poitnlna platana t gotovini.
(ZHAJA VSAK TOREK« ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena paaamaui iterilkl DM t*M
TRGOVSKI LIST
Časopis zet trgovino, lndustrlfo lfr obrt*
*&ročnlna za Jugoslavijo: celoletno 1B0 Din, za V* leta »0 Din, za */« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln to2l se ▼' Dubijaiu ^ednlštvo ln upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo.- — Račun pri pofit. hranilnici v LJublJanMt; 11.953, — Telefon ftt. 30*-6»
kto XVI.
V Ljubljani, v četrtek, dne 7. septembra 1933.
štev. 101.
htedccu/tieni, kbfrocsUi gastie!
V	Ljubljano je prišla velika, delegacija ^Igarskih gospodarskih ljudi, zastopnikov ^Odličnejših bolgarskih gospodarskih or-^nizacij. Z iskreno prisrčnostjo so jih pojavili naši .gospodarski ljudje v svojem *r°gu in z neprikrito željo, da bi bil prvi )fihod bolgarskih gospodarstvenikov v \oslavijo in Slovenijo le zadetek rednih ^dsebojnih obiskov, ki bi pripomogli do ^kega -sodelovanja obeh bratskih narodov, 'a vseh poljih naj bi se vršilo to sodelovaje, predvsem pa na gospodarskem, tftr bo gospodarsko skupno delo tudi naj-^ljša podlaga za kulturno in politično Nižanje. Eno ko drugo pa je obema naloma potrebno, če hočemo, da si balonski narodi v resnici sami kujejo svojo Srečo, ne pa da so le eksploatacijski objekt Veleail. Bodočnost balkanskih narodov je v tem, da postanejo sami velesila, a pogoj e£a je zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarsko.
k A tudi s slovanskega stališča je to zbli-anje nujno potrebno. Slovanska misel je pohodila balkanske narode in slovanska ^isel jim bo prinesla tudi gospodarsko 8v°bodo. Ne bo vladal večno v Rusiji ne-sjovanski kurz, pride čas, ko se ta naj večji Rovanški narod probudi, pride doba, ko *je bo ta slovanski orjak začel zopet zavesti avoje slovanske misije. Prvi znaki fega prebujenja so že tu in vse kaže, da teh znakov vedino več in več. Za oni Srečni čas pa, ko bo prebujenje Rusije j^jstvo in ko bo slovanska politika tudi v . ^narodnem svetu upoštevana, pa niora-biti tudi drugi slovenski narodi prijavljeni. Zlasti pa južni. Slovani, ki jih y&Že en veliki skupni cilj, da s »kupnim j11 složnim delom osamosvoje sebe od vseh podljivih tujih vplivov, da postanejo od-°Čujoči faktor na Balkanu.
, Danes je vsled političnih nesoglasij, ki 'h tuji vplivi z vso silo vzdržujejo, ta deal še skoraj nedosegljiv. Toda tudi že ežja nasprotja so bila premagana in zgo-°vina slovanskih narodov nudi dovolj elikih dokazov za to. Kakšno nasprotje vladalo nekoč med Poljaki in Rusi! Vse s vanstvo je trpelo od tega velikega in °rai nepremagljivega nasprotja. Zaman
*	bik
vsa posredovanja velikih Slovanih mož, ker vsa njih prizadevanja so ^letela le na gluha ušesa. Ni pa še mini-a ena generacija od časa, ko je krvava ''ojna še povečala spor med Rusi in Polaki, a že je danes na vidiku celo vojaška iv©za med Poljsko in Rusijo. Nasprotja ?reteklosti niso noben razlog proti zbli-Nu, zlasti, pa ne proti zbližanju, ki je v Uteresu tako vzvišenega in nujno potrebna idieala, ki veže nas in Bolgare.
Na gospodarskem polju pa se mora to “lizanje pričeti najprej, ker tu so koristi ?jbolj evidentne. Povečana zunanja trgo-J&a&med Jugoslavijo in Bolgarsko koristi
v	e>na državama, skupen nastop za odpra-1° težav v mednarodni trgovini mora prav ako koristiti obema narodoma. Ne glede Mo, pa bi vsako sodelovanje na gosposkem polju odpiralo vedno nove mož* k*®Ji medsebojnih koristi, zlasti pa na (j- j11 gospodarske osamosvojitve,, ki mora -za oba naroda kategorični imperativ £ave gospodarske-.politike.
.^ljšanje zunanje’trgovine med Bolgar-v^ in Jugoslavijo ni samo potrebno,- tem-tudi mogoče. Številke to jasno govore. eta 1928. je Jugoslavija izvozila na Bol-j. rsko 4.407 ton blaga v vrednosti 17 mi-lonov 759.000 Din, Bolgarska pa je uvo-H 4 v Jugoslavijo 7.903 tone blaga v vred-. ls,892.000 Din. Sedaj je zunanja ž4j0viua med obema državama silovito na-v>la in v letu 1982. je Jugoslavija iz-vtjja v Bolgarsko le 1.873 ton blaga v j6 n°sti 3’8 milijonov Din, Bolgarska pa C*la 'v Jugoslavijo 3.756 ton blaga v n°3ti 5-9 milijonov Din. Vsaj ono viši-
no, ko v letu 1928. mora zunanja trgovina med Bolgarsko in Jugoslavijo doseči čim preje, naše prizadevanje pa mora biti, da tudi to višino presežemo in da se začno živahni in vedino bolj plodonosni gospodarski stiki med obema državama.
Kajti ti gospodarski stiki so ona steza, ki vodi k vedno prisrčnejšemu zbližanju obeli narodov in ti stiki bodo omogočili rešitev tudi onih vprašanj, ki se zde danes še nerešljiva. Gospodarski stiki med nami
in Bolgari bodo ustvarili nov horioont in s tem tudi. nove poglede na vprašanja, ki nas še razedinjujejo.
S tem južnoslovanskim idealom pred očmi in s temi iskrenimi željami; da v skupnem delu ustvarimo lepšo bodočnost obema bratskima južnoslovanskima narodoma, pozdravljamo nad vse prisrčno bolgarske goste in jim kličemo iz vsega srca in z vsem povdarkom:
Dobro došli, dragi bratje!
I/etecUtocrfva ice&a JMi pospeševati
£t*o> miUiacda t%a leio škode od 'zivaUUiU UužstiL
totezhi
Jugoslovansko veterinarsko udruženje, dravska sekcija, je izdala ob priliki veterinarske razstave brošuro o pomenu veterinarstva za živinorejo Jugoslavije. V tej brošuri je poleg kratkega vodnika po veterinarski razstavi objavljenih tudi nekaj nad vse zanimivih člankov o pomenu veterinarstva, o bakteriologiji in dva praktična članka in sicer o veterinarstvu in konju pri delu. Brošura se deli obiskovalcem veterinarske razstave brezplačno, s čimer si je naša marljiva dravska sekcija veterinarjev pridobila novo zaslugo. Posebnega pomena za javnost je članek dr. Kocjana o nujni potrebi bolj intenzivnega pospeševanja veterinarstva. Ker je ta članek splošnega pomena in ker naša javnost v resnici vse premalo skrbi za napredek živinozdravništva, ponati&kujemo članek dr. Kocjana.
Letošnja velika veterinarska razstava v Ljubljani ima med drugim namen pokazati vsej javnosti številne in odgovorne naloge, ki jih vrše veterinarji, v javni službi in pri tej priliki opozoriti vse, da je uspešna izvršitev mnogoštevilnih nalog, ki spadajo v delokrog veterinarja, mogoča le s sodelovanjem, zlasti pa s pravilnim razumevanjem in podporo javnosti.
