SEMANARIO YUGOESLAVO aparece los sábados Dirección: Dr. V. KJUDER tambaré 964, D. 6. Bs. Aires CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 EL NUEYO PERIODICO M SEMANARIO YUGOESLAVO Leto II. BUENOS AIRES 9. FEBRUARJA 1935 Štev. 69 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv«. LIST IZHAJA OB SOBOTAH A r g e n t • zadružna zakonodaja ii. Ako daje zadruga denarna posojila, ne sme odbiti od posojene vsote nika-kih provizij ali premij, nego edinole obresti, ako tako velevajo društvena Pravila.. Obresti ne smejo presegati več ko za 1 od sto obrestno mero u-r&dnih bank, ki se bavijo s sličnimi posli, in oe obresti tudi ne smejo zvišati tekom dobe, za katero je bilo dobljeno posojilo. Dolžnik ima pravico Poravnati svoj rolg tudi preden je za-Padel in ne sine zadruga računati ni-kako posebne odškodnine za izgublje-ne ohresti. °d čistega in likvidnega dobička Vs&ke poslovne dobe mora iti 5 od sto v rezervni sklad, 90 od sto pa se razdeli med člane na sledeči način: a) Pri konsumnih zadrugah: na Podlagi konsuma vsakega posamezne člana. b) Pri produkcijskih zadrugah: v ra»nerju izvršenega «dela. Pri zadrugah za nakup orodja in 8troje,v za predelavo in prodajo pridelkov; v razmerju z obsegom izvrše- ® Poslov vsakega .člana. vú> V kreditnih zadrugah: v razme-1 deležev vsakega .člana, ^talih 5 od sto se razdele po na- "V v v v NARODNA SKUPSCINA RAZPUSCENA Volitve se bodo vršile 5. maja in nova skupščina se sestane 3. junija va
  • it¡ ' ter omožene žene smejo vsto-fo^ v zadrugo brez očetovega ozi-8v ^^evega dovoljenja ter sme-S+i no razpolagati s svojim tftj ,, Pri zadrugi. e "zadruge" (Cooperativa) ne ^^uporabljati nobeno društvo ali Je' ni bilo ustanovljeno v pu 8 Predpisi zadružnega zako-V^estopki v tem pogledu se kaz-\ ° z globo od 500 do 2.000 pe-z zapretjem podjetja. & v, (Dalje.) * ^ * * OSTANEK PREDSEDNI Iz Beograda poročajo, da so kraljevi námestniki podpisali v sredo, 6. t. m., ukaz o razpustitvi narodne skupščine. Zgodilo se je to na predlog ministrskega predsednika g. Jevtiča. Ukaz o razpustitvi določa, da se bodo novi narodni zastopniki volili v nedeljo, 5. maja, in nova skupščina je sklicana za 3. junija. Poročila pravijo, da je povod za razpustitev skupščine dalo zadržanje poslanskega kluba Jugoslovanske narodne stranke. Prihodnji ponedeljek se je namreč imela pričeti proračunska razprava, pa so poslanci omenjene stranke sklenili predložiti ob tej priliki dolgo vrsto interpelacij, ki bi seveda močno zavlekle vso budžetno debato. G. Jevtič očividno ni hotel, da bi njegova vlada zgubila na ta način preveč časa, pa je zato predložil regentskemu svetu ne- pričakovano razrešitev situad- 1 je: razpis novih volitev. Pravimo, da je prišlo to nepričakovano, ker je imel mandat sedanjih poslancev itak zapasti letos, je- seni. Obveščevalna agencija Ha-vas javlja, da je bila vest o razpustitvi narodne skupščine tega spoznanja je nastal nov položaj, ki je omogočil pre-okret v notranji politiki naše države. Nekdanji opozicionalni voditelji so spet zadobili popolno svobodo in širile so se tudi vesti, da bodo vstopili v vlado dr. Krošec, Spaho in nekateri drugi. Te napovedi se niso u- VOJNA V CHACU SE BLIŽA SVOJEMU KONCU? V zadnjih dneh so Paraguayo! spet zasedli nekaj utrdb v Chacu, med njimi Tarairi. Sedaj utrjujejo svoje postojanke, obenem pa se tudi pripravljajo na odločilni napad proti Villamontesu. Dobršen del 0-zemlja, kjer imajo Bolivijci svoje petrolejske vrelce, je že v rokah Paraguaycev. Mnogi vojaški izveden ci menijo, da bo prišlo še do par večjih spopadov med sovražnima vojs"kama, nakar se bo vojna končala s kapitulacijo Bolivijcev. Obe vojski se sedaj nahajata v hribovitem terenu, kjer je zdrave pitne vode v izobllici. Vojaki polagoma že pozabljajo na trpljenje, ki so ga prestali na poti skozi puste chacovske kraje, kjer ni bilo niti kapljice vode. Pri Tarairiju, ki je sedaj padel "v roke Paraguaycev, je nekaj zlatih rudnikov. koč, dočim je nekoliko razočarala one, ki so kar od danes do jutri pričakovali velikih sprememb. Ministrski predsednik je gotovo menil, da bo vlada spravila državni proračun brez posebnih težav pod streho, pa bi potem ne bilo težko počakati do jeseni. Sedanje stanje je bilo le prehodno, Konec mu je naredila odločitev JNS, da bodo . njeni zastopniki v parlamentu bombardirali vlado z interpelacijami tekom proračunske debate. Nadalnjo čakanje torej ni imelo več smisla in prišlo je do raz pustitve sedanje skupščine, kon stituirane v času, ko je bil notranji položaj v Jugoslaviji povsem različen od današnjega. Vsi oni rodoljubi, ki jim je razvoj Jugoslavije pri srcu in jim je žal za vsak mesec, ki se izlije v večnost, bodo to likvida cijo prehodnega stanja pozdra vili z zadoščenjem. RAZNE VESTI Težka letalska nesreča se je dogodila pri Stettinu na Nemškem. — Potniško letalo, last. rusko-nemške letalske družbe, je skušalo v megli pristati pri omenjenem mestu. Pilot pa je po nesreči zavozil v grič tako, da se je avión razbil.Enajst o seb se je ubilo. Odnošaji med Italijo in Albanijo niso bili baš najboljši v zadnjih dveh letih. Čitatelji se bodo še spominjali, kako je tiranska vlada nameravala iskati celo zaščito pri dru gih balkanskih narodih, ko je pred nekaj meseci izgledalo, da nameravajo Italijani zasesti deželo. Sedaj pa se je staro italijansko-albansko prijateljstvo obnovilo, ker je Musso lini dal nakazati albanski vladi tri milijone zlatih frankov "za bolj nujne izdatke". Nemiri so imeli na beograjskem vseučilišču. Dijaki so se spopadli s policijo in so nanjo celo streljali; en študent je v nemirih zgubil življenje, trije so bili težko, deset pa jih je bilo lahko ranjenih. Lahko ranjenih je tudi deset policajev. — Oblasti so aretirale šestdeset dijakov, med njimi dve študentki. Ministrski predsednik g. Jevtič pri čitanju vladne deklaracije v nar. skupščini sprejeta v vsej Jugoslaviji z zadoščenjem. To zadoščenje je povsem naravno. Marseilleska tragedija je globoko pretresla vse Jugoslovane; tudi one, ki niso bili pristaši tedanjega režima. Saj je vsem dokazala, da ima naša mlada narodna država zunanje nasprotnike, ki ne izbirajo sredstev, da bi dosegli svoj namen: razkosanje Jugoslavije. REVOLUCIJA Y URU GUAYU NI USPELA Po prvih spopadih so se uporniki začeli umikati v Brazilijo — Glavni vodja revolucije Bazilio Muñoz ranjen — Izjave predsednika Terre Revolucije v Uruguayu bo kmalu čim so drugi pobegnili s svojim iv it KOV ABC Sii -H ; čilski list naznanja, da bo Ktn to naJ'br¿ v krajtkem času lilte glavno mesto sosedne repu-' nakar se bodo v Buenos Ai-• UrSe8tali Predsedniki Argentini-Som ila in Chileja, da se poraz-v o politiki in gospodarstvu Ameriki, konec. V deželo se polagoma vrača mir, ker so se po prvih spopadih u-porniki začeli umikati proti brazilj-ski meji. Iz Ria de Janeiro že poročajo, da prehajajo uruguayski vsta-ši na braziljska tla, kjer jih obmejna straža razorožuje ter odpor šilja v notranjost dežele. Kakor smo že v zadnji številki