r, Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. 4 List Slovenskih v cAmeriki. The first Slovenic Daily" in the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays. TELEFON PISARNE: 1279 RECTO&. ExUrW m Second-Class Matter, loptemb tl, 1908, a* the Post Office at New York, N.Y„ vnder the Act of Oom w of Much 3, lS7t. TELEFON PISABNE: 1279 REOTOB. NO. 22. — ŠTEV. 22. NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 26, 1907. — V SOBOTO, 26. PROSINCA, 1907. VOLUME XV. — LETNIK XV, Grozovitosti v Kongu pred našim senatom. 2VEZINI SENAT BODE PODPIRAL ROOSEVELT A, AKO BO INTERVENIRAL V PRID DOMAČINOV V KONGU. Tozadevna resolucija senatorja Lodge pred senatom. BOJI V KONGU. Washington. 26. jan. Senator odsek za inostrane zadeve priporočil je v sprejem Lodgejevo resolucijo glede položaja t Kongu. Resolucija naznanja predsedniku, da ga bode ves senat podpiral, ako smatra umestnim za-jedno z drugimi vlastmi intervenirati v prid človeškega postopanja Belgijcev napram zamorcem v Kongu. Resolucija izjavlja nadalje, da so "poročila o groznem postopanju proti domačinom v Kongu taka, da se na nje ozira ves civilizovani svet in da v*e ljudstvo Zjedinjenih držav sočustvuje a nesrečnim prebivalstvom Konga." Bruselj, Belgija, 26. jan. Domačini v Kongu, v pokrajini Manyanga, so pričeli z (revo učijo. Čete majorja Bol lan da t*> v velikih stisakh in sedaj so mu odšle vladine čete pod vodstvom poročnika Latour na pomoč. Poročnikove četo so pa domačini izvabili y zasedo in tam so Belgijci zgubili mnogo vojakov. Poročnik Latour je nevarno ranjen. in povišanje PRAVDA PROTI MILIJONARJU THAWU. Porotniki, ki bodo sodili morilca, še vedno niso odbrani. V senzacijonelnej pravdi proti milijonarju Harry Thawu, kteri je lani v avgustu ustrelil v New Yorku arhitekta Whit.'ja, so dosedaj izvolili p«'t porotnikov. Volitev nadaljnih porotnikov pred sodnikom Fitzgeral-dom vrši ?H»daj naprej. Vsi dose-daj odbrani porotniki so oženjeni. Iskanj« in odbranje porotnikov je «elo težavno, kajti odbrane porotnike pazijo detektivi noč in dan in tako bode ostalo vajbr<:e popolnoma zgubljena. Moštvo se je rešilo. — Sultanove čete še vedno zasledujejo roparja Raisulija. KP 77 T AN,TE PARNIKOV. Dospeli so: Bosnia 25. jan. iz Hamburga. Ethiopia 25. jan. iz Glasgowa s 511 potniki. Dospeti imajo: Erny iz Trsta. Deutsehland iz Hamburga. Arabic iz Liverpoola. La Lorraine iz Havre. Umbria iz Liverpoola. St. Paul iz Southamptona. Kroonland iz Antwerpena. Alberta iz Trsta. Furnessia iz Glasgowa-. Potsdam iz Rotterdama. Odplnli so: Philadelphia 26. jan. v Southampton. Campania 26. jan. v Liverpool. Kaiserin Auguste Victoria 26. jan v Hamburg. Kaiser Wilhelm der Grosse 26. jan. v Genovo. Ethiopia 26. jan. v Glasgow. Erny 26. jam v Trst. Odplnli bodo: Zeeland 29. jan. v Antwerpen. Armenian 29. v Liverpool. York 30. jan. v Bremen. La Lorraine . 31. jan. v Havre. Bosnia 1. febr. v Hamburg. Unrbria 2. v Liverpool. Furnessia 2. febr. v Glasgow. Bordeaux 2. febn. v Havre. ■y "GLAS NARODA" Urt «tevca«kib delavcev T Ameriki. Izdaja ilaveniko tiskovno društvo FRANK SAK-EI^ predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik. Inkorporirano v državi New York, dne IX. julija 1906. 