti, če se promet za sedanje razmere vrši precej brezhibno, je to lc zasluga naših slovenskih železničarjev, ne pa uprave žejeznice. In železniško osobje jc tudi del ljudstva, ki bo na lastni koži čutilo neprijetne posle-dice poviška tarifov, o katerem bi vsakdo mislil, da je njim le v korist.
Vprašanje teh 200 odstotkov mora priti na dnevni red tudi v parlamentu. Tu je lepo torišče za naše poslance, da izvedo od kompetentnih mest za vse nam zakrite zakulisne vzroke, ki so prisilili našo vlado, da je dovolila ta povišek kar od danes na jutri. Hvaležni bomo vodilnim možem, če nam res dokažejo železno nujnost, ki jih je prisilila do te odredbe. Se hvaležnejši pa, Če bo s tako hvalevredno brzino dovolila in izvedla tudi kake druge naredbe, ki bi bile gospodarstvu in ljudstvu v prid, n. pr. zakon o vojnih dobičkih. Bojimo se le, da se tam, kjer je treba stopili kapitalistom na prste, vrši vse po polžje, kjer je pa vse ljudstvo prizč^ieto, z brzino električnega toka.
Laški se opiralo.
LDU. Berlin, 25. aprila. (ČTU.) »Lo-kalanzeiger« javlja: Množe se poročila o močnem revolucionarnem gibanju v italijanski vojski. Potovanje italijanskega vojnega ministra ima svoj glavni vzrok v tem, ker so čete ob splošni stavki v Milanu odpovedale pokorščino in niso hotele nastopati proti stavkajočim. Nad 10.000 mož milanske garnizijc se je s svojimi častniki pridružilo temu gibanju in izjavilo, da se bodo priklopih socialnim revolucionarcetn, Zahtevali so takojšnji mir sporazuma, ker nočejo, še enkrat bojevati se za imperializem. Nadalje zahtevajo odstranitev kralja in socialno republiko. Ker prihajajo tudi iz drugih mest Italije slična poročila, se ne morejo smatrati ti pojavi kot lokalni. Od dobro poučene strani se poroča, da so z vlado in z njenimi načrti zadovoljni samo še oni častniki, ki niso bili nikoli na fronti in ki se smatrajo sedaj kot premagoyalce Nemčije in Avstro-Ogrske,
LISTEK.
Peter Zrinski in Fran Krsto Frankopan na moriššu.
Odlomek iz zgodovinskega romana »Uro ta*. fDalje.)
—	Jaz mislim, da je že mrtev, se nasmehne Molitor. Danes je četrtek, 30. malega travna, da, za danes je bilo določeno, ob osmi uri. Njegova glava je torej padla v dunajski mestni posvetovalnici, kamor so ga privedli ponoči pred tremi dnevi. Ko sem ga videl zadnjikrat minuli teden, bil je bled in moder, pravi mrtvec. Tudi grof Tatten-bach ne bo več dolgo čakal---
—	Osma ura je minula, da, Nadas-dy je mrtev, zine Abele. Njegovo ime je izbrisano iz p'eiriiške matice. Njegovi otroci so dobili ime= Kreuzberg.
—	Govorilo so je, da bo milostivi cesar dal oni krasni Nadasdyjev grad Pottendorf z velikim posestvom klavnemu in prezaslužnemu generalu grofu Montecuculiju, se oglasi tiho sodni pri-sednik Grubel, mršav in grbav starec.
—	Culi Rte renico, potrdi Abele. Prav ie tudi. da se nagrade vsi oni.
ki verno in neumorno služijo prernllo-stivemu cesarju.
—	Vsekako, prav je, da se obilno nagrade, doda dvorni tajnik Podesta,
—	So - li Nadasdy-u tudi desnico? ... vpraša ponižno sodni prisednik Marki, droben in bled starček.
—	Niso mu je odsekali. Cesar ga je pomilostil pred tremi dnevi, kakor tudi Zrinskega in Frankopana, odgovori Abele.
—	Zrinski in Frankopan ne vesta, da se jima ne bodo odsekali desnici, hitro pripomni mestni sodnik.
—	Nismo jima hoteli povedati, da jih je cesar pomilostil.
—	Hoteli smo, da bosta v strahu, se pohvali Molitor.
—	Dosti posla sta nara naprtila! vikne Hanugel, zapisnikar kazenskega sodišča, visok in debel, zažarenega obraza.
—	Tudi jaz bom mirneje spal, kadar Zrinskega in Frankopana ne bo na svetu, reče tiho Podesta.
—	O, tudi jaz! se vmeša z zasopelim glasom vladni zastopnik Dorohofer, debel čok na okroglastih nogah.
—	Pravijo, da je mladi Ivan Gnade grozen, kakor je njegov oče, doda Podestži.
—	Mladi Gnadei? . . . razširita oči sodnikaJn načelnik.
—^Ivan Zrinski, sin Petrov, se bo imenoval odsedaj; I"-an Gnade. Tako je
odločil premiiostivi cesar, pojasni Molitor. Na vse misli Njegovo Veličanstvo.
—- Čuli smo, da je premiiostivi cesar plačal mnogo sv. maš za Zrinskega, Frankopana in Nadasdy-a, hoče reči prkednik Marki gotovo ginljivo.
—	Dva tisoč za vsakega; skupaj šest tisoč! potrdi zastopnik Domhofer.
—	Ves svet ve, da je premiiostivi cesar najboljši vzor vsakemu pravemu kristjanu! vzdihne Marki.
—	Ste-li videli danes zjutraj Zrinskega in Frankopana? vpraša Molitor mestnega sodnika Pleyersa.
—	Videl sem jih pred eno uro, se prikloni sodnik. Kakor so mi pravili kapucini, je Zrinski prebdel celo noč, a Frankopan je spal nekaj ur, do dne; trdo je spal, dokler ga ni prebudilo ono treskanje. Po šesti uri sta bila pri sv. maši, vsak za se. Izmučena sta, toda popolnoma mirna. Neprenehoma molita Boga.
Isti trenutek se vzdigne vrišč glasov z obzidja in streh: na trg je stopilo iz orožarne deset ljudi, na licu imajo vsi črno krinko, ogrnjeni so vsi z dolgimi črnimi plašči. Veter je razgnal vse oblake, nebo je postalo čisto in jasno. Oni okrinkani gredo, dva in dva, počasi na ono stran, kjer su je vzdigovalo obziujc, tu se raz-vrste nemi, brez besedice.
Hrup se pdkže: »<m Ji4»n W»nov za onimi ok-ruikaiu*-«!'	a C4JU Jk a Z
žarne na trg visok in močan človek, noseč npkaj na rami: nekaj dolgega, ovitega z rudečim platnom. Na veliki glavi rudeč-kasti, na kratko ostriženi lasje; lice gladko obrito, zabuhlo in bledo, oči izredno velike, piave in bistre, neizrazlivo nedolžne in mirne. Po debelih deskah kakor po rao-stiču stopi na morišče, odloži ono dolgo z rame na klado, se nasloni nanjo in prekriža roke na prsih. Tako stoji in gleda v nebesno modrino tja preko obaidja.
—	Krasen dan! veter vedno lahnejši. Glej, kako mirno stoji Mohr na morišču! Zdi se, da ni mnogo pil, pravi z nežnim glasom Abele pripognivši se k Molitoru.
—	On se zna obvladati, zašepeče Molitor, pogletla na kapucinski zvonik in pravi glasneje: A kaj čakamo? . . .
—	Da, že je čas, odgovori Abele. Gospodje, vsak na svoj posel, kakor je dogovorjeno. Obrnivši se k vladnemu zastopniku Domhoferju ga zaprosi: »Pojdite k Zrinskemu in Frankopanu in j'ma javite, da sta izbrisana i? plemiške matice, in ne samo ona, ampak tudi njihovo potomstvo. Dokler se jima to ne javi, jih po zakonu ne moremo odvesti na morišče.« Nato reče Abele zapisnikarju kazenskega sneteča Hanugelu: »Ko jima preč.tate obsodbo, povejte jima, da je med tem časom prišlo z Dunaja pomiloščenjc, da se jima ne bo odtekala desnica. Ne pozabite na to.«
Zdajci odidcio v orožarno z dvajsetimi
Razna poročila.
Uradniške draginjske doklade. m Belgrad, 25. aprila. Nakazovanje draginjskih doklad uradništvu je pocH no do 1. januarja 1920.
Nemški delegati v Parizu. LDU Pariz, 25. aprila. (Brezžično.) Nemška vlada je uradno javila v Pariz, da njeni zastopniki ne bodo odpotovali iz Berlina pred 28. aprilom in da bodo mogli dospeti v Versailles še le 1. majnika. Zastopnike bo spremljalo tudi sedem novinarjev.
Bavarska izključena od mirovne pogodbe.
LDU. Curih, 25. aprila. (ČTU.) Agentura Radio potrjuje vest, da so ententne vlade sklenile, da bo Bavarska izključena od mirovne pogodbe. Bavarska tudi ne bo deležna živil, ki so določena za Nemčijo."
Francoz Slovencem.
Med nami se je nekaj časa mudil odličen francoski publicist, urednik Jugoslovanom najbolj naklonjenega francoskega lista »Journal des Debats« vicomte M. Begouen. Kakor smo o njem že poročali, je to naš stari prijatelj, ki je že leta 1887. obiskal jugoslovanske kraje. Sedaj po več ko 30 letih nas je zopet obiskal in si ogledal tudi naše severne meje. Sedaj odhaja zopet nazaj v francosko domovino. Ob tej priliki je naslovil na našega urednika sledeče poslovilno pismo:
Moj dragi tovariš!
Bili ste tako ljubeznivi, da ste opozorili vaše bralce na moje bivanje v Sloveniji in to ste storili na način, ki me je prav posebno razveselil. Zato se vam zahvaljujem kar najsrčneje.
Prijazno ste se spomnili mojega zadnjega potovanja (1887!) v Sloveniji, tedaj ko sem začel svoje časnikarsko delovanje, ko sera pošiljal »Journalu des Debats« (katerega sotrudnik sem bil že tedaj) svoje študije o avstrijskih Slovanih. Torej nismo šele od danes list, ki ga zastopam, in jaz sam prijatelj Jugoslovanom.