pisali, so takoj spočetka vsa znamenja kazala, da revolucija ne bo uspela. Takšna gibanja v teh deželah morejo imeti uspeh le, če se revolucionarji polaste glavnega mesta o-ziroma, če imajo na svoji strani večino vojske. Sedanja revolucija pa je izbruhnila daleč proč od Monte-videa, v notranjosti dežele, in že iz prvih poročil je bilo razvidno, da si uporniki niso znali, ali pa niso mogli zagotoviti zaveznike v vojski. Tako pa tudi niso mogli imeti prevelikega upanja na zmago. Ker so tudi vojni letalci ostali zvesti vladi, je bil položaj vstašev še slabši. Kakor je bila zagrozila, tako je vlada tudi storila: poslala je proti revolucionarjem letala, ki so bombardirala glavni stan revolucionarne "vojske". — Ena izmed bomb je pala na šotor, v katerem se je nahajal vodja Basilio Muñoz; drobec bombe ga je ranil, kakor so oblasti izvedele od drugih ranjencev, ki so ostali na licu mesta, do- ranjenim voditeljem. Vlada že izjavlja, da popolnoma obvladuje položaj ter da je red že vzpostavljen. To potrjujejo tudi poročila novinarjev, ki so jih mnogi južnoameriški listi poslali v Uruguay. Predsednik Terra je nekemu vlad nemu listu izjavil sledeče: Revolucija je že končana. Sedaj treba ugotoviti, kateri in v koliko so odgovorni za nerede in prelitje krvi. Nikomur ne moremo zameriti, če ne misli tako, kakor vlada. Pač pa je treba odločno nastopiti proti onim državnim funkcionarjem, ki so svoj položaj izgrabili za to, da so z besedami in dejanji rovarili proti vla di, katere uslužbenci so. Najstrožje pa bo treba prijeti one voditelje bivšega režima, ki so hujskali ljudstvo in mnoge nevedne zapeljali. Biti hočem močan in strog, obenem pa tudi in pred vsem pravičen. HUDA KONKURENCA Zveza nemških pivovarnarjev je objavila poročilo, v katerem se pritožuje, da delajo Japonci nemškim pivovarnarjem naravnost ugonab-ljajočo konkurenco. V poročilu je rečeno, da prodajajo Japonci pivo v steklenicah po cenah, ki so tako nizke, da bi zanje Nemci niti praznih steklenic ne mogli izvažati. resničile, ker pač ni bil še pravi čas za to. Toliko g. Jevtič, ki je v začetku vodil v tem smislu po gajanja, kakor prizadeti voditelji sami, so gotovo uvideli, da bi pregloboke spremembe v vladi ne bile primerne, dokler o-stane glede narodne skupščine vse pri starem. Predvidevati je bilo namreč, da bi Jugoslovanska stranka, ki je doslej uživala privilegiran položaj, ne pozdravila takšne spremembe baš s prevelikim navdušenjem, marveč bi taka vlada naletela na odpor v narodni skupščini, kjer bi ne imela zadostne opore. Tako se je g. Jevtič najbrž odločil, da počakat do jeseni, ko se mora skupščina itak raziti. Morda je bila iz tega vzroka tudi deklaracija njegove vlade tako sestavljena, da ni mogla izzvati v skupščini nobenih tež- * ^ ¥ * * VAŽNE SPREMEMBE V NOTRANJI POLITIKI RUSIJE Kongres Sovjetske zveze je soglasno odobril sklep, s katerim se uvedejo važne spremembe v notranji politiki Rusije, in sicer: uvede se tajno glasovanje, neposredna volitev parlamenta ter volilna enakopravnost med poljedelskimi in industrijskimi delavci. Vlada je obenem dobila pooblastilo, da pripravi potrebne spremembe v sovjetski u-stavi. Molotov je imel govor, v katerem je povedal, da bo Rusija uvedla spet vse ono, kar je v parlamentnem sistemu dobrega. Seveda ni pričakova ti, da bi vlada dovolila še kakšno drugo stranko poleg komunistične, vendar pa pomenijo napovedane reforme velik napredek v notranjem razvoju Sovjetske unije. Ker se bliža obletnica socialistične revolucije na Dunaju, se oblasti boje, da bi utegnili nasprotniki vlade organizirati za 12. februarja izgrede. Policija skuša to preprečiti z aretacijami. Prijetih je bilo doslej samo na Dunaju nič manj ko 5.000 komunistov. KAKO SO SE DOMENILI V LONDONU Prizadevanja -za utrditev miru — Nemško oboroževanje m vprašanje varnosti - Francija in Anglija predlagata sklenitev proti nenadnim zračnim napadom Kaj sta opravila Flandin in Lava], zastopnika Francije, na svojem obisku v Londonu? O razgovorih, ki sta jih imela z angleškimi državniki, je bil objavljen obsežen uradni komuniké, v katerem je s prav posebno vnemo podčrtano zagotovilo, da je imel sestanek en sam namen: okrepiti mir v Evropi. Obe vladi odobravata dosedanjei delo Zveze narodov, ugotovljata z zadovoljstvom, da je na miren na- čin razrešila več kočljivih sporov, Anglija odobrava rimske dogovore ter izjavlja, da je tudi ona zainteresirana v vprašanju neodvisnosti Avstrije, ker smatra, da je ta neodvisnost pogoj za ohranitev miru. Anglija in Francija želita, da bi Nemčija spet vstopila v Zvezo narodov. Pripravljeni sta razveljaviti vojaške klavzule versailleske mirovne pogodbe ter priznati že izvršeno oborožitev Nemčije kot veljavno, ako Nemčija pristane! na poseben varnostni pakt. Ker se je letalstvo v zadnjih letih mogočno razvilo, obstoja dandanes nevarnost, da katera država izne-nada napade drugo s svojim zračnim brodovjem. Ta nevarnost bi se mogla odstraniti, ali pa vsaj občutno zmanjšati, ko bi po več držav sklenilo dogovor, da bodo skupno no nastopile proti oni izmed njih, ki bi prva izvršila tak nenaden napad. To so, v glavnih potezah, točke, glede katerih so se v Londonu dome nili. Iz njih je razvidno, da posebnega uspeha londonski razgovori ni so imeli. Anglija je postala previdna in se ne mara preveč vmešavati v evropske kontinentalne zadeve. Edina točka, za katero so Angleži pokazali mnogo zanimanja, je, predlog o zračnem paktu. To je zelo razumljivo, ako pomislimo, da ima Anglija zelo občutljivo točko v svojem državnem telesu: Veliki London, kjer živi na kupu preko 8 milijonov oseb — skoro ena petina vsega prebivalstva Velike Britanije. Zadnji veliki zračni manevri na Angleškem so dokazali, da bi orjaškega glavnega mesta ne bilo mogoče uspešno braniti pred sovražnimi Tem huje bi bilo, ko bi se napad izvršil nepričakovano, morda celo kar brez predhodne vojne napovedi. — Sovražno brodovje more v kratkem času spustiti na London ogromne količine morilnih, vžigalnih in plinskih bomb. Groza pretresa slehernega Angleža, ko pomisli, kakšno gorje bi v takšnem slučaju nastopilo in kakšna zmeda bi nastala. Iz teh razlogov je razumljivo, da si bodo angleški diplomatje prizadevali doseči, da se čim prej sklene pogodba, ki bi omejila možnost takšnih strašnih napadov. Pa tudi v tem je njigova previdnost velika: Anglija bi bila zainteresirana v dogovoru, ki bi obsegal, poleg nje, samo Francijo, Nemčijo in Belgijo. Za druge, bolj oddaljene dežele, noče prevzemati nikakih obvez. Za Os rednjo Evropo in za Vzhodno naj bi se sklenile posebne pogodbe. Druga važnejša točka londonskih razgovorov je vprašanje nemškega oboroževanja. Versailleska mirovna pogodba 0-mejuje vojaško moč Nemčije, prepoveduje ji imeti tanke, vojne letala itd. Vkljub tej pogodbi pa so Nemci danes močno oboroženi. Nobena izmed prizadetih držav, v prvi vrsti Francija, si ni upala nastopiti z večjo odločnostjo proti oboroževanju Nemčije, ki se je bilo pričelo že pod