2a leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropj, za vse leto.......4.50 " " " pol leta.......2.50 " " četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. ,*GLAS NAKODA'» izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every dav, except Sundays and Holidays* Subscription yearly $3.00. Published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Incorporated under the laws of the State of New York. Advertisemen t on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 ■*:ntov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraj a naročnikov prosimo, da se nnrn tudi prejšnje bivali šče naznani, da hitreje najdemo t aslov-nika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. t Telefon Rector. Koncem tedna Učiteljicam i:i drugim, ki kiknjo radi skihe plače: čemu ste si izbrali naj- plačani poklic?. < >ne trdijo. da zasluži neka steno-grafinja v uradu mestnega mavorja na leto $4'Ml več. nego oue: čemu pa ne postanejo tudi one stenografinje v mavorjevem uradu?... '»laznieo. Potem bi morali napra-nad New Yorkom streho in irne-aii v-,, metropolo blaznieo — .e Natakarji boljši'i newyoriiih re-stavrantm zaslužijo vsaki dan sauio na napitnini po $10 in več, tako trdi nek včerajšnji večerni list. Oooh!... * # * J. Pierpuit Morgan deli med ljudi galerije umetnosti: Carnegie knjižnice in Rockefeller profesorje. Nekdo daje cerkvam slikana okna — vse kot kaviar za ljudstvo... * ♦ * In v ostalem: kaviar bi bil mnogo umest neji, ker to je hrana — ako se ima p »trebili kruh... * * * Lakota na Kitajskem je tako grozna, da jedo stariši svoje otroke. Iva-kor bogovi v starih časih: tudi oni so jedli svoje otroke, da so jim ohranili — očeta... * # # V s ed zahteve židovskih organizacij !» »de v nadalje kaplan califoruij-ske^a -enata v svojih molitvah vedno izpustil besedi "Jezus Kristus". -— Klednjenin l»ode to prav vse jedilo •kajti v družbi senatorjev mu itak ne more ugajati... * * * A' imenu Slovenk, ki so se v zadnjem ča>u omožile, bi morali empa-tie.no prote-tirati proti onemu, kar piše "Glas Svobode*' "o dogodku v nck -ni /upnišču. Kaj tacega tudi pri soeijih in anarhistih ne spada v javnost ; in ta ii>t ima še vedno "second class matter"... * * » In pripomba, da je dopis o "po-šierkanju*' v "Gl. Sv." notarijelno potrjen, je tudi smešna in neumna. Je-Ii dotičui notar (čegar ime ni navedeno) v kritičnih trenotkih stal poleg. kot priča— Inače bi ne mogel vse ono potrditi... * * • In končno, ali se v Chicagu na moralo prav nič ne ozira in je-li bil Konda -vinjski, ne pa ovčji pastir? Ako je teinu tako, naj spremeni 'Glas Svobode* v 'Glas Svinjarstva'. .. • # * Dr. F. Adler trdL da je želja pridobiti bogastvo neke vrste blaznost in ljudi s takimi željami naj se pošlje ilaxnic viti nov ■ilr. F. Adler bi ne smel pod streho... * » * V imenu svojih tovaršic po spolu in piklicu protestira neka "typewri-teusa" proti trditvi duhovna drja. Geera, da te vrste dekleta nimajo morale: ona hoče sedaj duhovnu pri reševanju morale pomagati z ustanovi I vijt. r« ši!:i" 1 lir--* ktera naj zahteva, da duhoven svoje trditve tudi dokaže. Ta nnlija se mi dozdeva težavna. Tako — delikatna. kakor da bi hotel preiskovati moralo celega roja srše- Neko mestece v New Jerseyu je pri cerkvenej meetingi sk.enilo, da ne bode nihče več kadil. Take prisege in obljube trajajo toliko časa, kakor oblaki tobakovega dima v zraka. • * • ''Parker hit« Rooee-valt". ("Sam" in "Times".) Roosevelt je Parterja še na drugaže f'hiUl"l... Milijonar in morilec Harry Thaw ima srečo — njegova