Da bi spoznal vaše narodnostne težnje sem imel tedaj kot vodnike rodoljube kakor Terstenjak, Bački, Strossmayer, ki 6o pa že vsi preminuli, ne da bi videli uresničeno svoje upanje do neodvisnosti in združenja.
Za mc je to velika radost, da se morem sedaj v zgodovinskem trenutku, ko se uresničujejo vaše narodne težnje, nahajati zopet v Jugoslaviji. Čutim potrebo, da vam izrazim, kako živo želim, da bi politične okolnosti dovolile, da bi vi prejeli kar najbolj možno zadoščenje.
Med tem, ko vam izražam svojo željo, vem, da sem tolmač javnega mnenja v Franciji. Zaznal sem, da je včeraj nekdo vaših sorojakov, ki se je vrnil iz Pariza, izrazil v nekem vašem časopisu isto mnenje, kar me je zelo razveselilo, Nc morem zadostno povdariti simpatij, ki jih ima Francija za vse Jugoslovane, Francoski in srbski vojaki so se borili ramo ob rami, delili iste težave, isto trpljenje, isto slavo. Mi vemo sedaj — dolgo časa nismo vedeli — za vse persekucije, ki ste jih morali pretrpeti za vaš narodni ideal in mi ne moremo pozabiti navdušenja, s katerim ste štrli jarem zatiralcev. In pred sto leti, niso Ii bili Ilirci in Francozi bratje?
Tudi Francoz, ki pride v Slovenijo, je obdan od simpatij, kar mu je zelo prijetno, in od svojega bivanja v Ljubljani more ohraniti le najlepše spomine.
Prejmite, moj dragi tovariš, srčen in hvaležen izraz mojih najboljših spominov Vaš udani
M, Begouen.
suličarji in stotnikom von Ehrjem ti-le gospodje: mestni sodnik Pleyers in njegovi prisedniki Markel in Grubcl, vladni zastopnik Domhofer in zapisnikar kazenskega sodišča Hanugel,
Abele, Molitor, Podesta in domači načelnik Eierl stopijo na ono vzvišeno mesto sredi trga nasproti morišča,
Mestna garda in suličarji, ki so ostali na svojem mestu, so se boljše razvrstili, vsi so sc zravnali in po povelju prijeli orožje. Pet bobnarjev je že sedaj uprlo oči v pooblaščence, ker jim je stotnik von Ehr zapovedal, da jih morajo ostro gledati in takoj vsi na en mah zabobajati, ako jim pooblaščenci namignejo z roko, da to store.'
—	So-li dobro zaprta vsa mestna vrata? vpraša dvorni tajnik Podestd popolnoma tiho Abela.
—	Ne bojte se, dragi prijatelj, dobro
so zaprta.
—	Danes je v tem mestu mnogo vojaštva, sikne Abele,
—	Niste-li pomislili na kakšno izdajstvo? . . . hoče zopet dvorni tajnik.
—	Na vse sem pomislil. Nc bojte se! . . .
—	Tudi vi ste nekaj razburjeni, se nasmehne prisiljeno Podesta.
—	Jaz nisem, ali zdi sc mi, da je Molitor prebledel, odvrne Abele z drhtečim glasom.	(Dalje,)
Politične novice.
+ O naše.n sporu. Pod tem naslovom priobčuje »Pravda« iz »Revue parlamen-taire« več mest članka: »Italijansko-slo-venski problem,« ki ga je napisal sam izdajatelj revije Henri de Chambon. Na nekem mestu piše Chambon: Mi se skladamo z »Messaggerom« in »Tribuno«, kadar dar ti zahtevajo, da Italijani ustvarijo močno obrambo proti germanizmu. Ali dve roki sta več vredni kakor ena, in za preprečenje pota na Vzhod in perzijski zaliv je neobhodno potrebno, da se ustvari močna Jugoslavija. Kar se tiče očitka, da ui pametno poveriti straže onim, ki so bili do včeraj najvernejši zavezniki ger-manizma, pomeni to malo. »Tribuna« pozablja, da je bila Italija včeraj zaveznica germanizma, medtem ko jc bila Srbija njegov uporni nasprotnik in so Hrvatska in ostali slovenski deli prenašali muke jarma svojih gospodarjev in čakali edino na ugod en trenutek, da se otresejo svojih verig. Ta trenutek jc nastopil. Ne razburjajte njegovega radostnega glasu. Bolje je mirno poslušati, kako prehaja odmev s planin v nižave, iz dolin na morje. Vem dobro, da Italijani Hrvatom predbacivajo, da so bili močni sovražniki. To je dobra hvala, bodite politiki in ustvarite vdane zaveznike iz teh izbornih vojakov. Kaj je potrebno za to? Malo duha pravičnosti in mnogo političnega duha.
-j- Tudi plebiscit Goriške oddan mirovni konferenci. Jugoslov. dop. urad v Parizu poroča: Tudi plebiscit Gorice in goriških krajev je izročen tajništvu mirovne konference, Izvzemši malega števila Italijanov v Gorici se je cela Goriška izjavila za zedinjenje z državo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Delegacija dalmatinskih okupiranih občin v Parizu. Jugoslovanski dopisni urad v Parizu poroča: Delegacija dalmatinskih okupiranih občin zbrana na sestanku načelnikov okupiranih občin v Splitu dne 16. februarja je oddala tajništvu mirovne konference na Quai d' Orsay dne 1. aprila plebiscit naroda okupiranih dalmatinskih občin. Predložila je istemu original kakor tudi poverjen prevod zapisnika sestanka načelnikov okupiranih občin. Zapisnik njihovih izrecnih pooblastitcljev v Splitu, od katerih jc delegacija poslana, nadalje pooblastilo občin, narodnega denarnega zavoda in Zadružne zveze v Splitu, ki šteje 300 zadrug članic s 60.000 člani, ki so vsi gospodarji z rodbinami. Pridejan je tudi izvod službene Statistike. Delegacija dalmatinskih okupiranih občin je istočasno izročila mirevni konfcrenci memorandum, v katerem razlaga izvršitev plcbiscita in njegov rezultat, po katerem se je za ujedinjenje z državo Srbov, Hrvatov in Slovencev izjavilo 96 : 93 odstotkov skupnega prebivalstva v okupiranem dalmatinskem področju naglašujoč, da odstotek kulminira na dalmatinskem otočju, kjer dosega povprečno skoraj 99 odstotkov (otok Mljet 100 odstotkov). V memorandumu se opira dalmatinska delegacija na od zaveznikov sprejeta Wilsonova načela o samoodločbi narodov, — Delegacija dalmatinskih okupiranih občin jc bila pod vodstvom predsednika jugoslovanske delegacije, Pašiča, pri mirovni konfercnci sprejeta v avdijenci pri ministru zunanjih del Pichonu, kateremu je sporočila rezultat plebiscita in se pritožila zaradi italijanskega terorja v okupiranem ozemlju. Naglašala je karakteristično dejstvo, da se nahajajo internirani v taboriščih na Sardiniji in Siciliji baš oni, ki so bili za časa vojne preganjani in inter-nrani od avstrijskega vojnega terorja. Omenili so se tudi zadnji slučaji dr. Maki-jeda, dr. Desnice, župana StojLa in drugih.
Dnevne novica
—	Presv, škof dr, Anton Bonaventura
Jeglič sc je odpeljal 25. t. m. v dekanijo Kranj na kanonično vizitacijo, ki bo trajala do 25. maja. Kratek presledek bo le 4. maja, ko bo podelil gospod knezoškcf red subdiakonata letošnjim bodočim novo-mašnikom.
—	Zrinjsko-frankopanska slovesnost, Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani odpošlje kot svojega zastopnika k sprejemu vlaka z zemeljskimi ostanki Zrinjskcga in Frankopana v Mariboru poverjenika dr. Karla Verstovška, ki bo ondi v imenu deželne vlade pozdravil došle goste in nato spremil vlak do Zagreba, kjer sc bo kot vladni zastopnik udeležil vseh slovesnosti.
—	Naročajte »Večerni list«! Iz raznih pismenih vprašanj smo uvideli, da po nekod še ne poznajo našega novega dnevnika. Tem na ljubo bodi tu vnovič povedano, da izhaja dnevnik »Večerni list« v Ljubljani v Jugoslovanski tiskarni (prej Katoliški tiskarni) vsak dan razun nedelj in praznikov ob 2. uri popoldne. Ccna mu je na mesec 5 kron. Posamezne številke se prodajajo po 30 vin. »Večerni list« moremo priporočati najt.opleje vsem našim somišljenikom in prijateljem. Kdor parkrat čita la vsestransko juuiiuriv fcaaop*«, ga ne more več pogresatL
—	Apostolstvo sv. Cirila b Metoda.
Letos je minilo 10 let, odkar se je Apostolstvo uvedlo med Jugoslovani, najprej v ljubljanski škofiji, potem pa v več hrvatskih škofijah. Obenem praznujemo 1050-letnico smrti sv. Cirila (umrl 14. februarja 869 v Rimu). Ob tej priliki je Apostolstvo izdalo novo izdajo životopisa sv. Cirila in Metoda z dodatkom o slovanskem bogoslužju. Tiska se zbirka deklamacij in iger v proslavo sv. Cirila in Metoda. Knjigi bo naslov »Proslava sv. Cirila in Metoda«; izšla bo v drugi polovici majnika. Naj bi ^ letos ideja Apostolstva sv Cirila in Metoda zanesla v zadnjo gorsko vas. — Novi tajnik Apostolstva je gospod T. Tavčar, kaplan pri Sv. Jakobu v Ljubljani.
—	Padli ljubljanskega pešpolka št, 17. Mrliški listi v včerajšnji notici objavljenih padlih so svojcem na razpolago v pisarni Slovenskega Rdečega križa (Poljanska cesta št. 4). Tam leže tudi mrliški listi dne 15. junija padlih: Vegel Mart., r. Sv. Križ-Krško, 1893; Piltauar Fr., Krška vas-Krško, 1G84; Šlosar Pavel, Matulje, Volosko, 1896; Leskovšek Marko, Dobje, Ceiie, 1886; Osolin Fr„ Krtina, Kamnik, 1891; Dimnik Ivan, Jezica, Ljubljana, 1898; Senica Al., Šmihel, Novo mesto, 1899; Kucler Fr., Sp. Šiška, 1896; Feldin Henr., Dobrna, Celje, 1899. Po 1. maju se pošljejo mrliški listi na pristojna okrajna sodišča. Š—c.