prejšnjim, demokratičnim režimom ter se je s podvojeno vnemo nadaljevalo in se še nadaljuje pod Hitlerjevo vlado. Zadevne določbe versailleske pogodbe so samo še na papirju, kakor so zgubile že vsako praktično veljavo tudi določbe o reparacijah. Angleži in Francozi ponujajo sedaj Hitlerju legalizacijo položaja, ki je nastal s prekršitvijo mirovne pogodbe. Nočejo pa, da bi se Nemci še nadalje neomejeno oboroževali; Hitler bi moral pristati na poseben varnostni dogovor, ki bi nadomestil vojaške določbe mirovnega pakta. Kako se bo Nemčija odločila, tega še ni mogoče predvidevati. Iz Berlina javljajo, da Hoče Hitler v vseh potankostih proučiti londonske predloge, preden 3e odloči, kako in kaj zračnimi napadi v slučaju vojne, bo Nemčija odgovorila Stran 2 NOVI LIST ARGENTINSKE VESTI Cv >> K >VS\S/J f/, Spor v vladajoči stranki pokrajine Buenos Aires Med nacionalnimi demokrati najvažnejše argentinske pokrajine je izbruhnil sedaj hud spor, ki se je že dalj časa kuhal in čegar vzroki so idejna nesporazumljenja v stran ki, ki ima v prov. Buenos Aires vso oblast v svojih rokah, Gre se v bistvu za dve skupini, kateri sta' se že dolgo in na tihem borili med sabo, dokler ni spor sedaj z vso silo izbruhnil na dan: eno izmed teh skupin, ki ima bolj demokratično tendenco, vodi dr. Moreno, drugo pa, ki velja celo med konservativci za preveč konservativno, vodi inten dant Avellanede Barceló. Konservativna struja je že par krat skušala izpodriniti dr. Morena, a se načrti niso obnesli, ker ima mož mnogo vpliva ter pristašev v stranki. Zato se je izjalovil tudi ma never, ki ga je pripravil intendant Barceló, ko je zahteval razveljav-ljenje volitev v Avellanedi, češ da se niso vršile svobodno. Poteza je Nila usmerjena proti dr. Moremu, ker je bil on pokrajinski notranji minister in torej odgovoren za volitve. Takrat pa spor še ni bušnil na dan. Morenovi nasprotniki so iskali drug povod in so ga našli. Med pokrajinsko komisijo za gradnjo cest in med ministrom za javna dela je prišlo do spora radi ceste v Mar del Plato. Spor je minister razrešil na zelo enostaven način: člane komisije (katere je bil imenoval dr. Moreno, ko je bil še minister za gradnje) je kratkomalo razrešil njihovih dolžnosti in... plač. Postavil jih je na cesto. Dr. Moreno se ni dal kar tako ugnati; svojega zastopnika je poslal k guvernerju Martinezu de Hoz ter mu dal sporočiti, da izstopi iz vlade, če guverner ne prekliče od pustitve članov komisije za gradnje cest. Guverner, ki je pod vplivom Bar-celója, tega ni hotel storiti. Dr. Mo reno je podal ostavko in njegovemu zgledu sta sledila tudi finančni minister ter načelnik pokrajinske policije. Konservativna struja je že mislila, da se je srečno iznebila dr. Morena in njegovih pristašev, ni pa računala s tem, kakšno, stališče bo zavzela stranka. V sredo je bilo sklicano vodstvo, ki je z ogromno večino sklenilo prekiniti sleherno vez z vlado pokrajine Buenos Aires. Dogodek je velike važnosti v notranji politiki Argentini je, ker je gotovo, da se konservativna struja ne bo potuhnila in bo tako nastal razkol med nacionalnimi demokrati vprav v času, ko se radikali spet zbirajo v trdne vrste pod vodstvom dr. Alvearja. Nevšečna propaganda V mnogih buenosaireških "colec-tivih" si mogel še do pred nedavnim videti letake in karikature, s kateri m¡ so lastniki teh modernih mestnih vozil skušali pridobivati med občinstvom pristaše za boj proti monopolu prometnih sredstev v glavnem mestu republike. Mestna uprava, ki je bila v tej stvari prizadeta (saj je ona izdelala načrt za "koordinacijo" transportnih sredstev v Bs. Airesu), se je spomnila, da imajo "colectivi" koncesijo za prevažanje potnikov, nimajo pa koncesije za hujskanje občinstva proti mestni intendanci. Iz te ugotovitve se je porodil ukaz, ki ga je dobilo prometno ravnateljstvo: zapleniti vse "colective", v katerih so nevšečni letaki. Takoj prvi dan so zastopniki oblasti "zaplenili" dolgo vrsto vozil. Lastniki so morali poslati posebno deputacijo k prometnemu ravnatelju, da so jih dobili nazaj. Seveda so morali obljubiti, da bodo pridni. Lek je torej pomagal. Novi notranji davki Dasi je zakon o novih notranjih davkih že stopil v veljavo, se cigarete, žigice, pivo itd. prodajajo še vedno po prejšnjih cenah. Temu se ne smemo čuditi; zakon namreč do-1 loča, da se davek pobira pri proizvajalcih in torej niso bile od povi-ška prizadete zaloge pri trgovcih na debelo in drobno. Finančni minister pa je sedaj tudi za te zaloge določil rok, do kate-1 rega se sme blago prodajati s prejšnjim davkom; rok ni za vse predmete enak. Za vse vrste tobaka in za žigice je določen 1. marca; za pivovarniš- Prireditev za otroke se bo vršila v nedeljo, 17. februarja, v prostorih "Tabora", ul. Paz Soldán 4924. Naši najmlajši igralci, deklamatorji in pevci se že pridno pripravljajo na ta dan. Na prireditvi se bodo razdelila tudi spričevala onim šolarjem, ki so letos posečali tečaje v Villa Devoto, o-benem pa se bo izvršila otvoritev šole na Paternalu. Starši, pripeljiti svoje otroke na prireditev, ki je namenjena njim! Senator dr. Correa umrl V soboto je preminul v Buenos Airesu dr. F. E. Correa, zastopnik naprednih demokratov v senatu. — Bil je eden izmed uglednih argentinskih politikov in vnet zagovornik svobode in demokracije. Imel je 5G let. ke potrebščine ter za koncentrirane esence in proizvode za izdelavo likerjev — 15. februarja; za cigarete pa 20. maja. Po tem dnevu bodo morali trgovci plačati razliko davka. Delo v Chacu Iz raznih virov poročajo, da v argentinskem Chacu iščejo delavce za gradnjo železnic in pa posebno še za bombažno žetev. Pretekli teden so v Novem pristavnišču v Buenos Airesu zbrali 150 brezposelnih, ki so se oglasili, da gredo gradit železniški tir v omenjeni teritorij. Za bombažno žetev se je ustanovila komisija, ki ima nalogo preskrbeti potrebne delovne moči. Komisija obljublja, da bo žetev skrbno nadzorovala ter pazila na to, da ne bi . kakšen brezvesten delodajalec izkoriščal delayce. Obrnila se je tudi s posebno prošnjo na vlado po krajine Santa Fe, naj bi dovolila, da se tudi v tej provinci nabira delavce za v Chaco. Prošnji je bilo seveda ustreženo in bo propagando delal sam pokrajinski Delovni urad. Valerio Godina KONSTRUKTER zdravstvenih naprav Konstrukcije, popravila in preuredbe v* s e h v r sit Velika izbera modernega mozaika U. T. 59 Paternal 1925 12 de OCTUBRE 1606 Bs. Aires KROJAČ NICA "TRIESTINA" Izdeluje obleke iz prvovrstnega blaga po zmernih cenah. Pridite in prepričaj te se! Velike olajšave pri plačevanji!. Franc Melinc Baifnes 187 (vogal Paz Soldán) Bs. Aires — U.T. 59 Paternal 1262 Dr. Alvear vodja radikalov j V ponedeljek so se zbrali zastop- , niki radikalske stranke iz glavnega j mesta in vseh provinc republike na : zborovanju ter so z veliko večino glasov izvolili dr. Alvearja, bivše- ! ga predsednika Argentinije, za voditelja stranke. --< A>—— Napad na delavsko zborovanje Na trgu España v Santa Fe se je v nedeljo vršilo