tašča često nastopa proti njemu. To pa zaznore •na porotnike le ugodno glede Harry j a vplivati... » ♦ * Sir Astor Webb zatrjuje, da so newyorske visoke hiše varne pred potresom. Mi mu radi verjamemo, toda praktičnega izkustva si ne želimo. » * ■» V Newton it. Mass., so zgradile dobrosrčne dame pokopališče za svoje mirno in za večno zaspale pse in mačke. Ako se imenuje Ijiibezen do ljudi "humaniteta", potem moramo na-zvati ljubezen do živali " animali-teto"... / Iz vulkana Mauna Loa na Hawaii prihajajo tako velikanski plameni, da je 13 milj daleč od \~ulkana lahko po noči citati najmanjše črke. To je pravi božji dar —- kako bi bili potniki newyorskih uličnih železnic Bogu zahvalni, ako bi postavil Mauna Lojo sredi našega mesta. * * * ISO ljudi vasice Hazen v New Jerseyu se je v minolem letu vsled sa-mopriredbe pomnožilo za 18 glav. Iz tega izvajamo, da dolgočasnost ugodno vpliva na priredbo. Emancipacija. Nekoliko nasvetov emancipira-nim slovenskim Američankam. West Hobofeen, N. J., Dženjuery de 26th 907. THE PEGPELS VOICE, New York City, N. Y. Mister Editer:— Ako ni prva. potem je druga. Namreč ženske., s ktero besedo mislim, of course. ne\vyorške slovenske Američanke. Pa naj že bode prva ali pa druga, to je povsem vuršt: To, kar one počno, ni nič drmzega, nego — trubel. Danes Vam, for a change — ne pišem o svojej stari, temveč o drugih. Ali že veste. Mister Editer, da živimo v dobi epidemične ženske modernosti in v času, .ko so tudi .Slovenke mar.jivo pričele gojiti moderni šport divorea, nezvestobe in — mysterious disappearenca, in sicer v takej meri, da človeku kar veselja bije srce, ko vidi, da se fajneli i one amerikanizi-rajo. Tako poznam neko lejdi, ki je '»as te dni disepirala in ostavila vese-lečega se hozbanda; poznam tudi ne-io lejdi v koloniji, ki je bila tepena, ker je prepovedala prihajati v njeno hišo onej lejdi. kojo si je — of course for a change — izbral njen husband. Poznam tudi neko lejdi — pa kaj Vam jih bodem našteval, saj jih i Vi poznate. Da, poznam neko lejdi, ki je hote.a iti na divorce, ktero je pa sodnik poslal domov, češ: no divorce fer ve — skidoo! Ni torej čuda, da prihajajo sedaj /~:ene k meni ]>o nasvete glede zopetne možitve. (Občujem samo z emancipi-ranimi.) Tako je bila včeraj pri meni neka Kranjica, ktera hoče imeti novega husbanda. Well, temu se ne protivim, samo ako mi obljubi da se bode možila po american style. Iz tega stališča pa nastane glavno vprašanje: What number? Yeste-li, kacega moža si je želela ta emancipirankaj. Mister Editer? Posnemala bi rada Gouldovo Ano. Po veda a mi je, da hoče sedaj — naravno for a change — dobiti kacega counta, ali kacega markija, ali kacega earla, ali barona, ali pa djtt-ka. In vse to v sedanjem času, Mister Editer, ko je vendar vse tako srrozno ekspenziv! Well, govoril sem z njo, kakor da bi bila moja sestra. " Si-li ebsolutli krejzi?" tako sem jej dejal. "What is the difference? Vsa diferenca dfisioji le v ceni" "In sploh česa pa hočeš početi s kakim baronom ali countom? Ako :>.e hočeš ebso.utli zopet imeti husbanda. vzemi vendar tacega, ki b^ ee-nejši. Poglej — kaj pa je arist-o-krat? Na čem ga spoznamo in ri-kognajzamo? Jedino na tem, da se dela tako. kakor da bi ne bil navajen težkemu delu, da ima oglajene nohtove, da nosi svilene undercloths, da iria drugačne manire in da psuje, kadar se govori o common