S to razstavo in s tako obsežno naborno sliko sodobne veterinarske znanosti, kolikor je bilo v danih razmerah mogoče, stopa veterinarski stan prvič, pred javnost, da jo opozori, da je naše narodno premoženje potrebno veliko večje zaščite. Po cenitvah strokovnjakov upropaščajo letno živalske kužne bolezni čez eno milijardo dinarjev narodnega premoženja in če vzpo-redimo to veliko vsoto z vsakoletnim državnim proračunom, nam bo takoj razumljiv velik pomen dobro razvitega veterinarstva v naši državi. Da bo slika ogromne škode popolna, moram takoj po-vdiariti, da so poleg kužnih bolezni, katere jo posestnik obolelih živali dolžan v smislu zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni prijaviti oblastem, razširjene v naših krajih številne druge kližne in nekužne bolezni, katerih posestnik obolelih živali ni dolžan prijaviti. Lhstnikom je prepuščeno zdravljenje Ban-gOve bolezni, kostolomnosti, rahitisa, ne-kkterih oblik tuberkuloze, smolike, meti-ljhvosti in številnih drugih parazitarnih bOlezni, kokošjega tifusa, difterije itd. Samo v Dravski banovini te bolezni povzročajo škodo več deset milijonov dinarjev ldtno. Povzdiga živinoreje, konjereje, perutninarstva, čebelarstva, mlekarstva itd.: brez zadostnega števila veterinarjev in odločujočega sodelovanja veterinarskega stanu je nemogoča. Neuvaževanje vedino novih pridobitev veterinarske znanosti in zapostavljanje veterinarskega stanu se na našem narodnem premoženju lahko Je bolj maščuje!
Zakaj so te izgube narodnega premoženja vsako leto tako ogromne in zakaj zelo maloštevilni veterinarski stan v naši drža-
vi	ne more teh izgub še bolj zmanjšati je več vzrokov, kateri bi se dali z malo večjo uvidevnostjo vseh odločujočih faktorjev odstraniti!
Maloštevilni veterinarji v javnih službah, ki vrše zatiranje živalskih kužnih bo-
lezni, navedenih v zakonu, nalete pri izvrševanju te odgovorne in težke službe radi prizadetih in oškodovanih posestnikov, celo pri izobraženih osebah, na številne predsodke in zapreke. Zlasti veterinarji na vodilnih mestih so pogostokrat predmet številnih intervencij odločujočih faktorjev radi odredb, katere so izdali samo zato, da se gospodarsko zaščiti kmet iu da s« pojavi kužnih bolezni čimprej omeje. Vsako polovičarstvo in popuščanje more imeti vedno katastrofalne posledice za živinorejo okuženega kraja ali celo vse banovine. Morda bi imel le še kdo pomislek, da se veterinarji premalo brigajo za zdravje živali, zato navajam sedanje stanje, da v zelo, zelo mnogih primerih zdravijo vse bolezni povprek več ali manj »poučeni« ljudje, ki imajo veselje do zdravljenja, ki se uče iz. raznih pisanih prvih pomoči in poljudnih živinozdravni-ških knjig, ljudje, ki so napravili kmetijsko, gospodarsko, podkovsko šolo in se čutijo poklicane, da ta posel opravijo sami. Tako se na račun nepoučenosti zlasti malega kmeta koristijo razni ljudje raznih stanov. Bolezni pa se širijo dalje in redko izve za nje uradni veterinar na srezu. Dogaja se večkrat, da izve oblast za pogin živali šele, ko je posestniku poginila že listja, četrta žival, zadnje govedo ali konj in pride obupani lastnik na oblast s prošnjo za podporo. Na vprašanje, zakaj ni že po prvem poginu ali obolenju prišel vsaj po nasvet, čuje se vedno isti odgovor, da je zdravil živino ta ali oni, ki se na zdravljenje razume, ta in oni sosed, ki je v' vasi in tudi drugod že mnogo živali ozdravil?
Potrebno je podčrtati stanje statusa živi-nozdravnikov v Dravski banovini, katerih poleg onih v javnih službah na srezih in jajvnih klavnicah mest, kjer so strankam na razpolago, vendar radi številnih nujnih uradlnih poslov ne morejo se vsak čas odzvati takoj, ni nobenih drugih živino-zdravnikov v pravem smislu besede, ki bi se pečali samo z zdravljenjem,-razen dveh na teritoriju bivše Ljubljanske oblasti (Metlika, Prevoje) in štirih na teritoriju bivše Mariborske oblasti (Ormož, Kozje, Št. Jurij ob j. ž., Sevnica), Nihče se ne naseli in ne bodo se mogli naseliti, dokler nfe bodo nastavljeni ali po vzoru banovinskih zdravnikov, da jim bo zasigurana po-kbjnina in stalna.podpora ali pa od večjih zainteresiranih občih, odnosno zadrug, kkjti nastavljieni živinozdravnik s privatno prakso bo moral še mnogo let razblinjati razne predsodke in zlasti te, da je žival potrebna pomoči že prej in ne takrat, kO že leži v zadnjih zdihljajih v hlevu, da ni to nobena pomoč, če se pokličejo sosedje ali če se zdravi žival z zdravilom dvomljive vrednosti, ki ga je lastnik dobil od sosedov, odnosno po moledovanju ati btez za prvo silo v lekarni.
Letošnja -obsežna veterinarska-razstava nudi tako - inteligentu kakor živinorejcu pfiliko, da se seznani z delom in velikim dlelokrogom veterinarja in se javnost-prepriča, da je nujno potrebno dobro razvito veterinarstvo. Nekateri oddelki so nazorno ^z znanstvenim materijalom izpopolnjen ni zato,, da javnost uvidi, da delo veteri-
narja ni dtelo drugega reda in da je sedanje prilike potrebno čimprej izboljšati.
Veterinarski stan j e. v drugih- državah že davno izvedel socializacijo živinozdirav-niške prakse na deželi; s pomočjo oblasti ustanovil številne veterinarske ambulante, katere že mnogo let obstojajo^ celo v južnih državah na Balkanu, tako v Bolgariji, Turčiji. Vsa javnost se zavedaj dat 90 neprecenljive vrednosti za živinorejce do-tičnega okoliša. Tudi pri nas se včasih razpravlja o tem, toda kadar je potrebno pristopiti k realizaciji i predlogov, preide -vselej predmet na mrtvotočkovaled težkih gospodarskih prilik in se odio4i vedno na-boljši čas... Jugoslovanska veterinarsko udruženje je na lanskoletnem kongresu napravilo temeljito - izdelan- načrt i prepotrebnega zakona o - ureditvi i veterinarske službe, s katerim bi končno tudi v naši-državi bilo mogoče zaščititi- čim bolj zdravje živine našega kmeta; ga; obvarovati velikih izgub vsled pogina; živine, omogočiti ustanovitev ambulant in; veterinarskih znanstvenih zavodov; kjer bi se raziskovale bolezni, ki vladajo med živino na njenem teritoriju, zaščititi veterinarsko prakso itd., in ni izključeno, da se bo* s : tem projektom dogodilo tako.kofcs projektom zakona o veterinarskih 1 zbornicah, katere imajo veterinarji v vseh; drugih državah, pri nas pa le dirugi akademski sta* novi! Projekt zakona. o> veterinarskih zbornicah, izdelan na kongresu veterinarjev Jugoslavije leta .1924 v • Ljubljani in predložen kompetentnim faktorjem, pa do danes ni uzakonjen. - Vsi oni .faktorji, ki se resno zavzemajo; da s® izboljša gospodarsko stanje naše države, bodo imeli uspeh pri svojem trudu, če se bodo zavzeli.: z vso resnostjo za predlagani projekt zakona o ureditvi veterinarske službe in ga čimprej uzakonili. Denarne izgube,, zlasti malega kmeta živinorejca vsled pogina živali, so včasih tolike, da jih s celoletnim marljivim poljskim delom ne mor« i nadomestiti.