zborovanje, ki ga je sklicala krajevna delavska zveza in čegar namen je bil protestira ti proti preganjanju s strani policijskih sekcij, ki imajo namen skrbeti za takozvani "socialni red". Tekom zborovanja je neki mlad človek vrgel med zborovalce smrad no bombo, nakar je začel bežati, kar so ga noge nesle. Njegov beg so krili trije njegovi pajdaši, ki so prav močno streljali iz samokresov. Med zborovalci je nastala seveda velika zmeda. Dva delavca, ki sta pomotoma menila, da spadata v nasprotna tabora, sta se v zmešnjavi spopadla z noži in si prizadejala tako hude rane, da sta na poti v bolnišnico izdihnila, štiri osebe pa so bile ranjene od strelov, ki so jih sprožili napadalci. Policija je izvršila več aretacij in je prepričana, da so napad organizirali tamošnji fašisti. ^«l«IIIIMI|IMII||||||||||||||||M|||||||||M||,,mMIMIMH|MM|MHn||||||a Restavracija | "TRENTO-TRIESTE : Točna postrežba in nizke cene. — I : Igrišče za krogle. — Prostori pri- i : pravni za svatbe. — Domača godba. | Rojakom se priporočata I Josip Brišček in Jakob . Gjadrinovac | AVEUNO DIAZ 1754 — Bs. Aires I | (Dve kvadri od parka Chacabuco) i .............umnim......mi...........mm................,„,,,..... .•iiiuiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiKiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiu ROJAKI!! PRI 2IVCU v znani restavraciji, boste najboljše postreženi. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Let» prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoča cenj. rojakom lastnik EMIL ŽIVEC PATERNAL Osorio 5085 Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE. PROVRSTNA POSTERE2BA IN ZMERNE CENE. Himen V cerkvi sv. Juliane sta se poročila rojakinja Ivanka Šloselj, iz Sobonj pri II. Bistrici, ter rojak A-lojzij Vičič, iz Soz pri II. Bistrici. Kumovala sta Fran šloselj in Anton Vičič. Svatba se je vršila v hiši g. Og-nia, ki je dal vse skrbno pripraviti v znak priznanja mladi nevesti za njeno zvesto službovanje v njegovi hiši. Svatbe se je udeležilo veliko tovarišev in prijateljev mladega para; potekla je v najlepšem raz položenju. j fjj Ivanki in Lojzetu želimo vso srečo v novem stanu! Izseljensko društvo „Tabor" Občni zbor V nedeljo, 24. februarja t. 1., se bo vršil v društvenih prostorih, ul. Paz Soldán 4924, 1. mini občni zbor društva. Zečetok oh r>. uri popoldne. V slučaju, da bi občni >.])or ob tej uri ne bil sklepčen, se bo občni zbor vršil uro-kasneje in bo, glasom pravil, sklepčen ob vsakem številu navzočnih. Dnevni red: 1. Otvoritev 2. Tajnikovo poi^čilo 3. Blagajnikovo poročilo 4. Gospodarjevo poročilo 5. Poročilo preglednikov in glasovanje o absolutoriju (i. Poročila načelnikov šolskega — godbenega -- dramskega in pevskega odsega 7. Volitev odbora in preglednikov . Volitev razso lnikov 0. Slučajnosti Opomba: Važnejši predlogi članov cv morajo javili odboru vsaj osem dni pred občnim zborom. Volilno in glasovalno pravico ima vsak redni član, ki je v redu s članarino, vštevši februar. Odbor. V torek in petek bodo pevske vaje.. — Pevovodja. Jutri zjutraj "pik nik" v Ancho-reni. Izletni prostor "Recreo Pescadores." HOTEL PENSION VIENA SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 5207 Oddajajo so lepe zračne sobe z zdravo in domaČo hrano od $ 2,— dalje. POSTREŽBA PRIJAZNA Posamezen obed i 0.70 DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom in rojakinjam se priporoča E. KRAVANJA Izseljensko društvo "TABOR IT vabi na VELIKO OTROŠKO PRIREDITEV ki se bo vršila v NEDELJO, 17. FEBRUARJA, v društvenih prostorih, ul. Paz Soldán 4924 na Paternalu SPORED: 1. Nagovor 2. Deklamacije * 3. "Rdeči sarafan", dvojspev 4. "Slovanski biseri", gosli s spremljevanjem glasovirja 5. "Predice", prizor s petjem 6. "JEZA NAD PETELINOM IN KES", vesela otroška igra v dveh dejanjih 7. Razdelitev spričeval šolarjem iz Ville Devoto 8. OTVORITEV SLOVENSKE gOLE NA PATERNALU Na prireditvi se bo izžrebalo 6 hranilnih knjižic, vsaka po $ 5.—, katere je za ta dan daroval Banco Germánico, Avda L. N. Alem 150. Vsak učenec ali učenka slov. šole v Villa Devoto in na novo vpisani na Paternalu, ki posetijo to prireditev, dobijo brezplačno srečko za žrebanje. ZAČETEK OB 5. POPOLDNE ALBERT BELTRAM priporoča cenj. rojakom svojo trgovino črevljev, šolskih potrebščin in tobakamo. Ima veliko izbero copat in nudi najbolj ugodne cene Dto. Alvarez 2288, esq. Trelles DARUJEM povečano sliko v barvah za vsakih 6 fotografij, ki stanejo od $ 3 dalj«. NaS atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikih JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA" Sava JovanoriČ — San Martín 608, Buenos Aires DROBNE VESTI Dva nevarna zločinca so usmrtili na elktr. stolu v Združenih državah. Umorila sta v preteklem letu nič manj ko pet oseb, izvršila preko 20 roparskih napadov ter celo vrsto ugrabitev. Morski roparji še vedno strašijo v kitajskih vodah. Prejšnji teden so napadli potniško ladjo 'Tungšau' Tri dni je bila ladja v njihovi oblasti. Zapustili so jo šele, ko so se bližale angleške vojne ladje. Roparji so odnesli raznih reči v vrednosti od 4.0000 mehiških dolarjev. Na Turškem bodo imeli 1. marca volitve. —Kemalova republikanska ljudska straAka je sklenila, da ta krat vključi v svojo kandidatno listo tudi nekatere zastopnike Grkov, Armencev in Židov. To je prva koncesija, ki jo pod Kemalovim režimom dajo Turki nemuslimanskim manjšinam. Italijani se boje, da bi izgredom na otoku Kalymnosu mogli slediti še upori grškega prebivalstva na drugih otokih Dodekaneza, pa je za to vojaško zasedla vse bolj važne naselbine otočja. Iz grškega vira po ročajo, da je neka italijanska kri-žarka namenoma zavozila v malo jadernico, na kateri so se nahajali begunci z otoka Kalymnosa, ter jo potopila. Na smrt je bila obsojena 72-letna Madžarka Ivana Nagys, obdolžena, da je svojega moža zastrupila; podobnega zločina je bilo osumljenih še osem drugih žensk, a sta bili le dve obsojeni, ostale pa oproščene. Strašen vihar so imeli v Palestini; povzročil je ogromno škodo in tudi veliko število človeških žrtev. V enem samem kraju, v Nabluseu, je poplava, ki jo je povzročilo neurje, odnesla trideset oseb. Glavni odbor Mednarodne letalske zveze je sklenil, da se bo njegova prihodnja geja vršila meseca septembra, in sicer v Jugoslaviji. Sklepali bodo o organiziranju velikega mednarodnega poleta okoli sveta. ZNAK STARANJA V splošnem lahko rečemo, da je 40, leto tista doba, ko se pričenja neizogibni proces staranja, a znan" je tudi, da so mnogi ljudje, ki se ohranijo do najvišje starosti teles no in duševno čudovito čili in ji®1 sile ne popuste. K temu pripomor« to, če si vedo ohraniti zanimanje za svoje okolje in delovno področje' če so redno zaposleni in se izogib' ljejo mislim na starost. Angleški časopis "Reader Digest' navaja nekatere določne znake sničnega staranya, ki jih lahk" vsakdo opazuje na sebi. če opaz^' da se pretežni del tvojih misli ba*1 s preteklostjo namestu s prihod nostjo, če pričneš šariti po sport1' nih, namestu do bi delal načrte $ bodočnost, tedaj je to nepobitef znak, da se staraš. Kdor lioce° osi>' ti mlad, naj se s preteklostjo bav'' čim manj. * ★ lir * * i Nepotrebno — Prijatelj! K-ikčen pa si vend»r Glava ti je vsa krvava, na očeh i»1"' vse polno krotovic ... Ali hočeš, te spremim domov? — Ni treba! Saj prihajam od don1" VREDNOST DENARJA 8.5® . 