people, plebejens in navadnih ljudeh. Te ljudi se spozna nadalje tudi po eri-stokrejtik predžudises radi '' mess-ailiance" itd." "My dear Mamie",, dejal sem jej potem, '' radi tega še vedno lahko ostaneš pri prvem hiisbandu in ti ni treba iskati džinuajn eristokreta iz Jurop. Take stvari so le lmedzrnej-šen, in J*z ti to lahko dokažem:" "Vzemi raj« za moža človeka, ki je dospel v Ameriko v jerhovni, nakar, je postal pri kakemu grocerju deputy-assistent in potem (before in-venšn ,od cashredžistrov) — barkeeper^ ki je pri plači tedenskih $10 v treh letih prihranil sedem, tisoč dolarjev, si kupil svoj selun, vzel stock kake pivovarne, ktera se by accident izplača in postal tako necega dne prominenten in necega druzega dne miljener---tacega moža ni ločiti tudi od najbolj džinuajn eristo-krata." In sedaj Vas vprašam, Mister Editer, ali nisem prav govoril? V ostalem bi pa bilo za lejdis, ki hočejo imeti druge husbande, najbolje). da si nabavijo mesto mož — T eddy j eve medvede največjega sajza, ker ti so pohlevni in tudi cenejši, nego husbandi v obliki jagnja. The same to you, Yours, John Dobermdga, Esq. DOPISI. Conemaugh, Pa. Cenjeni g. urednik: Povsodi prirerajo društva v pred-pustnem času svoje veselice, koncerte itd. Tudi mi nismo iste pozabili. Pevsko društvo "Bled" je imelo veselico dne 19. januarja v dvorani društva sv. Alojzija, in sicer s polnim uspehom. Dvorana je bila napolnjena .naših ljubih gostov. Vrtili smo se do konca veselice v bratstvu in zado-voljnosti. Ni jednega obraza ni bilo opaziti čmernega in nezadovoljnega; vse je bilo veselo in živahno, kar je samoumevno. Vese.i smo bili in peli kot slavčki. Izvrstno smo se imeli in napravili $70 čistega dobička v korist društvu. Zato se vsem udeležencem prisrčno zahvaljujem. Omenjam, da smo imeli izvrstno godbo. Tukajšnji rojak g. Ivan Gra-hesk, rodom Belokranjec, je prihitel s svojim tamburaškim zborom ter sodeloval pri veselici Pod njegovim vodstvom igrali so tako milo in lepo, da je bilo veselje. Zahva.jujemo se najtopleje g. Ivanu Graheku in sploh celemu zboru. Živel tambuiraški zbor! Hvaležni smo vam iz srca za vašo požrtvovalnost.. Istotako se zahvaljujemo cenjenim rojakom udeležencem iz Conemaugh in Cambria City, kojih je prišlo precejšnje število. Posebno se zahvalimo rojakom iz Franklina. Oni so se udeležili vese ice v polnem številu in nam pripomogli do popolnega uirpeha. Vedq. da ne delujemo sebi v korist, ampak v prospeh naroda. Mi hočemo pokazati drugim narodom, da nečemo zaostajati za.njimi, pač pa hiteti pred njimi. Čast njim, koji razumejo narodne stvari, srčna hvala njim, ki nas že ves čas v polni meri podpirajo. Odkrito priznavamo, da bi ne bilo več aanes društva pevskega v Conemaugh, iko ne bi imeli tako vnete pod-pornike^ kakor jih imamo. Živeli rojaki, koji nas podpirate! Prosimo, ne zabite nas tudi v prihodnje, ne pustite propasti društvo, kakor mu nekteri žele. Dokler bode imelo društvo take podpornike, stalo bode vedno na prvem stališču! Drnštveniki, delujmo, kar je v naših močeh in vedno glejmo na to, da bode sloga med nami. Na prepad ne mislimo, pač pa na vedni napredek. Torej še enkrat hvala vsem! Končno pozdravljam rojake širom Amerike ter jim želim v novem letu obilo sreče in napredka, tebi naš list "Glas Naroda", pa obilo norih naročnikov. Ivan Pajk; predsednik pev. dr. "Bled". Imperial, Pa. Dragi gospod