Sedanja generacija veterinarskega stanu je tudii v Dravski banovini dovolj opozorila celokupno javnost na vse pomanjkljivosti in ne bo njegova krivda, če bo naš • kmet še nadalje moral trpeti številne gospodarske katastrofe pri svoji živinoreji in če razne številne živinorejske, mlekarske i. dr. zadruge ne bodo mogle vkljub agilnosti in zadružni zavednosti napredovati tako, kot napredujejo v drugih državah.
V semu1 trgovstvu!
Naši rudarski revirji, zlasti Trbovlje, Hrastnik in Zagorje so, kakor znano, zar padli v hudo stisko. Radi premajhne zaposlitve v rudnikih, je omajana, v premnogih primerih, pa tudi; že uničena eksistenca stoterih družin. Še prav posebno pa je prizadeta mladina, ki je že končala osnov* no ali meščansko šolo, pa sedaj ne najde nikake zaposlitve.
Zato je potrebno; da< v tej .akciji pb svojih možnostih sodeluje tudi trgovstvo in sicer na ta način, da bi trgovci pri sprejemanju učencev in učenk v prvi vrsti upoštevali učence iz rudarskih krajev.
Zveza : trgovskih združenj dravske banovine v Ljubljani apelira zato- na vse slovensko trgovstvo; da to. pri < sprejemanju učencev in učenk uvaiuje in s tem pomaga ljudem v hudli «tiski, ki. tare prebivalstvo v revirjih. Prijave sprejema:Zveza trgovskih združenj Dravske banovine - v Ljubljani (Trgovski dom), odnosno >Akcij-; ski odbor za pomoč gladujočim rudarjem« < v Ljubljani* Woliova ul. 1,
Zveza trgovskih idrufeenj.
VEČJI IZVOZ JABOLK V AVSTRIJO
Ker je letošnja sadna letina. v Avstriji zelo slaba in bo posebno malo jabolk, namerava avstrijska vlada povečati- uvozne kontingente za jabolka. Kakor se poroča-iz Dunaja, bi se zlasti ^povečal uvoz jabolk iz Jugoslavije.
Ugotovila/ davčne- osnove- duvz&ene-^a
davka
Vprašanje skritih rezerv — Obdačenje tujega kapitala
v domačih podjetjih
l)a se doseže enotno postopanje pri določevanju davčne osnove za družbeni davek, je izdal finančni minister to pojasnilo:
1.	V čl. 82. točke 9 se pravi, da se morejo vršiti davka prosti odpisi in dotacije fondov samo v mejah čl. 83. točk 7., 8. in 9.
Po točki 7. tega člena se morejo davka prosto odpisati, oziroma vnesti v rezervne fonde, samo oni zneski (in samo v oni višini), ki služijo za kritje nastalih izgub in izgub, ki jih je z gotovostjo pričakovati. Iz te stilizacije sledi, da se po uveljavljanju novega zakona o neposrednih davkih ne morejo davka prosto ustvarjati rezerve, ki ne pomenijo dejanskih izgub. Potemtakem se rezerve, znane v praksi pod imenom skritih ali latentnih rezerv, ne morejo delati na nobenem delu imovine.
Podjetja pa so pod sugestijo starih zakonov ustvarjala takšne rezerve in jih niso prijavljala davčnim oblastem, temveč so se nasprotno prizadevala, d& jih čim bolj skrijejo. Ob priliki revizij in pregledov raznih podjetij so našle davčne oblasti takšne rezerve, a so jih dosedaj tolerirale in puščale neobdačene z motivacijo, da so bile storjene v prejšnjih letih, za katere velja zakon o amnestiji in aboliciji ali da so bile izvršene v letu, za katero je postala odmera davčne osnove šele izvršljiva in na zadnje tudi vsled tega, ker so bile mnenja, da je ustvarjanje latentnih rezerv dovoljeno tudi po novem zakonu o nepo-sredlnih davkih. To stališče davčnih oblasti glede latentnih rezerv pa ni upravičeno niti v enem od omenjenih primerov, ker se te rezerve ustvarjajo vsako leto znova, ker se iz leta v leto proizvaja in kupuje nova hrana za skladišča.
Da se preprečijo posledice tega stališča davčnih oblasti se mora v bodoče ob priliki odmere davčne osnove zahtevati od vsakega podjetja kalkulacija produkcijske, oziroma dejanske cene vseh zalog.
Dobljene kalkulacije mora oblast preiskati iu bo po potrebi zahtevala tudi druge podatke. Ce se s preiskavo dložene, da je podjetje ustvarilo rezerve, ki se po zakonu ne morejo davka prosto ustvariti, bo davčna oblast od njih odmerila davek brez ozira na to, če so one oblastem že preje znane ali ne, in brez ozira na izgovor podjetja, da so bile te rezerve storjene v prejšnjih letih. Pri odmeri davka za leto 1933 in prejšnja leta se bo izvršilo to obdačenje po rednem postopku brez kazenskega.
Č6 se latentne rezerve v bodoče ne bi izkazale v kalkulaciji, potem se bo proti podjetju postopalo kazensko.
S	skritimi rezervami, to je onimi, ki so storjene na pasivnih postavkah bilance, se mora postopati po 51. 142 zakona.
V	primeru, da tržne ali druge prilike opravičujejo zmanjšanje zalog izpod! produkcijske, oziroma dejanske cene, je družba dolžna, da zaloge bilancira po dejanski, oziroma produkcijski ceni, razliko pa, ki jo smatra «a upravičeno, rezervira na pasivni strani bilance. Podjetjem se dovoljuje tudi neposreden odpis, tod& v tem primeru se mora ta odpis posebej naglasiti v
davčni prijavi in kalkuiacijski ceni. Takšne odpise mora oblast vpisati v evidenco rezerv, ki jo vodi za vsako podjetje posebej.
2. Velik del podjetij, ki podleži družbenemu davku, izkazuje v svojih bilancah vsote dolgov, ki so vknjiženi v korist neposredno ali posredno zainteresiranih tujih delničarjev. Za te dolgove se dovoljujejo upnikom obresti in provizije, za katere dostikrat ni plačan niti rentni davek l>o čl. 71.
Ugotovljeno je, da se takšna podjetja ustanavljajo z majhnim kapitalom samo zato, da bi jim linansijeji mogli dajati ostala sredstva v obliki posojil, ker plačajo od dohodkov iz posojil samo 6 odstotkov davka po čl. 71., diočim bi morali plačati od dohodkov podjetij z velikim kapitalom davek po čl. 86, kakor ga morajo plačati vsa druga podjetja.
Na ta način ustanovitelji in finansijeji takšnih podjetij zagotove sebi stalen, od gospodarskih razmer neodvisen dohodek v obliki obresti in provizij.
Ker se v točki 4. 1 k čl. 82 zakona pravi, da se od davčne osnove ne morejo odbiti v bilanci zaračunane odškodnine in koristi ustanoviteljev in drugih članov, se davčnim oblastem naroča, da v bodoče najstrožje preiskujejo in kontrolirajo razmerje med kapitalom (glavnica in rezerve) ter ostalimi viri imovine. Če se ugo^-tovi, da je razmerje v škodo kapitalu, se mora izvesti nadaljnja preiskava in dognati, kdo je dal ostala sredstva in če so ti upniki napram podljetju v razmerju ustanoviteljev ali delničarjev. V primeru, da so upniki na ta način zainteresirani pri ]>odjetju, se ne priznajo izplačane in odobrene obresti in provizije kot režijski izdatki, temveč se morajo všteti v davčno osnovo. Ni redek pojav, da podjetja vnašajo v bilance tudi fiktivne dolgov« in da na te dolgove dovoljujejo obresti in provizije in to pogosto tudi v takšnih zneskih, ki ne odgovarjajo našim tržnim razmeram. Ker so oblasti dosediaj opuščale, da takšne primere bolj rigorozno preiskujejo, ae jim naroča, da najstrožje kontrolirajo bilančne dolgove in zlasti one v tujini. Pri tem delu se ne sme pozabiti, da se zlasti tuji kapitali skrivajo za znanimi domačimi imeni (slamnatimi možmi) ter na zakulisen način odtegavajo obdačenju znatne vsote, ki so jih sebi zagotovili pod raznimi imeni od podjetij že v naprej. One osebe, ki pod svojim imenom krijejo tuji kapital, so koj vidne. Zato treba vsa izplačila, ki se po njih vrše, kontrolirati in ob-dačiti'. V ta namen mora oblast v bodoče zahtevati od podjetij popolna poročila o sejah skupščin, upravnega in nadzornega odbora in se ne smejo zadovoljevati, ko dosedaj, z izvlečki iz zapisnikov sej in skupščin.