—	Več reda! Zadnje dni opažamo, da imajo v poslopju poštno-čekovnega urada v Beethovnovi ulici zvečer okna razsvetljena, kar bi značilo, da je uradništvo zaposleno tudi v večernih urah. — Ker ie urad dopoldne odprt za stranke in je osobje tudi popoldne v pisarnah, moramo sklepati, da se v tem uradu dela mnogo čez predpisani čas, jc tedaj toliko dela ali pa primanjkuje osobja. — V enem kot drugem slučaju naj se nastavi nove moči, ker dosedanje uradništvo čezurnemu delu trajno ne bo moglo biti kos. Če se prav spominjamo, je bilo pri poštno-čekovnem uradu SHS razpisanih čez 40 uradniških in poduradniških mest, ali se še dosedaj niso oddala? Nekoliko čudno je pač, da država na eni strani podpira toliko število brezposelnih — tudi pisarniške moči — na drugi strani pa ravno državni uradi tožijo, da ne morejo dobiti potrebnega ocobja. Zakaj sc pa prosta mesta ne razpišejo tudi v drugih časopisih in ne samo v Uradnem listu? Od brezposelnega se nc more pričakovati, da naj si poleg svojega dnevnika, ki ga mora čitati že radi aprovizacijskih zadev, naroča še slovenski Uradni list iz nemške tiskarne. — Kuratorij čekovnega urada .naj tedaj poskrbi, da se skoraj razpišejo še prosta mesta in nastavijo nove moči, da bo delo šlo hitreje od rok, od ravnateljstva pa pričakujemo, da bo že z ozirom na ugled tega važnega urada poskrbelo za primerno nagrado osobju, ki vrši čezurno delo. — Upamo, da te vrstice ne bodo zaman! — (Sicer se nam pa čudno zdi, da prošnje, ki so jih mnogi vložili za sprejem v čekovni urad, še sedaj niso rešene, Urad deluje, tožijo že, da gre delo čez glavo, a zunaj pa čakajo kvalificirani ljudje na milosten odgovor na svoje prošnje. Vse kaže, da se je tudi tu trdno udomačil avstrijski Birokracij!)
—	Poroka. Dne 22. t, m. sta bila poročena v mestni cerkvi v Velikovcu gosp, dr. Janko Kotnik in gdč. Mira P i -s k e r n i k. Poročil ju jc ženinov brat Ši-men Kotnik, kanonik v Velikovcu. Priči pa sta bila gospa dr. Angela Piskemik, muzejska asistentka v Ljubljani, nevestina sestra, in profesor dr. Fr. Kotnik, ženinov brat. — Jugoslovanskemu korotanskemu paru želimo obilo sreče!
—	Društvo finančne straže r.a Slovenskem nam piše pod naslovom: Čistimo. Uslužbcnci finančne straže, ki so svoječasno službovali pod zloglasnim nadkomi-sarjem, stotnikom Breberino, nadkomisar-jem Ramroth-om in komisarjem Tachretnig-om se nujno pozivljejo, da vpošljejo o ravnanju imenovanih s podrejeno finančno stražo vse podatke društvu finančne straže na Slovenskem v Ljubljani, Vodnikov trg št. 5. Ker sc goriimenovani še vedno nahajajo v različnih državnih in vojaških službah kraljevine SHS je naloga društva, da tc trinoge na pravem mestu ožigosa.
—	Vojaška preskrbovalnine. Oddelek za narodno brambo nam poroča: Z ozirom na članek, priobčen v Vašem cenjenem listu dne 16. aprila t. 1., v katerem pisec trdi, da začasne določbe narodne vlade v Ljubljani (Uradni list XXVII in XXXVIII) niso in nikdar niso bile umestne, izvolite objaviti sledeča pojasnila: Po prevratu, ko so zaradi občega nereda prenehali centralni uradi z dopošiljanjem pre-skrbovalnim invalidom in so se pri narodni vladi od vseh strani oglašali invalidi brez pokojnine, ki še niso bili pri nadpregledu, je bilo vladi na tem, da nemudoma nakaže prislužita nezmožnim, obolelim in pohabljenim vojnim poškodovancem do končuc ureditve preskrbovalnin mesečne preskrbovalnine. Upoštevali so sc vsi, katerih zmožnost za izvrševanje meščanskega poklica je vsaj za 25 odstotkov zmanjšana. Razlike med obolelimi in po!'abljcnci narodna vlada glede višine pia krbovs' v teh začasnih določbah ni dalfcla, ker so
prvi kol drugi potrebni podpore. Glavno navodilo naredbe je bilo, da se nujno pomaga pomoči potrebnim, da se preskrbo, valnina napram določbam zastarelega zakona primerno zviša, da se ugotovi bolezen oziroma pohabljenost in da se ugotovi popolna delanezmožnost, oziroma odstotek nezmožnosti izvrševati meščanski poklic. Na podlagi te ugotovitve se zaenkrat izplačujejo preskrbovalnine v višini, ki jo določa naredba, bodo se pa tuui po bodočem zakonu invalidom lahko nakazale preskrbovalnine, ne da bi jih bilo treba še enkrat pregledati. Končnoveljaven enoten zak^n 7a celo kraljevino bo moglo skleniti samo rarodno predstavništvo v Belgradu, Dokler pa tega zakona ni, je naredba poverjeništva z narodno brambo, s katero so preskrbovalnine -začasno urejene, pač umestna in zelo potrebna. Na podlagi te naredbe je bilo samo pri vojnem dopolnilnem poveljstvu v Ljubljani pregledanih že nad 3000 invalidov in jim je bila nakazana preskrbovalnina od, 1. novembra 1918 dalje. V primeri s starim zakonom so se preskrbovalnine povišale, kakor je razvidno iz sledečih primerov: 1. Delanezmožcn pešec je po starih predpisih v najboljšem slučaju prejemal letno 960 K, po naredbi se mu more nakazati lvstno do 1825 K. 2. 100 odstotkov poklica nezmožen je prejemal preje letno 360 K, sedaj dobiva 1095 K. — Da omenjena naredba ni in ne more biti popolen zakon, [ ,jp samonosebi umevno vsled razmer, ki. so jo rodile. Na podlagi tc naiedbe ugotovljeno zdravstveno stanje, oziroma telesne hibe, bodo podlagi tudi v bodoče za nakazilo preskrbovalnin. Tako se bo tudi onim poškodovancem, katerih zmožnost za izvrševanje njihovega meščanskega poklica je zmanjšana za manj nego 25 odstotkov in ki sedaj ne dobivajo preskrbovalnine, na podlagi sedaj izvršenih nadpregledov nakazala prerkrbovalni/ na, ako bo zanje zakon tisto določil.
— Oko nezadovoljneža. Od vzgojitelja smo prejeli: Če bi med nami nastopil strog pedagog, bi opazil marsikaj, kar bi bilo treba grajati. Pa tudi preprost šetalec se mora dostikrat nehote zgroziti, ko vidi, kako je preveč proslavljana *svobo-da« zmešala pojme starim, a predvsem mladim. Danes s^ečavaš že čisto mladostne parčke po javnih in samotnih šetali-ščih, ne da bi kateri zardel radi tega. Mladenka s knjigami v roki zajde v mestne loge s kavalirjem, ki njegov videz nič prida nc izda. Nismo poklicani za oglednike in nadzornike, a dozdeva se, da bi te »vi-sokošolke« našli drugi dan po raznih tečajih. Kakšna je nravstvena vzgoja na teh zavodih, nam ni znano. Začeli smo zopet s cvetličnimi dnevi. Lepo to, samo žal, da smo proti koncu meseca. Pa za dijaštvo moramo že kaj žrtvovati. Toda, ali je tako nujno, da se mora ta prireditev končati s plesom, ko je vendar naš ljubljeni vladika v zadnjih pastirskih listih tako svaril pred lo za mladino vsekako pogubno zabavo? Ali so aranžerji vpoštevali, da so na ta način izkazili dobro voljo nešteto prijateljev naših akademikov? Ali so pozabili, da je del naše domovine še vedno pod pestjo zemljelačnega Italijana? Resni so dnevi, in ne dnevi lahkomiselne zabave! Izprego-voril bi še katero o podivjanosti in neotesanosti številnih mladih zlikovcev, ki nc morejo pustiti na miru nobene ograje, nobenega javnega stola, nobene javne naprave, nobenega zidu, da ne bi na njih poskusili svoje razdirajoče sile, da ne bi vtisnili vanje svoje sirovosti in zlobnosti v obliki ostudnih besedi in grdega pisanja; a izkušnja uči, da pri takih izda kve-čemu šiba in palica.
— Vsi orožniki niso taki, V časnikih berem objave o raznih orožnikih, ki so med vojsko bili avstrijski rabelji, sedaj pa iščejo službe v državi SHS. Vsi pa niso taki in menda so taki orožniki v veliki manjšini. Pri nas, v okrožju vipavske orož-niške postaje, kjer je bil načelnik g. Ivan Rudolf, ki služi sedaj pri orožniškem poveljstvu v Ljubljani, ni bil med vojno politično preganjan nikdo, dasi je bilo celotno prebivalstvo od začetka srbofilsko in je glasno dajalo izraza svojemu mišljenju, Orožniki bi jih lahko prijeli deset na dan, če bi bili hoteli. Mene je naznanil okrajni glavar na armadno poveljstvo, da sem politično škodljiv in bilo je že sklenjeno, da se me internira na Štajerskem. Vsako noč sem pričakoval, da me odpeljejo, in samo spretnosti gospoda Rudolfa sc imam zahvaliti, da se to ni zgodilo. Bil sem splošno znan nacijoualist, in vendar sem živel z orožniki zasebno v najboljšem prijateljstvu in sem večkrat uspešno pri njih posredoval. Okraj je bil težaven, ker se jc nahajal v zaledju fronte in bil vedno močno zaseden od vojaštva, a vendar je skrbel, kolikor je mogel za ljudstvo, da ni trpelo prevoč škode. Ko smo zvedeli, da jc Avstrija razpadla, so orožniki prvi sneli nemški napis in orla ter se označili z našo trobojnico, ko smo še drugi premišljali in omahovali. Priznanja in nagrade seveda od avstrijske vlade gospod Rudolf ni dobil, med ljudstvom v Vipavi *»i je na, priobil moojo prijateljev.