urednik:— Prosim, da mi prepustite nekoliko prostora v nam priljubljenem listu "Glas Naroda". Moj namen dopisa je namenjen vsem sobratom izven Imperiala naznaniti, da je tukajšnje društvo sv. Jožefa št. 29 J. S. K. Jednote kupilo dvorano od Antona Bongiodanija! tudi dobimo v kratkem novo društveno zastavo. Ker smo v minolem letu imeli vedno veliko bolnikov, se je društvena blagajna izpraznila. Zato je društvo sklenilo pri mesečni seji dne 20. prosinca t. L, da vsak ud plača $2, in sicer: jeden dolar za zastavo in je-den za dvoransko pohištvo. Dvorana se bode plačevala iz najemnine. Odbor je: Ivan Miklavčič, predsednik; Anton Tavžeij. tajnik; Ivan Mantel, blagajnik. Zato se vse sobrate prosi, da denar pošiljajo na podpisanega tajnika od dvorane in društvenega zastopnika. Na zdar! Anton Tavžeij, Box 62, Imperil, Pa. Pittsburg, Pa. Podporno drdštvo sv. Štefana štev. 26 J. S. K. Jednote v Pittsburgu naznanja vsem oddaljenim, članom, da so bili dne 20. paoftmsa i. k izvoljeni sledeči uradniki ca dobo jednega Joeap Leban, predsednik; Martin Antkga, podpredsednik; Jakob Za-bukovec, L. tajnik; Alojzij Dekleva* IX tajnik; Anton Skrbeč, blagajnik; Jakob Zabukovec, zatopnik; Andrej Coghe, predsednik bolniškega, odseka; Josip Hrovat, društveni reditelj; — nadzorni odbor: Josip Šajn, Ivan Salomon, Ivan. Dekleva mL in Josip Perenič. Dalje se naznanja, da je društvo pristopnino za vsako starost znižalo še v nadalje na $1 in je s tem prilika dana vsem onim, ki še niso pri nobenem društvu* da z malimi stroški lahko pristopijo. Društvene seje se vrše redno vsako 3. nedeljo v mesecu točno ob 2. uri v dvorani slov. cerkve na 57 Butler St., Pittsburg. Vse prošnje za pojasnila, kakor tudi vsa plačila za mesečnino se pošiljajo edino Ife na L tajnika in zastopnika na naslov: Jacob Zabukovec, 4824 Blackberry St., Pitlsburg, Pa.; jednako tudi vsa naznanila o bolnih članih, kterim naj bode priložena ob-jednem tudi zdravniška potrdila*. Vsi oddaljeni člani, kteri se zanimajo za celoletno poslovanje društva, naj se obrnejo do I. tajnika^, kteri jim slednje dopošlje, da razvidijo napredek, ki se je dosegel v letu 1906. Konečno se opozarja in prosi vse člane, da redno pridejo k sejam; oddaljeni naj blagovolijo točno pošiljati mesečnino, ko dobe poročilo, ker se s tem prihrani -mnogo dela ob zaključku vsakega meseca glavnemu uradniku. Bratski pozdrav sobratom in rojakom kliče Odbor dr. sv. Štefana št. 26. Clinton, Ind. v Dragi "Glas Naroda":— Vzprejmite moje vrstice o nesreči, ktera se je pripetila dne 14. prosinca ob 6:40 v tukajšnem rudniku. Jed-nemu izmed bratov se je užgal plin. kteri se' je takoj razpočil. Sedem jih je ostalo na mestu mrtvih, trije so pa težko ranjeni. Vsi so razmesarjeni taka. da jih je groza pogledati. Ponesrečenci so vsi iz starega kraja in med temi so žalibog štirje Slovenci. Posebna žalost vlada za rojakom Leopoldom Pajk, teri je doma od sv. Pavla v Savinski dolini na Spod. Štajerskem. Prejš-nji večer smo se veselili ž njim. Baš tri dni prej mu. je namreč prišla žena s štirmi otročiči in staro materjo . Rodbina je bila vsa srečna, ko je zrla zopet svojega očeta, o kterem ni že par let ničesar slišala. Toda sreča je trajala le tri dni. Lahiko si mislite, kaka žalost je vladala, ko smo spremili nesrečnega rojaka do črnega groba. ■Kaj bodo zdaj počeli revčki brez očeta in skrbnika, kteri se je izselil, da bi