3. Izgube pri borznih špekulacijah v tujini bo priznavala davčna oblast samo na podlagi takšnih borznih dokumentov, ki jih bodo davčne oblasti zahtevale.
Da se pravilno oceni važnost borznih dokumentov, jih je treba kontrolirati po domačih borzah.
Bcidopoite k dcuiivu tiu6Udicv
gfodatišca
Naše gledališče je zašlo v težko krizo. Vzrokov te kiriae je več. V iprvti vrsitli je .treba omeniti postopno rauižanje državne subvencije od 6 in pol milijonov na 3 milijone. Ni pa v tem znižanju edini vzrok krize. Naše gledallišče bi moglo tudi ob tej subvenciji s svojimi odličnimi močmi na-predovaiti, če bi tudi premožnejši ljudje bolj obiskovali! gledališče. Ti ljudje pa-menda me vedlo več, da je naša drama na taiko visoki umetniški stopnji, kaikoir že ni 'bila dolgo in da bi dosegiala še lepše uspehe, če ne bi tako težke gmotne skrbi že dušile vse naše gledališko življenje. A tiudi naša opera je na višini, kakor že ni ibilai dtolgo. Tako smo doživeli lani predstave, ki bi jih imogli s ponosom pokazati tudi razvajenim tujcem. Na vsak način pa je naše narodno gledallišče na neprimerno višji umetniški stopnji, iko vai oni gl upi in
kri časti filmi, ki uživajo toliko nezasluženih simpatij piri naši javnosti. Je že greh proti dobremu okusu, če kdo kar redno obiskuje kino-gledališča, v pravo gledališče ,pa nikdar ne prestopi njegova noga.
Včasih je bil v Ljubljani razpisan zakon, tla je imela vsaka premožnejša rodbina svojo ložo v gledališču. Z oddajo teh lož je bil obstoj našega gledališča pred vojno zagotovljen. Kakor je bilo nekoč, taiko motna biti tudi danes. Mora zmagati zopet nazor, da je znak ugleda za vsaiko premožnejšo rodbino, če ifma svojo ložo v gledallišču. Kakor se kdo udeležuje v kultumeim življenju, po tem se sodi itudi njegova kulturna stopnja. Obisk gledališča je znak kulture, obisk filma pa le zahteva dobe, ki slovi po svoji plitkosti.
Zato pristopajte k Društvu gieda/Lišča., da se poveča obisk gledališča, čegar višina je
odločilna za reprezentativno kulturo vsakega naroda.
Še posebej apeliramo na naše gospodarske ljudi, da v čwn večjem številu pristopijo k temu društvu, saj so med ustanovitelji društva tudi njih maijuglednejši ljudje. Slovenski trgovec je bil vedno vnet podpornik ^lovensJce kulture in to mora tudi ostati! Ta najlepša tradicija slovenskega trgovstva mora ostarti vedno šiva. Za napredek našega gledališča, aa 'boljši obisk, to bedi geslo slehernega našega, res kulturnega človeka!
*
Odbor novega D ruši va prijateljev gledališča je sestavljen tako-te:
dr. Adlešič, odvetnik, Brejčeva, I. Der-žič, nač. drž. žel., dr. Dular, ravnatelj vele-sejma, I. Frelih, puedsed. DH'P, Fr. Finžgar, duhovni svetnik, Franzi, tovarnar, Fr. Govekar, mag. svetnik, Gregorc, veletrgovec, I. Jelačin, predsednik ZTOI, J. Kavčič, nač. združenja trgovcev, V. Kunc, zastopnik grafičnega delavstva, M. Krapež, zastopnik obrtništva, dr. Lapajne, A. Lajovic, apel. svetnik, Majcen, restavrator, dr. Mole, zastopnik magistralnih uslužbencev, dr. Pirkmajer, podban, dr. Dinko Puc, župan, dr. I. Slokar, 'zastopnik bančmih zavodov, Romana Vašičeva (SŽD), A. Vodnik (najstarejši abonent), N. Velikonja, F. Uratnik, tajnik DZ, in g. M. Žnidaršičeva, za K1!uh Primork.
Gd/da ptcbSeAjt
i	SEZNAMI ZA ODMERO PRIDOBNINE RAZPOSLANI
Davčna uprava Ljubljana-okolica razglaša, da so seznami oseb, zavezanih pridob-nini, ki vsebujejo predloge davčne uprave za odmero pridobnine in davka ua poslovni promet za davčno leto 1933 in dneve razprav davčnega odbora, razposlani pristojnim županstvom tukajšnjega upravnega območja v razgrnitev za dobo 8 dni, kjer jih interesenti lahko vpogledajo.
VELIKO POTOVANJE »KRALJICE MARIJE« PO ORIJENTU
Letošnje veliko jesensko potovanje parnika »Kraljica Marija« po vzhodnem Sredozemskem morju se začne dne 13. septembra iz Benetk, in 14. septembra iz Splita.
Na tem potovanju se bo ladja ustavila v najbolj znanih pristaniščih Orijenta, kakor so: Phaleron (za obisk Aten in njenih izkopin), Carigrad (z vožnjo skozi Bospor do Črnega morja), Rhodos, Beyrouth (možnost izleta v Baalbeck in Damask), Jaffa (za obisk Jeruzalema, Betlehema itd.), Port-Said (Sueški kanal), Aleksandrija (možnost obiska Kaira, Sfing in Piramid), Dubrovnik, Split in konča v Benetkah. Potovanje bo trajalo celih 24 dni. Izleti na kopnem so posebej organizirani ter se za njih plača posebna taksa.
Cena potovanju je od Din 5.200— naprej. Vse informacije daje: Putnik, Ljubljana, za nebotičnikom.
PRVA JUGOSLOVANSKA MORNARSKA ŠOLA
V	najkrajšem času se otvori prva jugoslovanska mornarska šola. Bo to strokovna šola za izobrazbo kvalificiranih mornarjev za trgovinsko mornarico, kakor krmarjev, radiotelegrafistov, signalistov itd. Takšne šole že obstojajo v drugih državah v zasebnih rokah, dočim bo naša nova mornarska šola državna. Da se zagotove stroški za vzdrževanje takšne šole in gojencev, se bo pobirala od vseh ladij, ki ne plačujejo pristaniške pristojbine, zlasti pa od luksuznih, zabavnih in športnih ladij, posebna pristojbina. Zelo verjetno je, da se bo nova šola začela že letos. Sedež šole bo na Korčuli.
USTANOVITEV AMERIŠKO-JUGOSLO-VANSKE BANKE
jJugoslovenski Lloyd« poroča, da je bilo pred dnevi v Zagrebu več ameriških kapitalistov, ki so imeli z zagrebškimi gospodarskimi ljudmi nekoliko informativnih sestankov. Vsled teh sestankov se je začelo v Zagrebu govorti, dia nameravajo ti ameriški kapitalisti ustanoviti v Zagrebu ameriško-jugoslov. banko, katere ustanovni kapital bi znašal od 2 do 3 milijone dolarjev. Za finančno skupino, ki bi ustanovila to banko, da je znani ameriški finančnik Kahn.