32^ 72/ 155/ 100 dinarjev 100 lir 100 šilingov 100 mark 1 funt št. 100 fr. frankov 100 čsl. kron 100 dolarjev 19-1° 25. 16.»{ 388- ************************* * i Zobozdravnika * | Dra. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov Dentista Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 U. T. 59 La Paternal 1723 **************************** |iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiui(HiiiiiiiiiniiiiiiiinimHmiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiHiiiiin tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiititiittiitiiiiiiiiiriniiiiiiiiiitiiiiiirviiiiiiuiiirfinnrr^ Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE 1 ZASEBNO KLINIKO Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires V VSAKEM SLUČAJU KO ČUTITE, DA VAM ZDRAVJEE ZDRAVNIKE IN NAJMODER-NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRAN NI V REDU. NAŠLI BOSTE V NEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE ■a • ( UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ | NASA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLNO g OSKRBO, IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE 1 POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO s Sprejemamo od 14. do 20. ure. ^^tiiiiiaaiiiiiiiiiJiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiaiiiaiiitiiiii>iiiuiiiiiiiiiiiiiiifit»iiiuaaiiii«iiiiiiiiin>*' aiiiiiiitiiiin^iiiiiiiiiiiiiaiiiiitiiiHatiiutuiiftutiiiiiiiitiiittiiiiuttMiuiiiHiiitata'tnntiitit novi list Stran 3 I SLOVENCI DOMA IN DRUGOD VESTI IZ DOMOVINE kako se godi nemcem v jugoslaviji E(Jen izmed znankov, ki jasno govore, kako postopajo države z narodnimi manjšinami, ki so vključene v njihove meje, je manjšinsko šolstvo. V tem pogledu se Nemci v Jugoslaviji pač ne morejo pritoževati. Nemški "Kultudbund" v Novem ®adu je izdal statistiko, po kateri je v Jugoslaviji 620 nemških ljudskih šol ter 188 višjih ljudskih šol, 1 pl>eparandija, 4 strokovne; šole in otrbških zabavišč. Največ nem-skih šol je v Vojvodini, na drugem ^estu pa dravska banovina. Slo-l'e«ci na Koroškem, bi bili srečni, ce hi uživali take šolske ugodnosti, kakor jih uživajo Nemci v Jugosla-Se hujše pa so prizadeti Slo-Venci v Julijski Krajini, kjer nima-j0 «iti ene slovenske šole, kljub te-mu> da se Italija tako rada ponaša s Sv°jo" tisočletno kulturo. strašen zločin 'Trideset let stara Frančiška Pla-'■'nškova je izvršila v Zgornji šiš-^ strašen umor. S sekiro je ubila §truklj'a, doma iz Šempasa na llskem, s katerim je živela v di-vJem zakonu, odkar se je bila ločila °d Sv°jega moža. So odkrili zločin ter ubijalko ^'etirali, je izpovedala, da se je s st>"Ukljem zadnje čase pogosta kregala zaradi otroka, ki ga je imela š« od svojega prvega moža. če se je otrok le oglasil z jokom, je Štrukelj že začel zmerjati in kleti. Ta ko je bilo tudi usodnega dne. O krog sedmih se je otrok zbudil in zajokal. Štrukelj je začel preklinja-hoče mir. Sporekla sta se in I aJ Je Planinškova v jezi zgrabi-Sekiro ter zamahnila po njegovi &'av¡. pocj je {jjj j-akoj okrvavljen 'ft tudi mnogo perila je namočila t.n< Morilka je hotela zločin prikri-• Poribala je tla, zavlekla truplo Posteljo, namočila perilo ter se ^Peljala s kolesom v mesto. Te 1,1 njene odsotnosti so sosedje, ki ^ili opazili krvave madeže, vdr v stanovanjé, zapazili, kaj se je ter obvestili policijo. Je Frančiška vrnila, so jo zgra U> Policaji. . Oblasti menijo, da izpoved Planice ne odgovarja resnici, ker mno okoliščine kažejo, da je bil štru-J najbrž umorjen v spanju. , strukelj je imel v šempasu ženo 111 otroka, od katerih je živel ločeno. z ljubljanskega vse-. učilišča Na ljubljanski univerzi je sedaj 1813 slušateljev, ki ustvarjajo marljivo in živahno življenje. Slušatelji in slušateljice redno obiskujejo pre davanja profesorjev. Na novo je bilo za jesenski semester vpisanih 454 slušateljev in slušateljic, to je 141 manj kot lepo poprej. Na posamezne fakultete se slušatelji delijo tako: filozofska 501, med njimi je deklet 246; teološka 160; ju-ridična 604, med njimi je 54 deklet; medicinska 144, med njimi je 40 deklet; tehnika 404, med njimi je 16 deklet. Po veri je na univerzi 50 pravoslavnih, 10 protestantov, 2 brez konfesije, 3 muslimani, 4 ži-dje. ostali pa so katoličani. VESTI S PRIMORSKEGA žalosten dogodek na sv. večer Na sveti večer je v vasi Mali Ban pri Št. Jerneju na Dolenjskem o-rožnik do smrti zabodel Drdika Franca iz Velikega Bana, ki se je upiral aretaciji. Brdik je bil pred leti obsojen na 5 mesecev zapora, vendar se je ves čas znal spretno skrivati, da mu ni bilo treba sedeti. Na sveti večer pa sta ga dva orožnika zalotila doma. Aretaciji se je uprl in bi skoraj užugal oba orožnika. Po nesreči ga je eden od orožnikov zabodel v trebuh. Veliko dima za košček kruha Te dni je bila na letališču v Mir-nu razdelitev darov revežem iz Mir na, Vrtojbe in štandreža. Vojvoda d' Aosta je izrazil svojo posebno željo komandantu mirenskega letališča, da obdaruje tamkajšnje reveže v njegovem imenu. V zameno je goriška fašistična federacija poklonila v znak priznanja letalcem o-gromno sliko duceja. Ta podelitev se ni vršila seveda bez ceremonij. Majnkal je le še amfiteater k katerem bi, kot so nekoč v Rimu cezarji, sitili množice s kruhom in igrami. Kako so izbirali in zbrali iz naših vasi reveže nam ni znano. Zgleda pa, da so bili obdarovani v prvi vrsti fašisti sami, kot po stari navadi — V vse vasi se je s tem načinom pomoči naselilo navečje "blagostanje" ... pomeni, ve vsak, ki pozna razmere. Zato ni čudno, če so d'elavci na glas jokali, ko so slišali to novico. Knjige Mohorjeve Družbe še niso izšle ker doslej še nobena knjiga ni odobrena od cenzure. "Danica" in drugi slovenski koledarji ne morejo med ljudi in nihče ne ve, kdaj bodo mogli. — Vsekakor pa dobra katoliška knjiga v slovenskem jeziku in slovenska božja beseda edina vzdržujeta krščansko mo ralo med Slovenci spričo splošne razbrzdanosti, ki se šopiri okrog in okrog. bolgarski pevci v ljubljani ^Gibanje za utrditev prijateljskih j^2' med Jugoslavijo in Bolgarsko v a tudi med Slovenci prav veliko etih pristašev. Pred par meseci i ljubljanski pevci šli gostovat na gih arsko. ter so bili v Sofiji in dru V d Tne®tih prav prisrčno sprejeti. Ljub]U'8i Polovici decembra je pa v ski k ni gostoval bolgarski pev-- zbor "Gusla" iz Sofije, ki je e- den n i ^usia iz sotije, Ki je Bol -i. jših pevskih zborov VeHfnji._ Koncert, ki se je vršil . (InK unionski dvorani, je bil zelo uoro obiskan. eksport živih divjih zajcev Zajce love z mrežami v okolici Ja-kovca v Medjimurju. Tamkajšnji lovci prirejajo love na divje zajce brez