Drobiž
Nova razdelitev leta. Newyorška trgpvska zbornica je sprožila akcijo za novo razdelitev leta. Po novem kole-danju bi bilc? leto razdeltjeno na 13 me-secev po 28 dni, ostali 365. dan pa bi se označil z ničlo, t. j. 0. januar. S tem bi se izenačila dolgost mesecev, in razen tega bi prišli tedenski dnevi vcdno na en in isti mesečni datum, s čimer bi bilo trgovini in prometu izredno ustreženo.
Vrednost kita. Kit je žival, ki donaša izredno velik dobiček. Zato ni čudo, da jte malone že iztrebljen in. ga bodo naši potomci poznali le še iz pripovedovanja. En sam grenlandski kit ima v svojem žrelu približno eno tono ribje kosti, ki je vredna 7500—10.000 dolarjev. Dalje pa da kitova mast približno 28 ton rib-jega »lja, ki je vredno 2500 dolarjev ali 1 milijon jugoslovanskih kron. Tako-imenovani glavač vsebuje vrhutega dra-goceno lepo dišečo tolščo — ambro, katere teža se plačuje znatno dražje nego zlato.
Krava za tri milijarde. Pred kratkint je pisal svojim staršem v Plznu inžener iz Moskve. Pismo se glasi tako-le: Na mesec imam 800 milijonov rubljev plače, pa mi nič ne ostane. Kilogram kruha stane tukaj 750.000 rubljev, kilogram sladkijrja 5 milijonov, čevlji 50 milijo-nov, obleka 300 milijonov, krava pa kar 3 milijarde.
Vpliv lunc. Luna ima čudovito moč zlasti na divjacino; včasih pa tudi na človeka. Lovci pripovedujejo, da je pod-vržen temu vplivu osobito zajec. Ta dolgoiuhar pusti ob pajemajoči luni, da pride lovec čisto ¦ blizu njega, ne da bi pobegnil; dočim drugače urno zbeži, če lc pride lovec v strelno daljavo. — Ve-jice, odtrgane na jelki za časa pojema-joče lune, ohranijo v sobi mesece zeleno in svežp barvo, dočim drugače kmalu izgube barvo in iglice. — Stari mizarji v hribovitih krajih rabijo za svoje iz-delke samo deske takega lesa, ki je bil posekan ob pojemajoči luni; kajti tak les sc veliko bolje drži in vztraja deset-letja dlje nego les takega drevesa, ki je bilo posekano ob mlajši luni. Ne lotiio se ga ne črvi ne trohnoba.
Kakšno bo vreme... Že Rimljani so vedeli, da ima luna precej vpliva na vreme. Četrti in peti dan po mlaju (mlada luna) je bil odločilen. Kakršno je bilo vreme takrat, tako je ponavadi ostalo vso tisto luno. Isto trdijo tudi naši vre-menski preroki, ki jim je merodajna s t o t a ura po mlaju, kar je pravzaprav četrti (peti) dan. Izkušnja uči, da mno-gokrat zadene. — Neki star lovec in gozdar, ki je prebil — zvest svoji službi — skoraj pol stoletja v prosti naravi v vseh bivših avstrijskih kronovinah, do-kazuje — oprt na dolgoletne izkušnje in opazovanja — to-le: Če je bilo dolgo časa lepo vreme, se sme s precejšnjo go-tovostjo pričakovati, da bo v treh dneh okrog polne iune nastopilo slabo vreme. Ako se pa td ne uresniči, traja potem lepo vreme do druge polne lune. Enako velja za  slabo  vreme.
Predor skozi Montblanc, Prometna podjetnost se je lotila Montblanca. Pred kratkim so deloma dovršili žično želez-nico na Montblanc, sedaj pa poročajo listi, da so dovršeni načrti za železniško progo, ki bi vodila skozi Montblanc in vezala Genf z Aosto in Turinom. Želez-nica bi tekla od Oexa v Arveški dolini v St. Gervais in Les Houches. Umetnih zgradb bi bilo na tej progi trinajst: se-dem predorov in šest mostov. Vhod v glavni predor naj bi bil nad Les Hou-ches, 1200 m nad morjem. Glavni predor je zamišljen kot d.vojni predor pod Gla-cier des Bossons, Montblancom in Mont Chetifom. Izhod tunela bi bil do 10 tn više nad Courmayeurjem v dolini Dore Balteje. Skozi šest drugih tunelov in sedem mostov bi železnica dosegla Aosto; tam bi bila mednarodna postaja. Zgradba železnice je pr^računjena na pet let.
Sedemkrat se je levil. Ob češkoslo-vaški meji blizu kopališča in zdravilišča Elster je zbudil neki potnik veliko po-zomost radi svoie nenavadne obsež-nosti. Finančna straža na carinarni ga je priijazno povabila na pogovor. Tam so mu naročiJi, naj sJeče gornjo obleko, Pod to obleko je bila druga, nova, ki io je moral potnik tudi odložiti. Pa še ni bilo konca. Spodaj ^e bila še ena. Tudi
3 to je moral razstaviti. Enaka levitev je i bUa ukazana za perilo, ki ga je bilo več i vrst znasad. Levitev se je ponovila vsega ) skupaj sedemkrat. Eno obleko so možu )     carinarniki   seveda  pustili,   a  najslabšo;
vse drujjo je bilo zaplenjeno. 1          Kakor   dobljeno.   V   Paiizu  je   umrl
1     81 letni   Karel Wells,  ki  je  svoj  čas  v Monte   Carlo   »banko   razbil«   (pri   igri |     dobil  ves  njen   denar).   Neki   skladatelj 1     je  zložil nanj  šaljiv« popevko,  ki  se  ji je  vsaka  kitica  končavala  z besedami: »Razbil je banko v Monte Carlo«. Mož-;     sreče   je   pa   kmalu postal mož-nesreče. 1     Prevzel  se je radi svoje slave, igral  še dalje za velike vsote ter končno prišcl ob  vse.  Dolgove je izkušal kriti s  pre-varami,   a   so  ga  zalotili  in   obsodili   v zapoir. Vsega skupaj je sedel v ječi okrog 20 let in v ječi tudi umrl.