%swhi
JNa zasedanju banovinskega sveta je iz* javil ban dr. Marušič, da pripravlja banska uprava banovinsko zavarovalnico, ki bo obsegala vse panoge zavarovanja.
V	ožji odbor, ki bo upravljal banovinski bednostni fond, so bili izvoljeni: dr. Roš, dr. Goričan, Detela, dr. Lipold, Tavčar in Arko.
Banovinski svet je sprejel uredbo o izvedbi občinskih volitev. Prijava kandidatnih list bo svobodna.
Narodni poslanec Joviča Kandič se je smrtno ponesrečil. Padel je podi vlak, ki ga je vsega razmesaril.
Tarifni odbor je sklical železniški minister za 12. september.
Državne sladkorne tvornice niso .včlanjene v sladkornem kartelu, iz katerega so izstopile že lani.
Bolgarski kralj Boris je dospel v London, kjer bo skušal doseči večje posojilo za Bolgarsko.
Titulescu in Jevtič se udeležita proslave desetletnice turške republike v Ankari, kakor poročajo bolgarski listi.
Albanija je ustanovila Priv. družbo za izvoz deželnih pridelkov z ustanovnim kapitalom 200.000 zlatih frankov.
Grška opozicija je zapustila parlament, da poostri borbo proti vladi.
Vrhovna uprava grškega uradniškega društva je sklenila, da proglasi stavko v protest proti znižanim plačam.
Velike komunistične demonstracije bile v Sofiji in drugih bolgarskih mestih Policija je le s težavo odbila demonstrante, da niso prodrli do nemškega poslaništva v Sofiji, kjer so hoteli demonstrirati proti Hitlerju. Več demonstrantov in policistov je bilo ranjenih.
Nevarnost romunske vladne krize je odpravljena, ker uživa ministrski predsednik popolno zaupanje kralja in bo vsled tega mogel tudi napraviti red v svoji stranki.
Nemčija pripravlja vojno, je izjavil na nekem shodu predsednik čsl. senata Do-nat. Ve3 češkoslovaški narod mora na nemško rožljanje z orožjem odgovoriti, da noče revizije mej, da od nikogar nič ne zahteva, a da tudi nikomur nič ne da.
Z ozirom na pričetek razorožitvene konference zahtevajo francoski listi vedno bolj odločno, dia se najprej ustanove kontrolne komisije, ki bi nadzorovale oboroževanje v raznih državah. Takšna kontrolna komisija bi morala najprej odpotovati v Nemčijo. Angleški listi se v zadnjem času tej francoski zahtevi pridružujejo.
Francoski in angleški ministri se sestanejo v drugi polovici septembra h konferenci, na kateri bodo razpravljali o gospodarskih vprašanjih srednje in južnovzhod-ne tivrope.
Med Poljsko in sovjetsko Rusijo bo ob priliki obiska maršala Pilsudskega v Moskvi sklenjena vojaška zveza. Vest pa še ni uradno potrjena.
Nemška in italijanska diplomacija poskušata tudi Rusijo pritegniti v pakt če-tvorice.
Nemci so po sovjetskem poslaniku v Berlinu zaprosili Mussolinija, da bi posredoval med Nemčijo in sovjeti.
Vedno več poročajo listi o nasprotju, ki je nastalo med Hitlerjem in Goringom-Po nekaterih vesteh je hotel dati Hitler Goringa že aretirati. Goring pa si je v zadnjem času položaj zelo utrdil, o čemer priča tudi njegovo imenovanje za generala, dočim je Hitler še vedno le korporal-Tudi veleindustrija je za GOringa, ki se v kratkem poroči s hčerko veleindustrijama Tliiessena.
Von Papen obišče Budapešto, da se dogovori z Gombosem o ožjem sodelovanju Nemčije z Madjarsko.
Niirnberški shod hitlerjevcev je veljal nemško državo 22 milijonov mark ali skoraj pol milijarde dinarjev.
Na avstrijsko-nemški meji je zopet pri' šlo do mejnih incidentov. Več stražnic s° hitlerjevci pognali v zrak.
Nizozemska je odpovedala carinsko pre-mirje, ki je bilo sklenjeno v začetku svetovne gospodarske konference.
Na Kubi so nižji častniki in podoficirji sestavili novo revolucionarno vlado in odstavili vlado Cespedesa, ker je bila pre' malo odločna. Združene diržave Severne Amerike so poslale proti Kubi bojne ladje-
Na Havani je divjal silen vihar. Nad 1®* ljudi je bilo ubitih in na stotine hiš razdejanih.
Stan
Dm
vlog
0klep
ijona
U).39(
23.27;
ž3.32;
ska
poljs]
Huni
|lija
de*vtošstt/6.
SUNJE HRANILNIH VLOG V EVROPI Otte 31. marca je bilo stanje hranilnih j°ž v posameznih državah sledeče (v Ktepajih stanje vlog v primeri s stanjem 31. 3. 1932): Češkoslovaška 21.504 mi-Ji°aov Kč (—163 milijonov), Nemčija “396 milijonov mark (+1-446), Avstrija % milijonov šilingov (+ 56), Belgija ■°9o milijonov belg. fr. (+ 548), Francija ^•273 milijonov frankov (+ 1.529), Italija ^•322 milijonov lir (-(- 2.834), Nizozem-(a 836 milijonov goldinarjev (+ 58), %ka 1.036 milijonov zlotov (+ 89), Rudija 948 milijonov lejev (+ 287), An-Bija 477 milijonov funtov (+ 43), Švica :®54 milijonov frankov (+ 132) in Jugo-®vija 468 milijonov Din (+83 milijonov).
Jugoslaviji so upoštevane le vloge v Mtni hranilnici.
*
®auca d ltalia je znižala obrestno mero ^ 4 na 3-5%. A kdaj jo bo znižala naša atodna banka?
^nska banka je znižala obrestno mero H 5-5 na 5%.
zadnjem izkazu Avstrijske narodne auke se je obtok njenih bankovcev po-^al za 84-9 na 900-1 milijonov šilingov, Vezni dolg se je zmanjšal za 4-5 na 191-5 Mijonov, obveze na pokaz pa za 74-9 mi-lonov šilingov. Zlato in devizno kritje se
6	zmanjšalo od 25-8 na 25-4%.
, * Nemčiji so opala povečanje vlog v ^Linicah in bankah javnih teles, dočim ^ajo vkge v zasebnih denarnih zavodih, švicarska vlada je sklenila, da priznava dolarsko posojilo iz 1. 1024 zlato klavzu-bi bo odplačevala obresti tudi v zlatih ‘flirjih. Isto sta sklenili tudi Francija in ^ozetmsika.
Angleško finančno ministrstvo pripravil, emisijo novega notranjega posojila v lsini 300 milijonov funtov.
Konkurzi, prisilne poravnave in posredovalna postopanja
Društvo industrijcev in veletrgovcev v pjubljani objavlja za dobo od 1. do 31. avgusta 1933. sledečo statistiko (številke v : ^epaju se nanašajo na isto dobo pretekla leta):
1.	OTVORJENI KONKURZ1:
V Dravski banovini 4 (9), Savski 2 (4), *rbaski 1 (1), Primorski 2 (—), Drinski ^ (4), Zetski — (—), Dunavski 3 (8), Molski l (2), Vardarski 2 (6), Beograd, ^eWun, Pančevo 4 (5).
2	0TVORJENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA:
V Dravski banovini 4 (33), Savski 1 j^4), Vrbaski — (4), Primorski — (9), J+inski 2 (8), Zetski 1 (2), Dunavski 1
Moravski 1 (1), Vardarski —	(4),
e°8r&(ii, Zemun, Pančevo 3 (8).