Dr. L, Lčnard.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani naznanja vsem članom »Matice hrvatskem, da so knjige za leto 1017. pravkur dožle in so istim na razpolago v imenovani knjigarni.
—	Prošnje kadetnih aspirantov za sprejem v skupno vojsko. Vsi oni enoletni prostovoljci, ki so dovršili' častniško šolo, položili tozadevne izpile ter imajo izpolnjene tudi druge pogoje za imenovanje praporščakom, oziroma podporočnikom, naj nemudoma predlože komandi Dravske divizijske oblasti službenim potom predpisane prošnje za sprejem v skupno vojsko SHS, Tem prijavam se morajo priložiti Vse tozadevne listine, ter izjava častniškega zbora glede službene in izvensluž-bene sposobnosti. Oni enoletni prostovoljci, kateri so prošnje za povišanje že vložili, naj predlože samo pravilno izpolnjene formulare prijav za sprejem v skupno vojsko SHS. Predpisani lormularji se dobe v adjutanturi Dravske divizije v Ljubljani.
—	Komisija za terjatve proti bivšemu erarju objavlja: Likvidacijo stare države na Dunaju \ odi in nadzira posebna mednarodna likvidačna komisija, ki sestoji iz zastopnikov vseh novih držav, ki so nastale iz stare Avstrije. Ta komisija določa in izdaja kol vrhovni organ za likvidacijo vsa navodila in vse direktiv e. V vsakem likvi-dujočem ministrstvu je ta komisija postavila poseben kolegij, v katerem .so istota-ko zastopane vse nove države s člani, ki so jih poslale k likvidaciji na Dunaj. Kolegiji vodijo iikvidacijo posameznih ministrstev po navodilih gorenje komisije in s pomočjo prideljenih uradnikov. Vse prijave se porazdelc na pristojne oddelke, v katerih rešujejo došle vloge prideljeni uradniki po redu, kakor so bile vložene. Iz tega jo razvidno, da jc treba v ako terjatev razun popolnoma enakovrstnih prijaviti posebej. Likvidačna komisija na Dunaju je določila, da se prizanavajo lc terjatve, katerih obstoj in upravičenost sla brezdvomno dokazana. Vse stranke naj torej prilože svojim prijavam naročilne liste, prevzemna potrdila in druga dokazil-', ki jih imajo v rokah. Potrdila naj se predlože v izvirniku, ker prepisi ne zadostujejo. Ker sc vse zadeve obravnavajo pri bivših centralnih uradih stare države na Dunaju, naj se prijave pti-lože še nemški ah pa naj sc prijavam pri-ložc nemški prevodi, da se rešitev zaradi oskrbe prevodov brez potrebe ne zavleče. Na kak način se bodo reševale terjatve izvirajoče iz vojnodaja.lv enega zakona še ni določeno. Za povračilo Vcjnih škod sploh Še nedostaja vsake zakonite podlage. Pod »Vojne škode« spadajo najrazličnejši slučaji n, pr. vsled streljanja ali požara porušena poslopja, opustošenja zemljišč, poškodba na vojnih operacijah neudeleženih oseb vsled slučajnih vplivov različnih bojnih sredstev, škoda in vse druge take stvari, ki so jih povzročili s konzeskimi dejanji posamezni vojaki ali celi oddelki itd. Glasom iz Dunaja došlih informacij so do nadaljnjega ustavljena vsa izplačila, da sc vse priglašene terjatve enakomerno krijejo. Za enkrat, obstoji naloga likvidujočih centralnih uradov le v tem, da v posameznih slučajih ugotavljajo in pripoznavajo prijavljene terjatve kol likvidne. Glede izplačil pa sc bo odločilo šele pozneje. Komisija za terjatve proti bivšemu erarju je v stalnem stiku z našimi člani likvidačne komisije na Dunaju. Za enkrat je prejela te informacije. Kakor hitro dobi no^ih pojasnil se bodo tista obiavila. Po teh informacijah se rešujejo tudi vloge strank, ki prihajajo k tej komisiji. Da delo olajša in pospeši, naj se za enkrat v?aka prizadeta stranka ločno drži teh navodil.
—	Goriče nad Kranjem, Goriški fantje so priredili na velikonočni ponedeljek gledališko predstavo Ditncž«, ki je prav dobro uspela. Za krasen užitek gre zahvala predvsem juristu g. Bidovcu Tinkotu, ki je vodil predstavo in imel glavno vlogo »Dimeža Igralo sc jc vsestransko dobro. Fantje, le tako naprej! Čisti dobiček se porabi za napravo društvene dvorane izobraževalnega društva.
—	Št. Vid pri Zatičini. Na Velikonočni ponedeljek smo ustanovili čebelarsko podružnico. Zborovanja sc je udeležilo nad 100 čebelarjev, ki so vsi člani podružnice. G. A. Lapajnc z Grma je nam poljudno predaval o naprednem čebelarstvu. Razložil nam je posebno eksportni in Žnidaršičev panj ter orodje, ki ga rabimo pri čebelarjenju v teh panjih. Načelnikom podružnice je bil izvoljen učitelj Lovro Jevnikar, namestnikom Ceglar Alojzij, tajnikom in blagajnikom Rudolf Krašovic. Dokler se ne ustanove nove podružnice, pripada ta k podružnici višnjegorski iji žužemberški sodni okraj. Pristopite k podružnici vsi čebelarji! V vseh večjih krajih (Žužemberk — Višnja-gora) ustanovite lastne podružnice!
>No, kako Vam gre?« Zega odgovori: -Potrpeti moramo in čakati boljših dni.« Nato si znanca zopet sežeta v roko ter se poslovita. V tem hipu se g. Zega zgrudi. Še enkrat je odprl oči in takoj nato izdihnil. — Bolehal je dolgo vrsto let na arterio-sklerosi — ovapnenju žil. Možato je prenašal hude udarec usode. Italijanska vojska mu jo uničila skoro vse imetje. Kakor na tisoče drugih beguncev, se jc potikal v pregnanstvu in čakal boljših dni v domovini. Naj bi mu Bog dal boljših dni v boljši domovini! N. p, v m.! V deželnem zboru je nekaj časa zastopal goriški okraj, izvoljen na programu S, L. S. Družini naše iskreno sožalje!
lj Igra »Revček Andrejček« na odru Ljudskega doma. Opozarjamo, da bode to tako priljubljeno igro uprizorilo Kat, društvo rokodelskih pomočnikov na odru 'Ljudskega doma« danes, v soboto, in jutri, v nedeljo, Pričetek igre je obakrat točno ob pol osmi uri zvečer. Vstopnice se dobivajo pred pričelkom predstave pri blagajni od pol sedme ure dalje.
Jj Gospodarski odsek Zveze Orlov ima nujno sejo v ponedeljek, 28. aprila točno ob četrt 8. uro zvečer v Zvezini pisarni.
lj »Naše vstajenje« je predmet propo-vedi na belo nedeljo v kapeli oo. jezuitov, lj Shod Marijine kongregacije gospodov pri jezuitih v ponedeljek 28. t. m. ob pol 8. uri zvečer.
lj H koncertu Miuje Tomšinske, O ruski umetnici Minji Tomšinski pišejo zagrebške »Novosti«, da je mlada ruska goslačica imela v Z:;grebu velik izreden uspeli. Občinstvo jo je burno klicalo in neprestano zahtevalo, da dodaje novih točk. »Agramer Tagblatl« piše o njej med drujini; Tomšin-ska ima temperument kot vulKan pred izbruhom, robustno moč, ki se včasih tudi na stroške lepote izzivi, moško energijo, ki pri ženskem spolu ni vsakdanja. Zdi se, da skladbo z vso grozo in vročino prekipevajočega temperamenta doživlja, V njej tiči neka prenipč velikega ruskega naroda. Tudi jc njeno tolmačenje koncertnih skladb največkrat od običajnega tolmačenja različno, originalno, Karakteriličen je njen originalni riimični čut, ki se na elementarni način izraža. Poslušalce potegne s seboj z elementarno silo.
lj Cvetlični dan. Danes popoldne in jutri dopoldne bodo prodajale ljubBanskc gospodične pod prolektoratom ge. dr. Brej* čeve in gc. dr. Tavčarjeve cvetke na korist akad. menzi v Zagrebu. Naj ne bo nobenega. ki ne bi vsaj z majhnim darom pomagal naši mladini na njeni težavni poti. V isti namen je dohodek plesa, ki ga priredi dijaški odbor v nedeljo zvečer ob o6nii uri v gornjih prostorih Narodnega Doma. Vstopnina k plesu, ki jc združen s prosto zabavo. znaša 10 K za osebo.
1 Pravoslavni vojaški duhovnik, ki je bil premeščen v Ljubljano, da vodi dušno paslirstvo tukajšnjih pravoslavnih vojakov, išče že dalje časa zase in svojo soprogo primernega stanovarrja. Potreboval bi dve sobi s kuhinjo. Njegovo prizadevanje je doslej bilo zaman. Prosimo hišne posestnike, naj dajo tako primerno stanovanje na razpolago, četudi proti visoki ceni.
lj Imenovanje. Anton Jagodic, pis, ofi-cijal lin. okrajnega ravnateljstva je bil imenovan za pis. pristava (adjunkt) IX, činov-nega razreda.
lj Skupna pevska vaja za Vodnikovo slavnost se vrši danes točno ob osmih zvečer v društveni sobi na Jurčičevem trgu. Polnošlevilna udeležba neobhodna.
lj Društvo finančne straže za Slovenijo v Ljubljani ima svojo redno odborovo sejo dne 4. maja t. 1. ob 9. uri dopoldne v Ljubljani, Vodnikov trg št. 5. Gg. odborniki se vabijo, da se te odborovc seje zanesljivo udeleže. Ker se bo na tej odborovi seji poročalo o uspehu delegacije v Belgradu, se vabijo tudi člani tega društva,
Nalnovelše.
LAŠKI DELEGATI ZAPUSTILI PARIZ.