lažje prislužil svojcem košček ikruha. Drugi ponesrečenec je rojak Fran Dobrovnik, kteri je pa le težko ranjen. Njega so namreč prvega dobili in ga spravili na svež zrak, da je otet smrti. On je preskrbljen, ker je pri dveh društvih. Kako lepo in koristno, če se človek preskrbi v zdravju za slučaje nesreče, kteri so tako pogosti. Kaj bodo počele sirote Leopolda Pajka, žena, štirje otročiči in mati — ker ni bil pri nobenem društvu?! Zdramite se, rojaki, pristopajte k prepotrebnim podpornim društvam in izobrazujte se s pomočjo našega najboljšega lista '4Glas Naroda". I. T. Pueblo, Colo. Cenjeni gospod urednik:— Skoraj vsak dan čitam v našem delavskem g'asilu, da je tukaj ali tam povišana plačaj naj si že bo v tovarnah, rudnikih ali drugod. Čital sem pa tudi še pred novim letom, da bode tudi tukaj plača povišana za 10 odstotkov. Toda dosedaj temu še ni tako. Pred kratkem se je izrazil superintendent iz jedne tukajšnjih rudo topilnic, da tukaj rajši zapro dve rudo-topilnici, kot bi povišali plačo. To pa ni tako; ako bi bili namenjeni katero tukajšnjih rudotopilnic ustaviti, bi ne bili dela i minolo leto pri obeh nova velika poslopja. S tem hoče imenovani superintendent le strašiti ljudi, da bi ne bil ka>k "trouble". To je naznanil le zato, ker se je že večkrat ta ali oni izrazil, da je dosedanja plača premajhna. To je res. Ako pomislimo, da so živila čimda.je dražja; tudi s stanovanji je tako. V minolem letu smo imeli v tukajšnih rudotopilnieah nekak priboljšek, ali bolje rečeno : darilo, t. j. imeli smo 5 centov od vsakega dolarja zaslužka. Da pa budi tega ne dobi vsak, so se ognili na zvit način. Kdor izostane v štirih mesecih več kot 14 dnij, ne dobi nič od tega. No, sedaj po .novem letu so nam še to odvzeli, dasi je bila prava malenkost. Majhna plača in dražja živila je vzrok, da se je že več rojakov preselilo od tukaj. Zato ni delavcev sedaj v izobilju tukaj ; k<^ bi pa bila višja plača, bilo bf jih prevoS. Zimo in vreme imamo kar najbolj-ie. — Poedrav rojakom po širni svo- bodni republiki, tebi pa prepotrebni nam "Glas Naroda" vsaj polovica več naročnikov in predpl ačnikov. J. Koderč. Dieta, Wyo. Cenjeni g. urednik-— Prosim, da priobčite teh par vrstic v našem glasilu iz tukajšnje slovenske naselbine. Kar se dela tiče, se dela prav dobro, zasluži se pa različno, kakoršno delo kdo ima. Kdor je zdrav, lahko shaja. Slovencev nas je tukaj še malo in temu je krivo gotovo nekoliko to, ker ni slovenskih "boarding-houseov"u Tako moramo biti Slovenci na stanovanju in hrani pri drugih narodnostih. Tukaj so namreč samo trije Slovenci, da imajo svoje boljše polovice, četrti je pa baš dne 14. t. m. zlezel v zakonski jarem. Pri tej priliki tojio se prav dobro zabavali in ■maarsiktera slovenska pesem se je zapela. To je bila prva slovenska poroka v tukajšnji naselbini. Poročila sta se g. Fran Petrič in gdč. Marija Košir, oba iz Borovniške fare na Kranjskem. Želim jima vse najboljše v njihovem novem stanu. Nadalje naznanjam, da smo ustanovili dne 23. decembra novo postajo št. 36 spodajočo k društvu sv. Barbare v Forest City, Pa. Sicer nas je še malo., toda upamo, da kmalu naraste. Začetek je pri vsaki stvari težak; ako bodemo složni, bodemo vse težave premagali. Sloga jači, nesloga tlači! H Sedež: Forest City, Pa. > 3U januarja 1903 pripravljeni p-> predpisih katere so ustanovili naj bolj slavni zdravniki od