3.	0TVORJENA POSREDOVALNA POSTOPANJA,
kolikor jih je društvu bilo javljenih: V dravski banovini 7, Savski 74, Vrbaski 2, ffitnorski 4, Drinski 6, Zetski 6, Dunav-8, Moravski 3, Vardarski 3, Beograd, <-eniun, Pančevo 4.
4.	ODPRAVLJENI K0NKURZI:
V Dravski banovini 3 (6), Savski 6 (3), fbaski 1 (2), Primorski 2 (1), Drinski (2), Zetski 1 (2), Dunavski 11 (4), Molski 1 (2), Vardarski — (1), Beograd,
emun, Pančevo — (1).
5 odpravljene prisilne poravnave IZVEN KONKURZA:
, V Dravski banovini 2 (12), Savski 3 ,®)» Vrbaski 3 (3), Primorski 4 (6), Drin-uki 1 (9), Zetski 3 (—), Dunavski 2 (17), Savski — (—), Vardarski — (—), Beo-Zemun, Pančevo — (6).
Da omogoči obisk velesejma tudi manj premožnim ljudem, je velesejmska uprava znižala vstopnino v dneh 6. do 8. septembra na polovico, na 5 Din. Tudi jutri na praznik velja torej znižana vstopnina.
Ukrep velesejmske uprave se je izkazal kot zelo umesten, ker se je obisk zelo dvignil, čeprav je bil tudi že preje nad pričakovanje dober.
Razstava »Živalice«
Geslo velesejmske uprave je, da nudi vedno nekaj novega. Na prostoru, kjer je bila v nedeljo razstava montafonske živine, je sedaj razstavilo vedno agilno društvo »Živalica« našo drobnico. Razstavilo je koze, kozliče, ovce in jančke ter kunce. Posebno za našega malega človeka je gojitev drobnice največje važnosti in zato zasluži društvo »Živalica« vso pohvalo, da s svojo razstavo vzgaja ljudi k bolji negi živali. Za mnoge naše ljudi je reja koze naravnost življenjskega pomena, saj je to edini način, da pridejo otroci velikoštevilne družine do mleka.
Koz je razstavljenih okoli 40, ki vse kažejo, da so dobre mlekarice. Povprečno dajejo po 5 litrov mleka na dan. Prvo nagrado je dobila koza g. Medveščka, ki daje na dan 6 litrov mleka. Med kozliči pa je dobil prvo nagrado kozlič g. Rožanca iz Zg. Šiške, ki je eden naših najstarejših rejcev koz.
Velike važnosti za naše gospodarstvo je tudi ovčjereja. Naša najboljša pasma je jezersko-solčavska, ki smo jo v predvojnem času izvažali v zelo velikem številu. Še danes je mnogo zanimanja za te naše ovce in kljub vsem izvoznim težavam se še vedno oglašajo tujci iz tujine. Glavna prednost jezersko-solčavskih ovc je, da imajo poleg okusnega mesa precej enakomerno debelo volno. Samo takšna volna je primerna za industrijo. Naša krepko razvijajoča se tekstilna industrija mora danes uvažati še sirovine s tujine. Če bi pa bila naša ovčjereja na višji stopnji in bolj razvita, bi se mogli tudi v tem oziru osamosvojiti od tujine. Zato je tem bolj hvalevredno, da je »Živalica« pričela posvečati svojo paž-njo ovčjereji.
Na razstavi je bilo razstavljenih 36 ovac, od katerih je dobil prvo ceno oven g. Janeza Dolinarja. Najlepša skupina ovac pa je bila last Josipa Virnika iz Jezerskega.
Pohištvena razstava
Še mnogo večja kakor druga leta je letos pohištvena razstava. Razstavljeno pohištvo dokazuje, da smo v tej stroki že dosegli višek in da je naša pohištvena industrija brez konkurence. Narav-
nost veselje je gledati vse te krasno izdelane sobe, ki so brez vsake hibe in popolne do zadnje podrobnosti. Pohištvena razstava je že postala naš po-nos, zlasti, kadar jo občudujejo tujci, ki prihajajo na velesejem v vedno večjem številu.
Skrb za kmetijstvo
Posebna prednost letošnje razstave »Ljubljana v jeseni« je, da je v tako veliki meri posvečena kmetijstvu. Jasno je, da ni mogoče premagati krize v kmetijstvu drugače, ko s čim večjo racionalizacijo produkcije. Isti donos, kakor so ga dosegle druge države, mora doseči tudi naše kmetijstvo. Razstave, kakršne je priredila letos velesejmska uprava, pa služijo temu namenu v naravnost odlični meri.
Omenili smo že veterinarsko razstavo, ki je v vsakem pogledu v resnici vzorna. Poročali smo nadalje o razstavi monta-lonske živine in o razstavi drobnice. Obe razstavi sta dokazali, da se naši ljudje res trudijo za dobro rejo živali. Veliko važnosti pa sta tudi mlekarska razstava in vinska razstava. Letos razstavljajo na velesejmu Združene mlekarske zadruge in Gorenjska zveza (8 zadrug) in Blejska zveza (5 zadrug). Razstava priča, da naše mlekarstvo lepo napreduje. Treba le še dvigniti propagando za naše domače mlečne izdelke, ki po kakovosti ne zaostajajo za tujimi, a so pri tem neprimerno cenejši. More se reči, da je v tem pogledu razstava dosegla uspeh. Tudi vinska razstava je lopo urejena. Posebno mnogo zanimanja je za buteljčna vina.
*
RAZSTAVA BREZMOTORNEGA LETALA
Mnogo pozornosti vzbuja brezmotorno letalo, ki ga je izdelal Franc Pretnar iz Cirčič pri Kranju. Zlasti mladine je vse polno okoli letala in kar vidi se, kako nad vse radi bi poleteli na letalu. Letalo je krasno izdelano in solidne konstrukcije.
NA ZABAVIŠČU
. ; Po vsem velesejmu je živahno, zlasti pa v večernih urah na zabavišču. Življenje valovi tu kar v velikih valovih, kar je naravno, saj je povsod vse polno novega in zanimivega. Posebna atrakcija pa je variete, ki je vedno nabito polno. Prva predstava je ob petih, druga pa ob osmih zvečer. Aplavz pri obeh predstavah velik iil tudi zaslužen.
Tako je tudi letošnji velesejem na višku in poleg koristnih in poučnih stvari nudi tudi polno zabavnih in veselih.
Zato pa: obiščite velesejem, oglejte si njegove zanimive razstave.
vsakovrstnih terjatev v vseh krajih Jugoslavije ter intervencije pri prisilnem izterjavanju oskrbuje javna agencija
0r. gaj Lmil, Ljubljana, Ca+Š.0'“?r' 1
JAPONSKI SVINČNIKI NA NAŠEM TRGU
Poročali smo že, da so se pojavili v Osijeku japonski svinčniki, ki da so zelo poceni in veljajo postavljeni v Osijek le 50 p kos. Ker so so vsled te naše notice zanimali nekateri naši trgovci za japonske svinčnike, objavljamo notico »Jugosloven-skega Lloyda«, ki piše o japonskih svinčnikih med drugim to-le: »Japonski svinčniki se v nobenem oziru ne morejo primerjati z evropskimi svinčniki, niti ne z onimi najslabejše vrste, s takoimenovani-mi »škartiranimi«. Svinčniki, ki prihajajo iz tvornice Hardtinuth v Čeških Budjejovi-
vicah prekašajo japonske svinčnike tako po kakovosti lesa in polituri ko po kakovosti grafita, a so pri tem le za 5 par dražji od japonskih. Grafit japonskih svinčnikov je izpod vsake kritike, les se le slabo reže, trdota svinčnikov pa je čisto neenakomerna in se dobe v enem zavojčku svinčniki vseh vrst. Po kakovosti so evropski svinčniki najmanj desetkrat več vredni ko japonski.