LDU Pariz, 25. aprila. (DunKU) Reu-terjev urad javlja: Orlando, Barsilai in Diaz so odpotovali snoči ob osmih v Rini. Četrti delegat (Sonnino) ostane na svojem mestu,
GENERAL DIAZ BO IGRAL POMEMBNO VLOGO! LDU Ženeva, 25. aprila. (DunKU) Ministrski predsednik Orlando je sporočil pariškemu korespondentu italijanskih listov, da mu jc bila vročena vprašalna pola s podpisi Wilsona, Clemenceauja in Lloyd Georgea, ki sc tiče jadranskega vprašanja. Orlando se v podrobnosti ni hotel spuščali, ker pridržuje objavo kralju. Najbrž se bo vršil v Rimu kronski svet, kjer bo igral general Diaz zelo pomembno vlogo.
ZRINSKI IN FRANKOPAN.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zagreb, 25. aprila. Za slavnostni prenos kosti narodnih mučenikov Zrin-skega in Frankopana sc vrše velike priprave. Vlak z zemeljskimi ostanki narodnih mučenikov pride preko Mariboru 28. t. m. ob 4. uri popoldne v Zagreb, kjer ga bodo sprejela vsa zagrebška društva. Dne 30. aprila ob 9. uri dopoldne bo slovesen pogreb, ki se ga udeleže vsa društva z zastavami. Pred kolodvorom bodo pela zdrur žena pevska društva Zajčevo »Pojmo pjesmu«, pred stolno cerkvijo pa himno »Lepo našo domovino«. Mrtvaški oder bodo okrasile gospe Kola sestara SHS s bršljanom, nabranim na nekdanjih starih gradovih Zrinskega ln Frankopana, — Za zunanje goste se bodo preskrbela prenočišča po hotelih in zasebnih stanovanjih. Belgrajsko občino bo zastopal poseben od-poslanik.
REGENT ALEKSANDER V ZAGREBU,
(Izvirno poročilo »Slovencu« ) c Belgrad, 25. aprila. »Jutarnji list« poroča, da bo regent prestolonaslednik Aleksander odpotoval čez sedem dni v Zagreb, kjer bo ostal nekoliko dni. Prisostvoval bo slovesnemu pogrebu zemeljskih ostankov Zrinskega in Frankopana.
DR. KOROŠEC V DALMACIJI.
(Izvirno poročilo rSlovencu«.)
Belgrad, 25. aprila. Ministrski podpredsednik dr. Korošec je odpotoval preko Sarajeva v Dalmacijo, l^cr bo pčsetil Met-koviče, Dubrovnik in Split.
ZA ŽENSKO ENAKOPRAVNOST.
(Lmrno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 25. aprila. Na tretji dan velikonočnih praznikov je zborovalo žensko prosvetno društvo. Zborovanje sc je zavzelo za žensko enakopravnost. Sprejete resolucije zahtevajo popolno enakopravnost žensk z moškimi v javnem in zasebnem življenju.
»HRVAT« PROTI »OBZORU«. Zagreb, 25. »prila. Na včerajšnji članek -Obzora«, v katerem pravi, da jc narodno predstavništvo samo orkester, ki spremna napevc ministrskega sveta, protestira tudi starčevičansko glasilo »Hrvat«.
VOJAŠKA IMENOVANJA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Belgrad, 25. aprila. Črnogorska di-vizijonarja Marlinovič in vojvoda Janko Vukovič sta sprejeta v jugoslovansko vojsko v činu generajd.
TUJI PODANIKI V NAŠI DRŽAVI.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Belgrad, 25. aprila. Z dobro poučene strani se zatrjuje, da je ministrski svet odredil, nuj se ustavi razpravljanje vseh prošenj tujih podanikov za priznanje državljanstva v kraljestvu SHS,
ČASNIKARSTVO.
(Izvirno poročilo ;.SIovencu«.) m Sarajevo, 25, aprila. Dne 15. t. m, je izšel zadnjič »Slovanski Jug-. Člani njegovega uredništva vstopijo v uredništvo novega glasila demokratične stranke, ki izide 1. maja.
USTAVLJENA DELA NA SAVI.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Belgrad, 25. aprila. Grajenje savskega železniškega mostu se je ustavilo vsled narastle Save. Vse ozemlje je poplavljeno; v vodi je izginilo tudi gradivo za most.
PROSVETA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Sarajevo, 25. aprila. Poverjenik za prosveto, Štjepan Grdjič, je odstavljen in dodeljen ministrstvu za prosveto.
VELIKA SOKOLSKA SLAVNOST V ZAGREBU.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zagreb, 25. aprila. Dne 27. aprila bo tukaj velika sokolska slavnost vseh hrvatskih sokolskih organizacij. Tega sokol-skega veča sc udeleže tudi Slovenci.
1. MAJ — BREZ ALKOHOLA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Zagreb, 25. aprila, Glasilo socialno-
BAVARSKI ŠPARTAKOVCI KORAKAJO NA TIROLSKO.
LDU. Inomost, 25. aprila. (ČTU.) Ne-posredno ob tirolski meji ležečo vas Mit-tenvvald so zasedli bavarski Špartakovci. Od bavarskega zdravilišča Partenkirchen korakajo Špartakovci proti tirolski meji. Na tirolski strani se je vse potrebno ukrenilo, da se prodiranje ustavi.
Cestnik S. ft. S. Z.
*	Kat, slov, izobraževalno društvo v
Mekinjah priredi na belo nedeljo ob 3, uri popoldne zgodovinsko ig:o -Štempihar« in veseloigro »Čašico kave«. Pridite v obilnem številu.
h Dramatični odsek katol. del. društva na Jesenicth jc uprizoril na velikonočni ponedeljek ljudsko igro s petjem »Mala pevka«. Ta predstava jc uspela izredno dobro, zalo zasluži, da se jo spomnimo na tem mestu. Posamezni prizori na odru so bili naravnost čarobno krasni in so prijetno iznenndili mnogobrojno občinstvo. K Icmu jc pripomogla okusna in slikovita dekoracija odra z izvrstno razsvetljavo in slikovitimi narodnimi nošami. Naslovno vlogo male pevke Zalikc je izvedla gdč. Pokaljškova z izredno finim ume-vanjem in umetniškim čutom. Njen pevski talent s krasnim srebrnim glasom bi delal čast tudi večjemu odru. Temperamentno je nastopil g. Rozman v vlogi pušeavnika Bcnkota in nam podal v gladki in neprisiljeni besedi, s svojim toplim in zaupljivim glasom častitljivega starčka tako živo in dovršeno, kakor da bi ga v resnici zrli pred seboj v plemenitem očetovskem delovanju. Dober je bil tudi Jošt (g. Savin-šck), četudi za vlogo nekoliko premlad. Ostale manjše vloge so bile več ali manj dobro izved. nc, a posebno pohvalo zasluži zanimivo inscenirana otroška igra s petjem, ki jc vzbudila živo odobravanje med občinstvom. Pozabiti ne smemo vrlega društvenega orkestra in njegovega pridnega vodjo, ki je s pozornim spremlje-vanjem pevskih točk in sviranjem lepili godbenih skladb povečal uspeh predstave. Prireditve v Delavskem domu so prav številno obiskane in privabijo mnogo zunanjega občinstva.	J.
*	Orlovski labor na Šmarni gofi se vrši v nedeljo, dne 4, maja. Zbirališče ob pol 8. uri zjutraj v Št. Vidu. Ob 10. uri dopoldne sv. maša na Šmarni gori; po maši tabor, na katerem govore zastopniki O. Z. in domači fantje. Kosilo v Št. Vidu. Popoldne prijateljski sestanek na vrtu Blaž Potočnikove Čitalnice s petjem, godbo in telovadnimi nastopi. Pri taboru sodeluje jeseniška godba. Prireditve se udeleže vsi odseki ljubljanske okolice, ki naj svojo udeležbo radi kosila naznanijo br. Janku Hočevarju, Dež, banka, do srede. Odseki, skrbite za" polnoštevilno udeležbo bratov ali v krojil ali v civilni obleki! Orlovski tabor naj bo manifestacija orlovske misli! — Kakor čujemo, se ga udeleže tudi člani in članice nekaterih naših izobraževalnih društev.
*	Slov. kat. izobraževalno društvo v Debli epoljah je uprizorilo na velikonočni ponedeljek popoldne po litanijah Finžgar-jevega 'Divjega lovca«. Vsi igralci in igralke so zadovoljivo rešili svojo nalogo. Dvorana je bila nabito polna kot še nikdar poprej. Igra se v nedeljo popoldne ob istem času ponovi,
PeSouanie avstrijskih
ratsljev.
Ljubljanski dopisni urad poroča: Odlok avstrijskega višjega armadnega poveljništva op. št. 13167 z dne S. dec, 1914 omenja, da se jc dogajalo, da je dobivalo slovansko moštvo pop agitatorjih izkaznice, ki so jim v ujetništvu jamčile denarno nagrado in dobro oskrbo. Baje nudijo tudi legitimacije sokolskih društev kol rusofilski znaki, pravi omenjeni odlok, lastniku prednosti v ujetništvu. Temu je treba posvetiti največjo pozornost ter moštvo, zlasti no-vodošle nenadoma in brez navedbe vzroka
UubSlanfllie novice.
lj f Miha Zega, Včeraj popoldne je uagloma umrl v Ljubljani bivši poslanec goriškega dež. zbora g. Miha Z e ga, veleposestnik v Kanalu na Goriškem. Na sprehodu na Mirju jc srečal znanca, s katerim 6ta si segla v roko, Znanec ga vpraša;
ITALIJANI GROZE ENTENTI.
LDU Berlin, 25. aprila. (DKU) Kakor poroča »AUgemeinc Deutsche Zeitung«, razglaša »Perseveranza« trgovski bojkot, proti aliirancem in takojšen vstop v trgovsko zvezo z Avstrijo in Nemčijo. Če tedaj ne pridemo do svojih pravic, bomo zaprli amerikanskim, angleškim in francoskim trgovcem svojo deželo.
LAHI ZA TRŽAŠKO LUKO.
LDU Rim, 25. aprila, (Brezžično.) Ministrstvo za promet je ustanovilo komisijo za razširjenje tržaških pristaniških naprav,
POVERJENIŠTVO ZA ISTRO ODPRAVLJENO.