celega sveta. Ali veste d t jo mnogokrat vzel > mnogo i:i mnogo let in tudi celo živijaila od en ga človeka da je iznajdil samo za eno balezon zJra"il» po Vater/ m ko je tista lx»Iezen gotovo ali pa vsaj najbolj • ozdravila. Ako tako kakšen zdravnik znajde zdravilo za bolezen, katero liikdo iii mogel poprej za gotovo ozdraviti, potegi postaije on poznan in slaven j>■> celem svetu kjer On je dospel do tega, da se bolnika s tako bolezen sedaj zamore c zdraviti. Naši zdravniki imajo za vsako bolezen posebno in stanovitno zdra-vilo, kjer ta zdravila so pripravljena točno po predpisu jednega velikega svetovnega profesorja in zdravnika, ter pošiljamo te zdravila vsakemu našemu bolniku. Te zdravila po sistemu OROSI so čisti in naturalni kateri so pripravljeni iz raznih rastlin, zeleniav, korenin in vec drugih tvarin ter se rabijo po vsih državnih bolnišnicah in posebno v slučaju vojake. Toraj bolniki kateri rabijo OROSI zdravila morajo verlit da so te zdravila najbolji in naj bolj gotovi zdravili kjer so že bili popreje poskušeni nad ljudmi ko so bili bolni in pri katerih so se pokazale te zdravila vedno za naj boljša in iz naj večjim uspehom. * * Vsim bolnikom sledeče na znanje! * NAŠA POŠTENA IN NEPOBITA PONUDBA. Kjer smo gotovi 4MERICA-EUROPE COMXANIJE v New Yorku. Velenčeni gospod ! Pni v navdušen s«m od Vašega uspeha katerega ste pokazali pri nioji bolezni, katera rae je trpinčila celili pet kt in od katere me niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Naznanim Vam gospod zdravnik da prvi teden ko sem začel rabili Vaša zdravila, katera ste mi Vi dali proti moli bolezni katero sem imel na pršili, izgubil sem bolečine in ne da bi se samo boljgega čutil, tem veo imam prepričanje da sem popolnoma ozdravil. Zato gospodi zdravniki Vas prosim da oglasite to pismo, da bodo tudi drugi ljudje zaupali na Vas ia Vuša zdravila in se pustili od Vas zdraviti kakor sem se jest pustil ia da s- nebndo dali premotit od drugih zdravnikov kakor se je z m--noj po lilo. Hvala bogu sedaj sem zdrav ali Vam želim da živite tisoče od I t v korist bclnikom. Bratje slovenci, jest sem Zagrebčan živim t .kaj v New Yorku, in ako ne verjamete temu pismu, pridite k meni jest Vam liočem vsem svetovati da se pustite zdravit pri zdravnikih od America Europe Companije kjer to bode v Vaš .korist. —Za vedno Vam se zahvaljujem. „, , Ivan liudin. V New Yorku, dne 2. Septembra 1906. TO NI LAŽNIVO PISMO TO JE RESNICA, IN KEDO NE VERJAME NAJ VPRAŠA GOSP. HTJDINA! Pofilite nam Vaši naslov da Vam takoj pošljemo našo malo knjigo: ! Toraj vsi kateri liočete da Vas ozdravimo piSite ali pridite aimi na ZRAVNIŠKI ODDELJEK ZA SLOVENCE od AMERICA-EUROPE Co. & 161 Columbus Ave. NEW YORK. 8retn jelna tistim kateri pridejo osebno, da pridejo ako je mogoče ^viny med deaeto in dvanajsto uro. Katol. Jednota. Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKE: Predsednik-. MIHAEL SUNI C, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddoek, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn, Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KKRŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4«24 Blackberry St.," Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDIRC, IIL porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe ndov in drupe listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna druitvm