pušk, samo z mrežami. V mreže naženejo zajce in jih nato žive polove. Ujete zajce pošiljajo v kletkah v inozemstvo, zlasti na Ho-landsko. Zadnjič so pri enem samem lovu ujeli nad 200 divjih zajcev. • turki izganjajo po tomce priseljenih tujcev V Dubrovnik je prispela iz Turčije spet neka izseljenska rodbina, či-je predniki so se izselili v Turčijo že pred kakimi 150 leti. V dobi nekaj mesecev je to že peta izseljenska rodbina, ki so jo turške oblasti vrnile domov. Predniki teh družin so se izselili v Turčijo v dobi razpada nekdanje dubrovniške re-publiike in niso prosili iza turško državljanstvo. Po novih zakonih pošiljajo turške oblasti v staro domovino vse priseljence, ki nimajo zemljišč ali kakih drugih nepremič nim ne glede na to, kako dolgo že živijo na turškem področju. V za-zadnjih letih priseljenci v Turčiji sploh ne dobijo več državljanstva. Jugoslovanski državljani v Turčiji sose bavili največ z obrtjo. Reveži, ki se vračajo v domovino svojih prednikov, govorijo samo turški, grški in nekateri tudi za silo fran-cóski. Vsi bodo padli v breme javnega skrbstva, ker jim doma ni mogoče najti zaslužka. FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275. Dock Sud Gorje mu, ki ga preganjajo! Niti eden izrazitih antifašistov, kar jih je bilo spuščenih iz ječ po amnestiji, ni ostal danes svoboden. Vsi so morali ali na otoke, ali pa so pod najstrožjim policijskim nadzorstvom. Pred časom so, kot smo poročali, zopet aretirali in zaprli Petra Nar-dina iz Vrtojbe, ki je bil amnesti-ran. Odsedeti bi moral deset let ječe radi protifašističnega delovanja. Sedaj so ga obdolžili, da je on obesil na Oslavju, kjer je bil zaposlen pri delih velikega spomenika padlim — protifašistično zastavo. Odpeljali so ga v koprske zapore, kjer je še danes in pričakuje, da bo v kratkem prišel pred posebno sodišče. V njegovo krivdo vsi zelo dvomijo in so prepričani, da mu je zločin podtaknjen. Že glede na to, ker ga je prejšnja ječa popolnoma zlomila in mesto zdravega fanta vrgla telesno popolnoma sRrušenega človeka na cesto, je popolnoma nemogoče, da bi se loteval novih protifašističnih akcij. Poleg tega je delal na Oslavju skoro med samimi Italijani in je bil tako stalno nadziran. Njegova družina, zlasti bratje so pahnjeni s tem v veliko nesrečo, ker izvajajo tudi nad njimi oblasti vsemogoč teror, bratje pa ne morejo dobiti nobenega dela. "Prometni mir" v Trstu V Ameriki, Angliji itd. so v zadnjih letih preizkusili in proučili že mnogo načinov, kako bi zmanjšali šum in ropot velikega uličnega prometa. Prepovedali so ponekod po dnevi, posebno pa ponoči, vsem vozilom uporabo hup, zvoncev itd. da ne bi preveč vznemirjali živcev meščanov. Te "mirovne ukrepe" so pričela prevzemati tudi druga mesta, ker so se v večini slučajev obnesli. Tudi v Italiji so to s popolnim uspehom uvedli v Rimu, a sedaj hočejo uvesti še v Trstu, ki ne mara zaostati v nobenem oziru za svojimi "bratskim" mesti. Vendar pa zgleda, da so slavni tržaški mo-¡ žje prišli prepozno s svojo novota-i rijo, ker prometni mir v Trstu že več let stalno narašča. — Tržača-mi sami bi bili bolj zadovoljni, da bi se v mesto zopet povrnil nekdanji prometni nemir, Ida bi n^estio zadobilo svoje nekdanje živahno lice in da bi dobili vsi brezposelni nazaj svoje, vzled prevelikega pro metnega mira, zgubljeno delo. (ISTRA) Katoliška tiskarna zaprta Za božične praznike je goriška kvestura spo.ročila "Katoliškemu tiskovnemu društvu", da ne bo dobilo več koncesije za katoliško tiskarno v Gorici, katera bo po novem letu zaprta. Zaradi tega je podjetje moralo odpovedati službo vsem nameščencem in delavcem. Kaj to Fašistični tribuna! deluje tajno Dan na dan se vrše procesi proti antifašističnim skupinam, ki so spri čo razmer vedno številnejše. V delovanju posebnega sodišča lahko vidimo gibanje antifašizma v Italiji sami, kjer nastopa vedno bolj organizirano in enotno. V zadnjem času so zlasti številni procesi proti o-nim, ki so nastopali proti plebisic-tu in organizirali odpor. Navadno štejejo take skupine po nad dvajset ljudi obojega spola. Zgleda pa, da se je fašizem ustrašil svojega dela in da se boji odpora, kajti zasedanja sodišča se vrše sedaj v največji tajnosti. Dočim so časopisi včasih poročali zelo podrobno, se danes omejujejo le na ugotovitve števila obtolženih, obsojenih, na število let in na navedbo predmeta obravnave, ki se navadno označuje z besedami "sobillatori antinazio-nali" — protidržavni hujskači. Tudi mnogo naših ljudi pride od časa do časa pred to sodišče, a mi le redko zvemo za njih usodo. Banco Argentino DE AHORRO Y EDIFICACIONES Prodaja vozne listke za v Jugoslavijo in Italijo ter iz teh držav v Južno Ameriko za vse parnike in po najbolj ugodni tržni ceni ter daje v to svrho hitre in liberalne kredite brez poviška kupne cene. Izvršuje «"tro, solidno in varno ter po najbolj ugodnih tečajih. DENARNA NAKAZILA Sprejema VLOGE NA HRANILNE KNJIŽICE Vprašajte za pojasnila ustmeno ali pismeno pri banki-prijatelju: Banco Argentino DE AHORRO Y EDIFICACIONES CORRIENTES 562 CORRIENTES 562 BUENOS AIRES Klinika "SLAVIS RAVNATELJ: Dr. D. CALDARELLI UPRAVITELJICA: Dra. R. IVANOVIČ JJ Prvi pregled brezplačen Zmerne cene in olajšave glede plačevanja Govorimo jugoslovanske jezike NOTRANJE BOLEZNI Zdravimo bolezni želodca, črevesja, pljuč, jeter;, ledvic, srca, revmo in sploh vse notranje bolezni. SPOLNE BOLEZNI Kapavico, sifilis, vnetja in oslabelost zdravimo po modernem in sigurnem nemškem načinu. ŽENSKE BOLEZNI Bolezni maternice, jajčnikov, neredno perilo in vse ženske bolezni. Posebna sprejemna soba in poseben ambula-torij za ženske. SAN MARTIN 522, II. nadstr. -U.T. 31-1619 Letalka Amelia Earhardt s svojim možem in film. zvezdo Mirno Loy pred znamenitim poletom s Havajskih otokov v Oakland & * * ★ Tir * ft ★ <& * * Tri nove konfiinacije Okrog 30 let stari mesar Ivan Bukovec in študent Jože Valentinčič, star šele 18 let, stp bila aretirana 6. decembra, skoraj istočasno kakor Jakob Rutar, v Čadri nad Tolminom. Karabinerji so ju odvedli najprej na tolminski komisarijat, od koder sta bila po daljših zaslišanjih odposlana v Gorico v goriške preiskovalne zapore. Pred dnevi sta bila postavljena pred prefekturno kon finacijsko komisijo, ki jima je brez vsakega zaslišanja in, ne da bi se smela zagovarjati, prisodila po 5 let konfinacije. Trenutno še ni znano, kam ju bodo odpeljali. Kakor znano, so Rutarja rešili njegovi tovariši, ko sta ga dva ka-rabinerja baš peljala iz Čadre v Tolmin. O vzrokih konfinacije obeh tolminskih fantov krožijo različne govorice. Pričetkom septembra je prejel Ivan Bukovec neko pismo iz Firence, ki mu ga je baje poslal ne ki njegov znanec. V pismu ga je prosil za 500 lir posojila. Pismu pa je bil baje priložen tudi listek za Valenčiča. Ko je poštar prinesel pismo v Bukovčevo hišo, so hkratu z njim vstopili v Bukovčevo stanovanje tudi policijski agentje. Od sestre, ki je pismo prevzela od poštarja, so zahtevali, naj ga odpre. Ker je oklevala, so ga sami odprli, si ga dali prevesti in nato takoj aretirali Ivana Bukovca in nekaj ka sneje še Jožeta Valentinčiča. Kakor zatrjujejo ljudje, jima je bilo pismo podtaknjeno. Jože Valentinčič je študiral na tolminski gimnaziji, kjer je že dovršil pet razredov. Tako so konfinacije naših ljudi spet v najširšem obsegu na dnevnem redu, dasi je ministrski predsednik Mussolini že 1. 