LDU. Zagreb, 25. aprila. Današnje uradne »Narodne Novine« priobčujejo ba-novo naredbo, s katero se v zmislu sklepa ministrskega sveta odpravlja poverjeništvo za Istro in se odkožejo' vsi posli, ki sc tičejo Istre, v poslovanje banu.
zvečer bodo razne prireditve, nekoliko koncertov; popoldne bodo na razpolago kinematografi, zvečer gledališče, a nikjer sc nc bo točilo alkohola. Na ta način hočemo najjasnejše označiti pomembnos' dneva,
VSEUČILIŠKA VEST.
(Izvirno poročilo ».Slovencu«.)
m Zagreb, 25. aprila. Ban je imenoval srednješolskega profesorja dr. Arturja Schmida za privatnega docenta na filozofski fakulteti za zgodovino umetnosti in spomenikov na ozemlju kraljestva SHS.
Aleksander odpotoval cez sedem dni v Zagreb, kjer bo ostal nekoliko dni. Prisostvoval bo slovesnemu pogrebu zemeljskih ostankov Zrinskega in Frankopana.
DR. KOROŠEC V DALMACIJI.
(Izvirno poročilo rSlovencu«.)
Belgrad, 25. aprila. Ministrski podpredsednik dr, Korošec je odpotoval preko Sarajeva v Dalmacijo, l^cr bo pčsetil Metko viče, Dubrovnik in Split.
ZA ŽENSKO ENAKOPRAVNOST.
(Lmrno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 25. aprila. Na tretji dan velikonočnih praznikov je zborovalo žensko prosvetno društvo. Zborovanje sc je zavzelo za žensko enakopravnost. Sprejete resolucije zahtevajo popolno enakopravnost žensk z moškimi v javnem in zasebnem življenju.
»HRVAT« PROTI »OBZORU«. Zagreb, 25. aprila. Na včerajšnji članek »Obzora«, v katerem pravi, da jc narodno predstavništvo samo orkester, ki spremna napevc ministrskega sveta, protestira tudi starčevičansko glasilo Hrvat .
VOJAŠKA IMENOVANJA.
(izvirno poročilo »Slovencu«.) m Belgrad, 25. aprila. Črnogorska di-vizijonarja Marlinovič in vojvoda Janko Vukovič sta sprejeta v jugoslovansko vojsko v činu generajd.
TUJI PODANIKI V NAŠI DRŽAVI.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Belgrad, 25. aprila. Z dobro poučene strani se zatrjuje, da je ministrski svet odredil, nuj se ustavi razpravljanje vseh prošenj tujih podanikov za priznanje državljanstva v kraljestvu SHS,
ČASNIKARSTVO.
(Izvirno poročilo :.S!ovencu«.) m Sarajevo, 25. aprila. Dne 15. t. m. je izšel zadnjič »Slovanski Jug«, Člani njegovega uredništva vstopijo v uredništvo novega glasila demokratične stranke, ki izide 1. maja.
USTAVLJENA DELA NA SAVI.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Belgrad, 25. aprila. Grajenje savskega železniškega mostu se jc ustavilo vsled narastle Save. Vse ozemlje je poplavljeno; v vodi je izginilo tudi gradivo za most.
PROSVETA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Sarajevo, 25. aprila. Poverjenik za prosveto, Štjepan Grdjič, je odstavljen in dodeljen ministrstvu za prosveto.
VELIKA SOKOLSKA SLAVNOST V ZAGREBU.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zagreb, 25. aprila. Dne 27. aprila bo lukaj velika sokolska slavnost vseh hrvatskih sokolskih organizacij. Tega sokol-skega veča sc udeleže tudi Slovenci.
1. MAJ — BREZ ALKOHOLA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zagreb, 25. aprila. Glasilo socialno-demokratične stranke, »Sloboda«, prinaša z ozirom na proslavo 1. maju komunike, ki pravi med drugim: Sklep včerajšnje skupščine zagrebških delavskih poverjenikov in načelnikov organizacij je sklenil, da sc praznuje 1. mai vse drugače kot navadno. Ker so organizirani ludi natakarji, bodo 1. maja zaprte tudi vse gostilne. Zagreb bo praznoval 1. maj s prekinjonjem dela kot v nikdar doslej. Popoldne in
kovita dekoracija odra z izvrstno razsvetljavo in slikovitimi narodnimi nošami. Naslovno vlogo male pevke Zalikc je izvedla gdč. Pokaljškova z izredno finim ume-vanjem in umetniškim čutom. Njen pevski talent s krasnim srebrnim glasom bi delal čast tudi večjemu odru. Temperamentno je nastopil g. Rozman v vlogi pušeavnika Bcnkota in nam podal v gladki in neprisiljeni besedi, s svojim toplim in zaupljivim glasom častitljivega starčka tako živo in dovršeno, kakor da bi ga v resnici zrli pred seboj v plemenitem očetovskem delovanju. Dober je bil tudi Jošt (g. Savin-šck), četudi za vlogo nekoliko premlad. Ostale manjše vloge so bile več ali manj dobro izved. nc, a posebno pohvalo zasluži zanimivo inscenirana otroška igra s petjem, ki jc vzbudila živo odobravanje med občinstvom. Pozabiti ne smemo vrlega društvenega orkestra in njegovega pridnega vodjo, ki je s pozornim spremlje-vanjem pevskih točk in sviranjem lepili godbenih skladb povečal uspeh predstave. Prireditve v Delavskem domu so prav številno obiskane in privabijo mnogo zunanjega občinstva.	J.
*	Orlovski labor na Šmarni gofi se vrši v nedeljo, dne 4, maja. Zbirališče ob pol 8. uri zjutraj v Št. Vidu. Ob 10. uri dopoldne sv. maša na Šmarni gori; po maši tabor, na katerem govore zastopniki O. Z. in domači fantje. Kosilo v Št. Vidu. Popoldne prijateljski sestanek na vrtu Blaž Potočnikove Čitalnice s petjem, godbo in telovadnimi nastopi. Pri taboru sodeluje jeseniška godba. Prireditve se udeleže vsi odseki ljubljanske okolice, ki naj svojo udeležbo radi kosila naznanijo br. Janku Hočevarju, Dež. banka, do srede. Odseki, skrbite za" polnoštevilno udeležbo bratov ali v krojil ali v civilni obleki! Orlovski tabor naj bo manifestacija orlovske misli! — Kakor čujemo, se ga udeleže tudi člani in članice nekaterih naših izobraževalnih društev.
*	Slov. kat. izobraževalno društvo v Dob! epoljah je uprizorilo na velikonočni ponedeljek popoldne po litanijah Finžgar-jevega 'Divjega lovca«. Vsi igralci in igralke so zadovoljivo rešili svojo nalogo. Dvorana je bila nabito polna kot še nikdar poprej. Igra se v nedeljo popoldne ob istem času ponovi,
PeSouanie avstrijskih
ratsljev.
Ljubljanski dopisni urad poroča: Odlok avstrijskega višjega armadnega poveljništva op. št. 13167 z dne S. dec, 1914 omenja, da se je dogajalo, da je dobivalo slovansko moštvo pop agitatorjih izkaznice, ki so jim v ujetništvu jamčile denarno nagrado in dobro oskrbo. Baje nudijo tudi legitimacije sokolskih društev kol rusofilski znaki, pravi omenjeni odlok, lastniku prednosti v ujetništvu. Temu je treba posvetiti največjo pozornost ter mošlvo, zlasti no-vodošle nenadoma in brez navedbe vzroka preiskovali. V primeru, da sc najdejo laka rusofilska znamenja, se mora z ozirom na razmere, zlasti pa proti agitatorjem, uvesti sodno postopanje po prekem sodu (po § 327 voj. I<az, z.). — Iz navedenega je razvidno, kako sc jc hotelo pod avstrijskim režimom za troti vse, kar je bilo slovanskega. bodisi s pomočjo vešal, bodisi drugače, Vsakdo, kdor se je smatral za zavednega Slovana ic bil nenrestano m ne*
varnosti, da ga kdo ne ovadi in spravi na vislice. Koliko )e padlo nedolžnih žrtev, ne samo pod krvnikovo roko v Galiciji, na Ruskem in v zaledju, temveč tudi v zasedeni Srbiji, kamor so s silo gonili slovanske in celo jugoslovanske čete v boj proti lastnim krvnim bratom. Na isti način kakor v Galiciji, so vlačili tudi v Srbiji slovansko vojaštvo za vsak najmanjši izraz slovanske narodnosti pred divizijska sodišča, kjer so jih obsojali zaradi morebitnih sokolskih legitimacij in znakov in vlačili na vislice. Ostale pa so gonili s strojnicami v fronto. V srbskem obmejnem ozemlju v Slavoniji in Bosni so avstro-ogrske podanike »srbske narodnosti« avstrijske oblasti polovile kot vohune in izdajice ter jih na podlagi dvoumne brzojavke »Zapirati, ne obešati« in ki so jo tolmačili »Zapirati ne, obešati«, Obsojali po prekem sodu na smrt. To potrjujejo zanesljive priče. Tudi na Kranjskem smo imeli svoje krvnike. Tako je na primer neki požunski Žid, stotnik Schwitzer, imel posebno nalogo, da je lovil po dolenjskih krajih začasno od vojaške
službe oproščene ter jih kot sleparje pošiljal na fronto. Posebno so mu bili na srcu takozvani »p. v.« O istem stotniku pripovedujejo priče, da je vršil rabeljsko službo v Benečiji za časa ponesrečene junijske ofenzive, kjer so med Italijani ujeli tudi nekaj Čehoslovakov, ki jih je isti stotnik pustil kratkomalo obesiti, To se je zgodilo v mestih Slino in Matta ob Livenci. Značilno je, da so te Čehoslovake izdali lastni tovariši — Italijani, — Vsekakor so ta dejstva značilna za visoko duševno kulturo avstrijskih oblastnikov, ki so sistematično hoteli zatreti in iztrebiti vse, kar je čutilo slovansko. Pa se še najdejo ljudje, ki jih ogorčujejo trenotns neprilike v naši svobodni Jugoslaviji.