OBČNI ZBORI
Izredni občni zbotr Gostilničarske samopomoči Zveze gostilničarskih zadrug v v Ljubljani bo dne 19. septembra ob 10. v spodnji dvorani hotela »Metropol«.
Kupnjte domače proizvode!
VaMlisi skdkor
Prašek
za
pecivo:
V
Za maš #!
Buj *e kupu|e|o naii domači
DINrt
proltvodii
pra&ek ca pecivo, vanilin • sladkor,^ rumenilo in puding pralki znamke »ADRIA«
TRGOVCI, forsirajte naše domače rr»izvode, mi jamčimo za najboljšo kakovost istih.
Direkcija državnega rudnika Velenje
razpisuje na dan 15. septembra 1938 ob
11.	uri dobavo: 3000 kg I. svinjske masti, 720 kg sirove kave, 4000 kg koruznega zdroba, 2000 kg bučnega olja, 4000 kg riža, 400 kg papir, vrečic, sortiranih, 1000 kg terpentinovega mila. Dobavni pogoji pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 20. septembra f. il. ponudbe o dobavi 12.000 komadov krajnikov; do 18. oktobra t. 1. pa o dobavit 300 m* hrastovega lesa'.
Direkcija državnega rudnika Kakanj
sprejema do 15. septembra t. 1. ponudbe o dobavi 5 kg naftalina, 5 kg modre galice, 100 kg kolofoni j e, 50 kg imiodre barve, 10 kg sikati va in 10 kg kopal laka.
Pleskanje železniškega mostu Poljčane-Zreče se bo oddalo potom pismenih ponudb, katere je vložiti do dne 12. septembra t. 1. pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa ,pni istem, oddelku.)
Brzojavi: Ktispercoloniale Ljubljana Telefon št. 2263
Ant. Krisper Coloniaie
% Lastnih:
J c sip Vevltč
Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 33
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode
Totna posti alba — Cooikl na razpolago
Ustanovljeno letu 1840
Gdua,pia6eflj6 &?%&/
irceva
sladna Lava
je prvovrsten domač izdeleL, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Yas in Vaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega oknsa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
Poi/fwaševanie pa našem blaga v tujini
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je razvil sistematično akcijo, da zainteresira tuje uvoznike za naše blago, zlasti uvoznike, ki še niso v trgovinskih stikih z našo državo ali pa so imeli le začasne stike. Odziv tujine na akcjo Zavoda je odličen in so bile že dosežene nove trgovinske zveze naših producentov s tujimi uvozniki. Da bi se čim bolje izkoristil naslovni material Zavoda in da se nudi tujim uvoznikom čim bolj uporaben ponudbeni material, poziva Zavod naše interesente, da mu pri sklicevanju na številke tujih povpraševanj, pošljejo tudi konkretne ponudbe, ki naj obsegajo te podatke: Točno označbo vrste blaga in embalažo po tržnih uzancah, razpoložljivo količino blaga, ceno, ki naj bo po možnosti kalkulirana ali eif uvozno pristanišče ali Iranko naša mejna postaja, plačilne pogoje in rok dobave. Obenem naj pošljejo tudi vzorce, če to zahteva ponudeni predmet. Zavod bo že na podlagi te ponudbe sporčil interesentu, če ima njegova ponudba upanje na uspeh in bo v tem primeru spravil ponudnika v direktno zvezo s tujim uvoznikom. Pripominjamo pa, da Zavod ne prevzema nobenih jamstev za boniteto tujih tvrdk.
Lesni proizvodi in lesna industrija
9573 — Alger: zastopnik za les.
9769 — Salonique: oglje.
10117 — Tunis: furnir, razni les.
10118 — Tel-Aviv: zastopnik za gradbeni les.
Sadje
8826 — Magdeburg: pekmez iz češpelj.
9440 — Frankfurt: slive, jabolka, grozdje, melone, dinje.
9767 — Lodz (Poljska): zastopnik za suhe češplje.
9864 — Helsinki: suhe in sveže slive.
9903 — Leipzig: zastopnik za grozdje.
10118 — Tel-Aviv: zastopnik za konzervirano sadje.
10128 — Bremen: zastopnik za beljene orehe.
10213 — Westerwoort (Holandija): slive.
llazni kmetijski proizvodi
9633 — Leipzig: zdravilne rastline.
9902 — Tallin (Estonija): detelja.
9928 — Buenos Aires: suhe slive.
10017 — Berlin: vino, žganje, likerji za Z. D. Sev. Ani.
10024 — Dresden: vinski kamen.
10052 — Baden (Schweiz); fižol, česen (luk), Čebulice.
10119 — Strasbourg: zdravilne rastline, gobe.
10218 — Deux-Acren (Belgija): lipov cvet
10376 — Bruxelles: vino.
10458 — New York: bolhač.
Perutnina, živinoreja in ribe
9295 — Berlin: sirovo maslo, mast, jajca, morske ribe, sardele, perje.
»SLUŽBENI LIST«
kr. banske uprave Drav. banovine z dne
6.	sept. objavlja med drugim: Uredbo o častnih eodmikiih — Uredbo o izpremem-bah im dopolnitvah zakona o zaščiti kmetov in uveljavitvi posameznih predpi&ov zakona o izvršbi in zaivarovamju — Uredbo o izpremetmbah in dopolnitvah uredbe o sestavi in poslovanju drž. filmske centrale in o prometu e fiiknii — Uredbo o izprernembi čl. 12 uredbe o posredovalnem postopku — Pravilnik o postavljanju poslovodij v rokodelskih obratih, ki jih vodijo vdovo — Razne razglase sodišč in unadov ter razne druge objavo.
9266 — Wien: gosja jetra.
9672 — London: suha čreva.
16019 — Berlin: perje.
10043 — Kopenhagen: sirove in predelane kože.
10118 — Tel-Aviv: zastopnik za sirovo maslo, suho meso.
10310 — Dresden: živina, divjačina.
10500 — Anvers: svinjska mast.
10554 — Alexandrie- morske in konzervirane ribe.
10616 — Karlovy ary: vložena jajca, živina.
Bude
10015 — Hamburg: komisionar za rude.
10043 — Kopenhagen: bakrena ruda.
Razno
10118	— Tel-Aviv: zastopnik za papir, lepenko, tekstilno blago.
10184 — Bruxelles: zastopnik za razne izvozne predmete v Belgijo, belgijske in francoske kolonije.
10289 — Genova: premogovni odpadki za izdelavo briketov.
10550 — Pariš: nikotin, sulfat od nikotina.
10555 — Istambul: klobuki, mizarski klej, anioni jak.
Ze v 24 urah 52 SS*.
klobuke itd. Skrobl in sretlolik« srajce, ovratnike in manšete. Pere, snii, monga ln lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—0.	Seieburgora ni. S.
Telefon it. 22-72.
POVEČANJE NAŠEGA POMORSKEGA PROMETA
Po statistiki Trgov.-industrijske zbornice v Splitu se je povečal naš pomorski tovorni promet za 14 odstotkov. V prvi polovici leta 1932 je znašal izvozni promet 5,504.632 stotov, v prvem polletju 1933 pa 6,008.166 stotov ali za 493.534 stotov več. Uvozni promet pa je narastel od 1,400.683 stotov v prvi polovici leta 1932 na 1 milijon 909.822 stotov v letu 1933. Skupno se je tovorni promet povečal za nad en milijon metrskih stotov. Najbolj se je povečal promet Sušaka, na katerega odpade skoraj polovica vsega poviška. Split je v glavnem ohranil svoj lanski promet, dočim so Šibenik, Dubrovnik in Metkovič znatno povečali svoj promet.