1932. ko je režim ob 10-letnici fašističnega pohoda na Rim razglasil amnestiju, izjavil, da bo vlada spontano ukinila vsa konfinacijska taborišča. * Oblasti so konfirale nekega čer vljarja iz II. Bistrice, katerega ime nam je do sedaj še neznano. Vzrok konfinacije je v zvezi z izgonom župnika Tabackyja. Konfinirani če-ljar je namreč osumljen, da je baje hvalil izgnanega župnika in odločno žigosal postopanje oblasti ob tej priliki. Kam je bil konfiniran nam ni znano. BAR - RESTAVRACIJA "ZEPPELIN" 25 de MAYO 722 ' U.T. 31-3977 Izvrstna godba od 3. pop. do 1. po polnoči. Odprto podnevi in ponoči Pivo iz sodov in v steklenicah. Quilmcs chop $ 0.25 Samo pristna pijača ■ Menjevanja denarja po vsako-v dnevnem tečaju KROJAČNICA IN TRGOVINA GORICA Nudi cenj. rojakom veliko izbero najboljšega blaga po zmernih cenah. Delo in poatrežba prvostna. • Priporoča se FRAN LEBAN KROJAČNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Blllinghurst 271 dpt. 2 (višina ulice Cangallo 3500) Avda. del Campo 1080 U. T. 59-3102 Bueno« Aire* TOVARNA MOZAIKOV Specializirana v vseh vrstah mazaika — Imitacije marmorja TE0D0LIND0 RODRIGUEZ Koncesijonar portlandsksjga cementa "SAN MARTIN" SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIJALA Añasco 2763 U. T. 59-1925 BS. AIRES Postaja Paternaf Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle Bompland No. 709 Začedja pri ul. Dorrego 931, vl-Slna Triunvirato 1500 U. T. 54 Darwin 5172 Ir. 20S4 0223000100010001020200000000000100322348534823482353482348482348234823482348235323020002010002010123532323532300000102000100532348534823530102010002015348010201020100000201020153234823530100010223010201010001000202010002 NOVI LIST » x C< Ž ZA POUK IN ZABAVO NNAoX/yxX/'xx Zanimiva ra ziskavanja v Peruju Ko ko Španci pod Pizzarom pridrli v Peru in zadavili kralja Atahualpo, so nemudoma zasedli in uničili mogočno trdnjavo Saksahuaman, ki so jo Inki zgradili na nekem hribu v o-brambo svojega glavnega mesta Cuz-ka in kot središče obsežnega utrjenega sistema za obrambo svoje države. Španci so dobro vedeli, kaj delajo, kajti proti tej ciklópsko zgrajeni trdnjavi bi ne opravili njihovi topovi ničesar, če bi se napolnila z branilci. Še danes bi bila malone nezavzetna. Ogromni kvadri te trdnjave so rabili osvajalcem deloma za zgraditev nove $a, španskega Cuzca, deloma so pa ležali dolga stoletja pod zemeljsko gruščnato plastjo. Šele sedaj e; riževe moke. Peci 45 do 60 minut. PIŠKOTNA TORTA II. Mešaj pol ure 8 rumenjakov in 32 dkg sladkorja z limonovo lupino in vanilijo. Primešaj sneg 8 beljakov in 20 dkg moke. Peci 45 do 60 minut. «II IIIII SLOVENSKA GOSTILNA CALLE TRELLES 1167 U. T. 59-2382 Vsako nedeljo domača zabava Svira izvrsten kvartet ZBIRALIŠČE NAŠIH ROJAKOV OBŠIRNI PROSTORI TER IGRIŠČA ZA KROGLE IN KEGLJE Domača - postrežba — Zmerne cene - Vsak rojak je dobrodošel - Najnovejša kopalna moda kaže že manj nogote ZA KRATEK DAS Logično Darko: "Mama, jaz sem pa videl, k'ako je sestra Anka danes poljubila gospoda Mlača in on njo" Mama: 'Onadv.u sta že zaročena, veš, zaročenca na se 6ineta poljubiti." Darko: "Pa kaj se smejo samo zaročenci poljubljali?" Mama: "Kajpak!' Darko: "Hm. potemtakem je papa zaročen /. našo kuharico, striček Mirko s sobarico ir, --vojo šiviljo, jaz pa 7 našo muco." Praktično Dva dni pr?d pQroko sem izvedel, da izda moja bodoča dva tisoč dinarjev na mesec samo za šiviljo." "Kaj si pa potom napravil?" "Šiviljo sem vzel."i Poslednja neumnost "Ali smem prositi za roko vaše hčerke?" "Ne, prijatelj, preveč neumnosti ste mi že napravili.' ^ "Častna beseda — to bo zadnja!" MALI OGLASI KROJAČNICA IN TRGOVINA raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal SLAMNIKI OD $ 1.95 DALJE ŠIVILJA - MODISTKA izdeluje fine in navadne obleke po najnovejši modi in zmernih cenah Anica R. Dolščak Calle Nueva York 3766 (blizu postaje V. Devoto) UT. 50-0944 ROJAKOM V VILLA DEVOTO se priporoča slovenski mlekar JOSEP BREZAVŠČEK Raznaša sveže in pristno mleko na dom. Točna in vestna postrežba. P je. Nene .1973 — Villa Devoto. DR. MIGUEL F. VAQUER Zdravnik bolnišnic Rawson iti Sala-Lerry. — Clínica General de Niños. Tinogasta 5744 UT. Liniers 548 KROJAČ, diplomiran v Rs. Airesu, Vam napravi obleko po najmodernejšem kroju in po najnižji «penLRojakoom se priporoča: JOSIP FAGANEL, Soliš 1235 (blizu trga Constitución). imtllllllllllimitMIIMHIHmHMMUltHIIIIIIIIIIIIIHIIIHHlHmi,,,»" Dobroidoč "Restaurant y cervecería' na najbolj prometni točki Dock Sud« (nasproti elektrarne CHADE) prodafr ker prevzamem drugo podjetje, samo ** $ 1.250. Zaslužek dober in se o tet* lahko interesent prepriča. — Facundo Quiroga 1599, DOCK SU D. ' PREKOMORSKA POŠTA Iz Evrope dospejo 10. Cap Arcona 11. Gral Osorio 15. Formose in Arlanza 18. Neptunia Proti Evropi odplovejo 12. Cap Arcona 14. C. S. Tome 15. Campana 16. Pssa. Maria r á 5 KRIŽI IN TEŽAVE Dr. Leon Brunčko I. Rezika je bilo brhko dekle, staro kvečjemu dvajset'let. Živa, vesela in razposajeno njeno čebljanje je razmajalo tudi največjega godrnjača. Tako se je zgodilo, 'da Rezika v celi lepi Šentlovrenški dolini, kakor je dolga in široka, ni imela nobenega sovražnika. Če je morda med njenimi tovarišicami katera z zavistnim jezičkom zmanjševala njeno splošno priljubljenost, med moškimi pa prav gotovo nisi našel nikogar, ki bi jo bil krivo gledal. Vse jo je imelo rado, staro in mlado, prav posebno pa še otroci. Rezika je bila namreč učiteljica ročnih del v Št. Lovrencu na Pohorju. Pred dobrim letom je bila prišla semkaj iz Maribora, v katerega bližini je bila, kakor je pravila, tudi doma. Star ši so ji bili pomrli in neka daljna sorodnica pokojne matere jo je bila vzela k sebi v ta kraj. Njena prva mladost jo je torej zanesla baš v srce zelenega Pohorja in Rezika je bila prav vesela. Saj je bila že iz Maribora občudovala to razsežno gorsko telo in s prijateljicami je bila že večkrat napravila tudi kak izlet k Sv. Bolfenku, enkrat celo k Sv. Arehu nad Rušami. Vndno ji je ugajalo tu gori in vsaki-krat se je vračala z božanskimi ču- stvi v srcu, kakor prepojena svežega, krepkega zraka. Ni bila torej prav nič razočarana, ko jo je usoda zanesla v Št. Lovrenc sredi Pohorja. Bila je pač otrok narave. Dolga otroška leta med hladnim mestnim zidovjem so jo prej odračala od mesta, kakor pa vabila. Zato se je bila tudi z vso ljubeznijo lotila vzgoje in pouka na tem svojem prvem službenem mestu. Z mladino, katero so ji bili zaupali, je občevala kakor s sebi enakimi. Hodila je z o-troci na sprehod in na izlete, jih o-biskovala doma in na paši, se z njimi igrala ter z njimi prepevala. Zato pa ji