Jugoslovanska knjigarna
v UuiMtem
S!e"ski zemljevidi. Jugorlovanska kn'i-garna naznanja s tem, da je odkupila vso Ed. Holzelnovo zalogo velikih slovenskih
in srbskih stenskih zemljevidov z vsemi pravicami vred. Ti zernljevidi so v Jugoslovanski knjigarni nalepljeni na razpolago in popolnoma prirejeni, da se razobesijo v šolah, uradih, pisarnah itd. Soodaj označene cene ostanejo v veljavi le, dokler je ka; nalepljenih izvodov na razpolago; kakor hitro se pa nalepljeni iztisi razprodajo, bo novo knjigoveško delo in materijal povzročilo zdatno večje stroške, ker so cer.e med tem zelo poskočile. Sploh pa tudi nalogi renalepljenih zemljevUov niso vel;ki. Na r:tzpc!ago so: Krasni Orotinov zemljevid Kranjske. Merilo: 1 : 130.000, sc<?a;cč nreko Cor'ce, Trsta, Reke, Zagreba, Maribora, Celovca itd. Velja ra'col;cn 60 K. OroiMv zem|*vH Primorske (Goriške, Trsta, Istre) v istem merilu in izvršitvi, sega-cč preko Ljubljane, Reke in globoko na jug. rc!cpl;cn 60 K. Orolrov zenTevH Fa-?ec!fef\ Merilo: 1 : 200.000, — OroAnov zemljevid Fr&'t. Merilo: 1:20,000.000, nalepljen 40 K. Orcčnov zemljevid Evrope, Merilo: 1 : 4,000 000, nalepljen 40 K. — Nadalje zemljevidi s srbsko
nomenklaturo v cirilici: Manr?ič, Flani^lo-bi (brez državrih mej), nalepljen 50 K. — Stcjičie, Palestina. Merilo: 1 : 235.000, na-'cpljcn 45 K. — Mandl, Evropa. Merilo: 1 : 4 000.000, na!cp;jen 40 K.
Mati pogrešanega edinca Karla Breznika, proslaka 5. komp., 17. pp., 1. 1392. v Škof ji Loki rojenega čcvl'ar'a, ki je bil 28. avgusta 1. 1915 v Galiciji ter sc je zadnji-krr.t javil iz Saricina Scratova in iz evakuacija'-e bolrišnbe št. 80 v Kursku spomladi 1 1918, prosi ene, ki kaj vedo o njem, da ji oroti vrnitvi stroškov javijo v priporočenem pismu na naslov: Moria Breznik, Škof« Loka št. 31,
Kc*o kaj ve? Kateremu izmed vojakov jc kaj znano o mo cm sinu Ivanu Hudmalu, 17. peSpolk, 8. stotni'a, II. bat., vojna pošta 32. Zadnjikrat mi je pisal 22. avgusta 1915 iz Ca.Hciie, cd t'stcga časa pa ni nobenega glasu več o njem. Kdor kaj ve o njem, naj -poroči njegovi mciteri Mariji Hudmal, Kor-pe št. 3, p. I.ukovica-Blagovica. Stroški se povrnejo.
Resno ženimo mM ZhT
uradnik želi znanja v svrho ženitve z gospodično ali vdovo v starosti od 18 do 20 let, katera trna posest o, obit ali primeien kapital. Neauommne ponudbe z natančnimi podatki, 8Ko >e le mogoče s 9iiko prost se vpociati pod šifro »Uradnik 29».
AllIflITIAl pnpiaven za večjo gostilno, ilUlUlIlul, je naprodaj. Več se po zve pri ivanl Potočnik, tirnica p. uorje.
i/pnnaL fant 8tar 17l0t> žel' vstopiti
nlblJDK lullt, h kakemu notarju kot va;enee. Zoli brano in stanovanje. Naslov pove uprava lista pod št. ^685
Za soDoosiiKarsKa (leio kk?
LJubljana, Rimska cesta II.
Lepo meJovflno sodo
Naslov pod r. R. št. 2628 upravi lista.
Kot nncnnriima iščemesta inteligentna yUI>UUllll!iu vdova z enim 10 letnim fantom tn svojim pohištvom pri kakem starem gospodu, itudi v župnišče) če je tudi teolan Razume fino kuhati in voditi vsako gospodarstvo ia poljedelstvo. Ponudbe na. upravništvo Slovenca" pod št. 266«.
710 X kakor tudi druge dimenzije kupi tvan Šiška, iovarna par letov L,u-bliana, ...ele kova ulica i lstotam se kupi tudi močnejši osebni auto.
I/rln nrcnttl državnemu uradniku, po-MU |JI)MJIM štenemu Slovencu, tis )č kron, katere vrne v teku štirih mesecev z obrestmi. Ceuj. ponudbe pod »Vedno hvaiezen« na upravo „Siovenca."
Naročalie »Slovenca"!
H.«~H.i'''ij"IM~I»'ii* i« * .r« i«*'i * I**I **• • 1
o ?ar
amosla na
plača K 1(10 —. l'onudbe na upi avništvo „Slovenca" pod » *uUa< ca i.
išče s 1. ma em za staino v m edini mesta sob s puseb ik-m vhodom m električno razavetij&v« r»niidno pod »Tehnika« na urravo .Slove ca/
koruzno poeoi:o 103:10 io poieii
7flrlli se P10''®'8' v večiih m manjših tUlU« množinah po nizu I ccni pro»< lakojanjem od emu. Naslov pove: • urjosovmism nnoiičin 11 intormačn zavou ii!,.)M-,JA . & ROiAivC, Ji.ana, Ftanc-vo nabrežje 3.
ur j enih M\ MUH »e spie me takoj Ozira »o te na prvo moči proti dobri plači. Nasiov povu <prava „»lovo:ica" pod St. SJG6
I fll/fi llf'7 Ti	"pustitve lova se
LUVbi lili) I i proua kratkodlaka p>ica fi rnačna z 2 meseca starim m>ad.čem H'1, pave uprava litta St. JM<.
M simski mtm rdir
vaienec se lakoj sprejmeta Ponudbe z navedbo plače na: Maks Maciier za io*a stek'«, Jnaobor.
itom?) t;p cisti in ue.i 1. ucjaslovanja* MUHI IVu tovarna za kemifno čisto«« IOS. KE1CH, L)unl|una, Poljan»ki nnsip 5. •odružnicn: Selenburg. ul 4. 12381
so do spe«i,
CevKarsU io sM
lstotam suknaec aa debela, adjbuMtc-znamke »Veriga« p« 400 jardav.
Jos. PeieRuc, l>;ubl ana.
.\a prodaj je lepa pieniensua, dobra
fiiziij krova. Poljauika cesta St. Prostovoljna dražba
v šiški na Celovški cesti št. 70. Proda jalo se bo dne 2. in J. ma a cd 9— iq 3—6 razno pobi^vo.
flVDC po a kron' prndHja Sa JilOj .om;j Muh iona Wo tiva
S svet ui. 12
V termalnem ko:>a 'S(.u T-plice pri Novem nie>tu se si^reimeio za letoS jo
1 strojnik, 1 maser in 1
kopališka sfeiik' (maserka
Ponudbe s prepisi spričo\al, katera 'e ne vrne o, na rnvna'e.i tvo.
rfa
spre-i e t.ikoj odvetmK dr. Ivo Bimi-» o v i C v L ud. ja ni, Mil o*fev«i r. 6.
>roda sa tab o ohra:>>en
bcncln molor 29 Pil
i opiemo 7H	Tje, pove «»rava
usta pod itev. 2J51
yšče se v na^m
In nekai posestva v kakem trgu ali večji prometni fari nc predalcc od ..e-lezniee. — Cen), ponudb« na upravo teta pod „jK0O6Sow*t« 353*".
S
F?3
Potrti neizmerne 2aIo«ti naznanjamo vsem sorodnikom, pri. jateljem in znancem i retresujočo vest, da je naš isKrenoljutitjeni, nepozabni soprog, oče, brat, zet, svak in stric, gospod
uadu&ltelj v pokoju, in veleposestnik iz tianala na
danes, dne 25. aprila nenadoma preminul.
fogre.b nepozHbiiega pokojnika se vrši v nedeljo, dne 27,t m. ob 3, un popo.one iz hiše žalosti Tižas;.a ceiia st 19, ua pokopališče k Sv. tvrižu.
Priporočamo ga v blag spomin.
V LJUBLJANL dne 25. aprila 1919.
za v/.orao krjčati-«ko obiteli nn Su-4aku prt Reki za »iklco.iiiid nastop:
Icihurice, kt bt	druge de-
klice pomagala ludi pri hfcnih (telili: sebartoa, ki se ranimi na po-Bpravlxi»»e »ab, z»a krpai«, Šivati W lika* perila;
tK&te *i »ava^na hišna opravila, prartfe, snaženje ter pomoč pri vrtnih posi li; taka ki bi znala molzti in krmiti krave. Ima prednost;
htoipa« (sluga), ki zna opravljat* bišaa in vrka dela.
Poaudbe s preptei spričeval in potrdilom pristoinega kupnega urada o nei made.evauem živliemu spie einu do 15. trnja u >rava „S!oveucti" [>od »Ifro »Su-.as 2651«.
BIUBLTR^RNA V šaOFjTLC»XI kup. več,o muD^iao goto
Mren * žice
3 do 5 m.< metrov dojele.
popolnoma zmožna strojepisja, sioveusKega ia nemškega je-z ka ter knjigovodstva >e si re me. — Potudbe na elektrarno v Skofji Loki
St. 4041 V. u.
Etna Zetja,
soproga.
za trgovino ali ka podobnega se v sredini mesta odda. — Naslov pove uprava Slovonca pod 2«ii>7.
Sprejme se
Em!l, Vojko, Darko,
sinovi.
Hela ln WBr'c»,
hčeri.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
ve-tna, riošiena in iztirjena, stara ne nad 36 let. Ponudbe nod »ZVE STA 26.2« na upravo ..Slovenca*
Kralnl Šolski svet v Trbovljah naznanja, da je gospod
Gustav Vodušek ml.
učitelj ua ljudski šoli v Trbuvljah IU
danes preminul.
Pogreb se vrši v nedeljo, dne 27. t. m., ob 4. uri popoldne.
Tibovlje, dne 25. aprila 19ta
♦	♦ + Odoetnik in kazenski sogovornik + 4 #
♦	dr. ALOJZIJ KOBAL	%
▲	ie oivoni svojo pisarno o Ljubljani, Vaimaiinova uitca ^
J	it. 3, skupno 3 odvetnikom g. dr. 9ranom Slovakom. ^
vnjena likanja se sprejme takoj pri
i ravnateljstva graščine Kr'ž, pošta Kamnik.