IZLET S POSEBNIM VLAKOM V SALZBURG IN MUNCHEN priredi »Putnik« v dneh od 6. do 12. oktobra t. 1. Odhod iz Ljubljane v nedieljo dne
7,	oktobra ob 2-30 ponoči skozi Beljak, Bhdgastein v Salzburg. Dopoldan ogled znamenitosti mesta, ob 13. skupno kosilo v Spiegel-Keller-u. Popoldan izlet na Gais-berg. Ob 20-25 odhod v Munch en. V ponedeljek, torek in sredo ogled znamenitosti mesta in razni izleti. V četrtek dne
11.	oktobra povratek iz MUnchena ob 7-45 v Badgastein. Tu je triurni postanek. Ob 15. nadaljevanje vožnje preko Jesenic v Ljubljano. Zahtevajte programe. Prijave sprejema »Putnik« v Ljubljani do dne 24. t. m.
Cena vožnje Ljubljana—Miinchen in nazaj III. r. Din 490-—, II. Din 660-—. Ljubljana—Salzburg in nazaj III. razred Din 300-—, II. Din 450-—. Cena cele oskr-bb (prenočišče in hrana) odlvoz in dovoz v hotele, ogled mesta pod strokovnim vodstvom, napitnine, takse Din 1.100-— za osebo.
jriiu tioronLi
DVIG CENE JAJCEM
V	Hrvatstkein Zagorju so se v zadnjih dneh zedo dvignile cene jajcema Trgovci, ki kupujejo jajca le po novi.li uzancah na kilograme, plačujejo za kilogrami jajc 12-50 dinarjev, kar znaša povprečno za eno jajce 65 par- Dosedaj so plačevali za kilogram jajc samo 6"50 iJin. Na zagrebškem trgu se plačujejo prvovrstna jajca po 75 par. Ta velik dvig cen je nastal vsied velikega po-vprašev amja po naših jajcih v tujini.
CENA VINU RASTE
Skoraj v vseh vinorodnih krajih države so v zadnjem času cene vinu narastle. V severni Dalmaciji se plačuje belo vino po 250 do 300, črno po 150 do 200 dinarjev za hektoliter. V Hercegovini je navadno belo in črno vino po 300 do 500 Din, boljše vrste pa po 600 Din hektoliter.
MARIBORSKI SVINJSKI SEJEM
Na svinjski sejem dne 1. septembra t. 1. je bilo pripeljanih 287 svinj in 1 koza; cene so bile te: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad Din 100-— dio 120-—,
7	do 9 tednov stari 200-— do 220-—, 3 do 4 mesece stari 250-— do 320-—, 5 do 7 mesecev stari 380-— do 450—, 8 do 10 mesecev stari 620-— do 650-—, 1 leto stari 680-— do 700-—, 1 kg žive teže 7— do 8:—, 1 kg mrtve teže Din 10-— do 10-50. Prodanih je bilo 159 svinj.
TRŽNE CENE V CELJU
dne 1. septembra 1933.
Meso: 1 kg volovskega mesa I. vrste 10—12, 11. vrste 8—10, kravjega mesa 6—8, vampov 6—8, pljuč 5—6, jeter 8, ledvic 10, loja 5 Din.
Teletina: 1 kg telečjega mesa od 10—14, jeter 12, pljuč 10 Din.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa od 14— 18, pljuč 10, jeter 12, glave 8, slanine od 16-50—18, na debelo 16, suhe slanine 18— 20, masti 18, šunke 22, prekajenega mesa od 16—20, prekajenih parkljev 8, prekajene glave 12, jezika 20 Din.
Klobase: 1 kg krakovskih 20, debrecin-skili 18, hrenovk 20, safalad 18, posebnih 20, tlačenk 16, polsuhih kranjskih 26, suhih kranjskih 30, salami 50—60 Din.
Perutnina: piščanec majhen 10—20, kokoš 25, petelin 25—30, raca 25, domači zajec 5—10 Din.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2,
kisle smetane 12, 1 kg surovega masla 26, čajnega masla 36, masla 22, bohinjskega sira 24—28, trapistovskega sira 16—-20, sirčka 8, eno jajce 1 Din.
Pijača: 1 liter starega vina 12—16, novega 8—12, piva 10, žganja 20—30 Din.
Kruh: 1 kg belega kruha 4-50, polbelfi-ga 4, črnega 3, žemlja mala 0-50, vel. 1 Din-Opomba: Cene kruhu so se. s 15. septembrom t. 1. znižale pri belem in-pol-belem za Din 0-50.
Sadje: 1 kg jabolk po 3—4, hrušk 3, breskev 6—8, orehov 6,. luščenih orehov 24, češpelj 6—8, suhih češpelj. 7-50, suhih hrušk 6 Din.
Špecerijsko blago: 1 kg kave. Portoriko 76, Santos 54, Rio 46, pražene kave od 56 do 94, čaja 76—100, kristal belega sladkorja 14-50, sladkorja v kockah 16-50, medu 18—20, kavne primesi 18, riža od 4-50—11, 1 liter namiznega olja 14—16, olivnega olja 17—30, bučnega olja 16, vinskega kisa 4-50, navadnega kisa 3, petroleja 7, špirita denat. 10, 1 kg soli 2-75, popra 38—40, paprike 22—24, testenine 6 dlo 11, kvasa 25 Din.
Mlevski izdelki: 1 kg moke št 00, na-debelo 2-70, na drobno 3; št. 0, na debelo 2-70, na drobno 3; št. 2, na debelo 2-55, na drobno 2-85; št. 4, na debelo 2-45, na drobno 2-75, št. 5, na debelo 2-35, na drobno 2-65; št. 6, 2-15—2-50, ržene enotne moke 2-75, pšeničnega zdroba 3-50, koruznega zdroba 2, pšeničnih otrobov 1-25, koruzne moke 1-50, ajdove moke 5, kaše 3-25, ješprenja 3-50, ovsenega riža 5-60 Din.
Žito: 100 kg pšenice 150, rži 130, ječmena 150, ovsa 130, prosa 160, koruze 120, ajde 280, fižola 250—400, graha 1200, leče 1200 Din.
Krma: 100 kg sladkega sena 35, polsladkega sena 30, kislega 25, slame 25 Din, prešana stane 5 Din več.
Zelenjava in gobe: 1 kg glavnate solate
3	kom. 1, endivije 3 kom 1, zgodnega zelja 2, kislega zelja 5, ohrovta 3, koleraba 0-50, 1 krožnik špinače 1-25, 1 kg paradižnikov 3, kumar 2, kumaric za vkisova-nje 8, graha v stročju 2, lušč. graha 5, fižola v stročju 2, čebule 3, česna 10, krompirja 1 Din.
Narodno gledališče v Ljubljani
Opera, začetek ob 20.
Petek, dne 8. s&ptemiha-a: Andrč Chenier, opera. Znižane' ceno.
Sobota, dne 9. septembra: Jim in. JiU> opereta. Znižane cene.
Nedelja, dne 10. septembra: Marta, opera. Znižane cene.
Samo kdor
pravilne
ku
kuhdt dobre J
To vcZ/a tudi za Kalhveinot? Kneippovo slu dne kavo s <Ž*ravim „Franckovimtf doda tkom. Vsipati v hladno vodo in pustiti kuhali pol minuti
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
Jvan Jelačin
Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
ločna in solidna postrežba! — Zahtevajte ceniki
‘Grgovd in industrijci 1
Trgovski
lisi
M priporoča ta
in m ev Oran j e F
Naročajte »Trgovski list"! "VI
Hasidic Uv dcu$
mmammmmmmtuuH/ina s panidetn na velika
  =
Aleksandrova cesta 9, pritličje levo
Glavno zastopstvo za Dravsko banovino:
Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani, Sladkogorske tovarne papirja in lepenke dr. z o. z., Sladki vrh in konfekcijske tovarne »Kuverta" d. z o. z. v Ljubljani.
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovako-induetrijeko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.