tudi starši otrok nikoli niso rekli drugače nego "naša učiteljica", čeprav je bil nj'en službeni delokrog med šolsko mladino prav omejen. Stanovala je na prijaznem holmčku nad trgom pri priletni vdovi v mali, čedni hišici. Sredi med samim sadnim drevjem je stala hiša, pred njo pa je duhtel, s plotom ograjen, majhen vrt, poln zelenjave in rož. Od tukaj se ji je odpiral lep in prostran razgled po trgu in po vsej dolini, sko-ro tja doli do Puščave. Stolp slavne romanske cerkve, posvečen Mariji Devici v Puščavi, jo je baš še vabljivo pozdravljal izza zelenja. Proti severu pa, s precej visokega hriba, pisano posejanega z lepimi kmetijami, je mo lel proti nebu svoj rdeči prst Sv. Ignacij. Kolikokrat je Rezika slonela na oknu svoje sobice in uživala ta krasni, na vseh zemeljskih darovih tako bogati božji svet! Tako tudi danes. Večerilo se je. — Solnce je bilo šlo k počitku. Lahna tančica somraka je legala na zemljo, od vseh strani so zadoneli zvonovi Ma riji v pozdrav ter dnevu v slovo. Posebno od Puščave sem je prihajalo veselo potrkovanje, vedno znova in znova še prepletalo z odmevom in se spajalo, zdaj tišje, zdaj razločneje v božajočo melodijo, ki je nehote zgrabila srca vseh ter jih na mehkih, nevidnih perutih ponesla proti nebeške mu svodu. Vmes pa se je zamolklo oglašalo pokanje možnarjev. Bil je sobotni večer. V nedeljo pa bo obhajala puščavska Mati Božja svoj veliki praznik. Rezika se je že veselila jutrišnjega dne, na žegnanje v Puščavi, na tifto vlovanje in vrvenje romarjev od blizu in daleč. — Spomnila se je, kako je lani ob istem času z zanimanjem in sočutjem opazovala narod pri tem pobožnem opravilu. Da, lani na dan sv. Gospojnice 6e je bila tudi Rezika prvič, odkar je v Št. Lovrencu, z odprtimi očmi in str-mečo dušo pomešala med to ljudsko «norje ter hodila od šotora do šotora. Vse jo je zanimalo, vse. ji je bilo novo. In takrat je bilo — baš je stala pred šotorom, kjer so prodajali lecte in medico —, ko je pristopil k njej Grobnarjcv Tone in spoštjivo prijel za klobuk. "Gospodična Rezika," je dejal, "gotovo bi Vam bila všeč ena ali pa druga teh sladkih drobnarji. Brez odpust kov ne smete odtod. Izberite!" Rezika ga je pogledala. To je bil tisti fant, ki jo je, kjer je bila in kamor je šla, že odkar je v Št. Lovrencu, vedno od daleč spremljal s svojimi očmi, tiho in vdano. Že večkrat je bila opazila to, toda še nikdar se ji ni bil približal. Bil je sin večjega kmeta in gostilničarja v dolini. Tudi kovačija je bila v hiši. "Tu je izbira težka", se je pošalila. "Človek bi najraje kar vse zagrabil in pobasal." In že je grabil Tone v bogato zalogo prodajalčevo ter ponujal Reziki. Čim bolj pa 6e je ona smejala in branila, tem vztrajneje jo je prosil, dokler ji ni nazadnje stisnil v ročno torbico najrazličnejše slaščice. Ko je' nato doma pregledovala Tonetov dar, je našla med drugim tudi veliko lec-vo srce in na belem traku iz papirja napis: "In če ves svet te zapusti, ljubezni moje konec ni." Lahen usmev je šinil Reziki preko razgretega lica pri pogledu na to prikrito ljubezensko izpoved mladega Grabnarja. Da, on jo ima rad! To ji je postalo sedaj jasno in nehote jo je prešinila topla zavest varnosti. Vedela je, da je našla v njem zaščitnika. .... Na to in še na marsikaj drugega se je spomnila nocoj Rezika, ko je, glavico z bujnimi kostanjevimi lastni naslanjajoča na bele mehke roke, zrlo skozi okno v toplo poletno noč. Od tistega pomembnega dne lani v Puščavi je govorila s Tonetom le redkokdaj. Zdelo se ji je, kakor da se jo iz-ogiblje, kakor da se boji križati njena pota. In vendar jo je vsakikrat pogledal tako milo, da se ni mogla motiti v svojih čustvih. Ze zato ne, ker ji je med tem že na razne načine pokazal svojo nagnjenje. Tako na primer je prispeval k stroškom izleta, ki ga je napravila s svojimi učenci v Ribnico ter na Veliko Kepo, prispeval toliko, da je bil skoro ves izlet že samo iz njegovega plačan. Minulo zimo ji je potom vdove, pri kateri je stanovala, daroval iz svojega gozda mnogo drv, da ni niti najmanj občutila mraza. Vse to je vsakikrat zvedela šele pozneje in od drugih, nikdar od njega samega. Kadar so fantje ob krasnih jesenskih ali pomladnih večerih prepevali pred hišami, kjer je prebivalo kako dekle, so obstali tudi pod njenim oknom ter zapeli. Skoro vsakikrat je pri takih prilikah opazila tudi njega, kako je, stoječ bolj ob strani za drevesom, izbiral pesmi, katere so nato zapeli. V tem, da se fantje niso nikoli spozabili, je čutila Tonetov vpliv. Sploh je v vsem ,kar je storil njej na ljubo, vladala taka nežnost in obzirnost, da jo je naravnost ginilo. Zgodilo se je res tudi že, da so jo fantje kak večer dražili e petjem bolj opolzke vsebine. Toda storili so to vsikdar le na lastno pest, kajti Toneta ob takih prilikah nikdar ni bilo med njimi. In vselej je Rezika, to spo znavši, pregnala zbadljivce. Bodisi je našuntala na nje psa, zvestega Sultana, ali pa jih je pošteno polila z vodo. Kakšno vešelje je iinela, ko je potem slišala, kako so copotaje bežali Jugoslovanskim GOSPEM želim vse najboljše v novem letu 1935-Ako Vam preteklo leto ni dalo one* ga, kar ste pričakovala, naj bo Va novo leto polno sreče za Vas! Živijo nje je dragoceno in življenje postavlja tudi mnogo vprašapj: .Kako naj se ohranim zdrava in večno mlada, pol' na duševne lepote? In kako z Otroci? Ne mučite si glave s takšnimi in podobnimi vprašanji: obiščite me in povem Vam, kaj Vam manjka in kak» morate skrbeti xa «voje telesao in dO' ševne zdravje! Dipl. babica F. Beneš Rilek, Lima 121? dal po hribu. Še danes se je morala Rezika pr>' srčno smejati, ko ji je spomin na pre' tekle dni pričaral pred oči take in p° dobne prizore. Njeno srce je bilo & mirno, niti pri Tonetovem imenu ni jeknilo. Kakor v slutnji novih, pretresujočil1' dogodkov je Rezika utopila obraz med svoje duhteče cvetje na oknu. Med tem je bilo že davno prenehalo zve njenje pri domači cerkvi in njenih okoliških tovarišicah. Tudi od Pušča' ve sem ni bilo več čuti potrkovanja-Sveta tišina je zavladala krog in krog-Le tu pa tam se je oglasil kak vašk' pes in sosed mu je odgovarjal. Milijoni zvezdic so svetili na krista' no čistem nebu. Tam na vzhodu so se pojavili prvi srebrni žarki vzhajaj0" če lune. Od daleč so pritajeno pripl»' vali glasovi petja vasujočih fantov spet utihnili. Tam na levo, iz smeJ* proti Pečnjaku je nekdo zavriskal' Sicer pa vse tiho. Bližala se je po1' noč. Rezika je še enkrat poljubila svojc rože, razpletla svoje bujne lase, da ji v gostih valovih vsuli po mehkih' belih plečih in hrbtu. S prožnim skf kom se je zahtela pod odejo in čre* malo minut nato spala spanje, kako1" •šno daje sveža mladost in čista vcsl- Tako ni čula, kako so fantovske 1»°' pevke prihajale vedno bliže. Po da» šetn odmoru pa je naenkrat zazvenc'0 tik pred njenim oknom, najprej til'° nato pa vedno glasneje: "Je pa da*' slanca padla". (Nadaljevanje.) IZDAJA: Konsorcij "Novega lista» I UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.