Mm za takoj
(dokler še zaloga):
Ia kavin nadomestek
odprt ln v zavojčkih i '3. '■« kg.....kg K 9--
Pralno milo,
maščobno . . . . . kg K 10--
Hetle,
riževe št. 1, 2, I.os K 6'80, 7 60—
Snkanec,
400 Jard (350 m) . tucat K 70"
Krema za čevlje, tucat k is--
LEOPOLO ENEZC KRŠKO.
Razg as.
Celo' npno ^"žclna vlada za Sloveni o je z paredbo z dne 10 aprila 1919, itev. 446, od ediia;
8
Vsaj; nwo«>oii.l iu mo'oi:ltM>, bre', ozira na vr t) in rnbnost mora biti	do .T) n^nlu HI19. pW|,»vijen i-fnreferatu de olni vladi za
Slovenijo, ki bo vid i evidenco vseli avtomobilov in motociklov ua ozemlju Stovenre.
Pnjavo na tiskovinah,_ki se dobivajo pri avtoreferatu je kolkovati * 2 K: prijave državnih ui vujaških oidasti so kolka Dioste.
§ 2.
Vsak avtomobil in motocikel dobi na podslavi priiavu sv vora lastnika evidenčno številko iu latilico. Ki m m niti priti,ena pri avtom bilib aa spi eduii te m pred š ior<kim sedečem, pii niotocikiih pa na vezniku sprednji in zadnjih vitic.
§ 3.
V«»k avti mob 1 mora nneti s^iedm in zndaj po dosedanjih predpisih fe 32. nar*«lhu b.Voga avstrijskega ministrstva za notra je zadeve z doo aprilu lfllO) nupravl;eiio ia potrjeno tablico s črk.jma „bL ■ in evidenčno številko, ločeno od črk s kratko piečtio črto.
številk«, do !;UJ so arabs:,o, nauči se označujejo 7 rirn r.imi številkami; na primer: ?L—"J0>>.
7,a motocuiel zadošča cnn tubi ca s čri<ania , CL'' in z evidenčno številko, pntnena, fcattor ie predpisano v g 32. c maae tiaioUdo. btovilko pri-dcK artoaeferout, pričeaš'1 z euo, m a*:cr ločeao za avtoijMnlc ln uiotocislc.
§ 4.
Vsak lastnik avtom >b la (motoc kla) mora doka-.ati, da jo bil avto. niobil (motacikel) žo pied d iem 2S olitoJia t'Jl< 11 e^ovu last. oziroma da nt Wl pced o«iačc»im Utemiu last bivše avjtra-ogisnc \oj»e u, rave.
V dvatuljt«Ui piAiierth avtoreferent un »leguv zastopoik izvrši ogled avtomoa ia (nvatocikia). Stroške trpi — čo -e zkaže, da so lastnikovi podatki piauim — (lezcma vlada zti tlovuaijo, v iiasj.rotiieiu primerit pa pi iglasitelj.
8 5.
VsaJc avtomobil (motocilcel), o katerem sednii i lnsfcilk ne bo mogel doka»t,. kar z.i ,tova § 4., bo smatral avtorcfeut ^u demobitizac^sko blago w ga bo za4)Ieutl,
§
Avtomobili (mntocikl'), ki prilia a o iz o - tu l i»i delov kral!ev-tva Srbov, Hrvatov in Slove cov, p.iteoi i c tu." h divav ter b&tanejo več ae«o 14 dni na ozemlju aiovem.e, se motajo i-toiako prijaviti pri avl , uferentu deželno vlade; o t€m ckjbe lu^akikl piemeno potrdilo oziroma, ic ostanejo liajuo V Slavoniji, saš« evidenčno številko.
g 7.
Omočim, navedena v g 3., ia cv denčna ta'd'ca f§ 2) mo-a bTti na vsnkem aviomobi u (mot cikt.i) najpoeue.e do dne 31 ms,.	, n njeni
na predpisanem me»tu, drugače <e. bo ia.aiJk kutuovut z globo d» 600 K, o:«*« z »»porom do -estlb tednav.
Mesinl magis ra! l*iiblfansl£!9
dne 19. apr.la 1^19.
Št. G775.
Rsz^as.
Leseni most čr-z Mali Graben na koncu Ojjckarske cestt pri mitnici je v nevarnem stanju in potreben obsežnega popravila.
Vsled tepa bodo most od 23. aprila 101°. nodalje za dobo popravljanja za vsak promet popolnotv i z:prt, na kui- so ob« činsUo opozarja.
M stni mag^s rat ljubljanski,
dne -'5. aprila 1U10.
Več vagonov zdravega
£ 5T'
e
[f
»fl
u In slame
v prešanem stanju ima oddati od štajerskih postaj, naloženo v vagon:
Ue strso Jina Franc SssJ, tfrasska prl CcJ^h.
miOMIRISNI CVJETICI
iz života s roinu^ka Isu .rst .va sv. Fr.mje A i.<an'nn. Upr<vo izabld knjiga pu:i-i Ijepote, zab :vc i i\t ne onako baS kakav ie bio i n s sv. Frunjo. ^ to e ova knjiga n. iSta na veliki interts kod na, te evo dož vilu i heie ".-.danje. — Hivati osječaju um ^ duše Fiet.jine u n Ciovitn sii.cima i zavol.ilt bu h; |er jc sujnina naSa ve/un.i s mihovoni. Ž:.11 su e vec i pri|e kitlli ovnu cvijcč n:o. — Izd ■ ta: ,N irodr.a knjlžara' Zagreb, Ulha|ak 6. Cl eua K i po. tari ia 9 J li..
Javna dražba
toplokrvni; plemenskih kobil
iz kobilarne v Račjem bo dne 28. aprila 1 oi 10. url dopoldne v žie!)> carai na Sem »ri tHtio'»ani.
IJražhe so snieio vdoležitl le priznani reici iz okr glavarstev Krško, Novomesto iu Črnomelj. Izkazati se moraio s potrdilom župinstva.
Oddelek za kmetijstvo deželno vlade v
dne 25. apiiia 1919.
Načel ot%: P<elat Kalan 1. r.
IMiM
naznanjajo
LiiMMaiJiMiiMig
Odgovorni urednik Mihael Močkcrc v Liubliani,
je dobila večjo množino
Interesenti naj se osebno takoj zglasijo.
UiJUtu konzorcij »Islovouca«.
Priporoča sc tvrdka
Ljubljana
JOS. PETELINC
— Sv. Petra nasip 7.
Tovarniška zaloga Šivalnih strojev za vsako obrt lu rodbinsko rabo Icr posameznih delov; igle, olje in potrebščine za Šivilje.
Jugoslovani i tisnarua v Liubliani
BflflflflBBKaflflHBSBBBBBBflBBflBflB
SI	*
S Slovenska eskomptna	1
j banka, Ljubljana	g
J; preje Jlirska banka y £jubljani.	gj
n	m
m Pozit) na podpis.	§
^ Na podlagi dovoljenja deželne vlade za Slo-	®
venijo z dne 26. marca 1919 je upravni svet pod-	SI
pisanega zavoda sklenil povišati delniško glav-	HS
nico banke in to na ta način, da izda	jgg
S lil. emisijo naših delnic v znesku od K 2,000.000'—	Si
v 5.000 novih delnicah po K 400'— nominale	f?
v - in s tem zviša	^
lastno glavnico od K 2,000.000'- na K 4,000.000 -	p
J" Za subskripcijo veljajo sledeči pogoji:	^ .r;,v 1. Posestnikom starih delnic se ponudi
2500 delnic v razmerju ene nove na dve stari,	'A
B in sicer po kurzu od K 145-— tel quel, ostanek	"ft pa se da na razpolago Hrvatski eskomptni banki
in Srpski banki v Zagrebu. Razven tega imajo	m S subskribenti plačati K 5"— pri vsaki delnici za emisijsko stroške.
* 2. Podpisovanje traja od 28. aprila do 8.	^
maja 1919.	g|
jgjj Protivrednost podpisanih delnic se plača	p
takoj, najdalje pa do 10. maja t. 1. Kor delnice te	Kg ' - emisije ne participirajo na dobičku za leto 1919 se povrnejo subskribentom 4"/o obresti od dneva wl vplačila do 31. decembra 1919.
3. Pravico reparticije si pridrži upravni svet. B	Upravni svet
SLOVENSKA ESKOMPTNA SANKA
H	prej ILIRS.vA BANKA V LJUBLJANI.
laBB&iBfflBBB&BBSBSBBBBaBaBfflaBBB
Razpis služb«
Pri mestnem užitninskem zakupu je izpraznjenih več prejemn!-škili, pregledniških in pazniških mest. Prošnje za ta mesta jc vlagati do 30.!. m. pri podpisanem ravnateljstvu.
Ravnateljstvo msslneoa užiHMega zakona.
najnovejšega sestava, fino emajlirane, enostavne, ter popolnoma nenovarne razpošilja po poštnem povzetju za ceno 32 K, poštnina posebej.
Glavno zastopstvo KINTA svetilk, Ljubljana, Dunajska c. 12.
Telegrami: KINTA Ljubljana.
noclavrnriia Prešernova ulica S i. 9 HC3lflViai.ua te priporoča v Ljubljani potujočemu občinstvu.
Nudimo po najnižjih dnevnih cenah:
slivovko rum
brinjevec pristni cognac-Medicinal liker pelinkovac
in druge razne likerje
olje fino jedilno marmelado itd.
Gregorc & Verlič, Ljubljana
Cesta na Rodoiova železnico štev. 7
(prej Bugenig).
za prvovrstno zobCano delo sprejme takoj »Čevljarska zadruga* iz Mirna «eda; v Vrbovcu pri ttlozziju. Oglasite ua pismeno.
Cebelni vosek
snhe satihe in -odpadke sveč
kupuje po najvišji dnevni ceni
J. KOPAČ, svečar, Ljubljana, Celovška cesta 90.
in više odpadne maščobo kupuje po najvišjih dnevnih cenah tvornica mila in soda ignae FOCii, Kranj.
Dve dobro izvežbani moški
i; ^ V*
zlasti zanesljivi v računovodstvu sprejme rudarsko oskrbništvo SHS v Velen u, premogokop Velen,e.
gozdove, vsake vrste rezanega in okroglega lesa, drva, oglje, strojilni les, čreslo i. t. d.
po najvišjih dnevnih cenah.