na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zast< pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikmt vsake pofiiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. ^ Društveno flasilo je: "GLAS NARODA**, OROBNuSfi KRANJSKE NOVICE. Zanimiv štrajk. Iz zagorske okolice s< piše: Z novim letom so pričeli štrajkati cerkveniki po soseskinih cerkvah župnije Zagorje. In sicer: Kot rede/., Rove in Loke. V Kotrede-žu zahteva cerkovnik k dosedanjim dohodkom še pol mernika krompirja in košnjo okrog cerkve, ktere zdaj ni imel. Kake zahteve bodeta stavila druga dva, še ni znano. Z juho se opekel in umrl. Dne 5. januarja je umrl v Bodeščah štiriletni otrok Franc Toman, ker je prevrnil nase pisker vroče juhe in se tako hude opekel. Volkovi pri Bledu. V nedeljo dne 6. januar ja popoldne ob 1. uri so srečali možje med vasjo ob cesti pri Bledu dva volka, izmed kterih je jeden ležal v snegu. Ko je šel en mož po lovca, sta zbežala po polju proti blejskemu mostu. Pravijo, da sta se nedavno dva volka klatila okolu Na-kla. — Izpred sodišča. Tatinski ciganki. Med tem. ko je šla prodajalka Ana KuŠhin dne 8. dec. h kosilu, prišli sta ciiranki Ana in Angela Rei-liart v prodajalno, v kteri sta stregla domača trgovska učenca. Kupili sta nektere malenkosti ter odšli, a se takoj vrnili. Ana Reiart je prosila 13 let starega Muellerja, naj zamenja, poldinar v ogrske kronce. Med tem je pa mlajša ciganka motila vajenca Jožefa. Posrečilo se je Ani Reihart iz ponudene denarne skledice, po kateri je brskala, izmakniti cekin za 20 kron, kar obe odkrito priznavata. Sedeli bosta vsaka šest tednov v težki ječi. Razpor zaradi zapitkn. T)nž» 12. novembra m. 1. je na Javor-niku v Žvabovi gostilni igrala ciganska croilba. 1'ri plačevanju zapitnine je natakarica Helena Pfeifer zahtevala od ciuranov Še 88 h. To je pa Albina Reiharta razjarilo, da jo je s steklenico udaril s tako silo po glavi, da se je onesvestila in se zgrudila na tla. Cisran je bil zato obsojen na šest tednov ječe. Očeta tepel. Janez Lah, drvar na Mojstrani, je prišel dne 18. novembra m. 1. nekaj pijan domov, začel je metati skupaj obleko, češ, da odide od doma. Pojrrabil je potem cepin in ž njim zamahnil proti svojemu očetu Andreju, na kterega je. jezen, ker mu noče izročiti posestva. Brat Miha je prestregel udarec ter porinil obdolženca v vežo in tiščal vrata. Obdolženec je pa s cepinom po njih tolkel, i zbil eno tablo in skozi odprtino udaril z ročajem cepina o-četa p<> srlavi. Sedel bo en mesec v ječi. PRIMORSKE NOVICE. Revolver v otroških rokah. 131etni P. Galaš v ulici Luigia se je igral z drugimi otroki. S seboj je imel revolver, s kteri m se je postavljal. Meril je na druge, potem nase. Revolver se sproži ter zadene dečka v spodnje dele trebuha. Sedaj ga zdravijo pri usmiljenih bratih. HRVATSKE KOVICE. Za nemškega cesarja molijo v nemški cerkvi v Virovitici na Hrvatskem, poleg tega pa še za nemško mornarica in nemško armado. pričel svojo karijero s snažen jem posode v neki mali gostilni S kvarta-njem ei je pridobil L 1901 v Parizu deset milijonov frankov, a vse je tako podkupil, da ni bil pod policijskim nadzorstvom. Razburjenje zaradi kapljice vodo. Nesreča pri zgradbi faleznffld proge Dammseheid-Hunsrueck, ko m je se sedla zemlja, je strašna. Tn se vidi kak zgornji del telesa, tam glava, drugje zopet roka ali pa noga, ki moli iz zemlje. Nekemu do vratu zasutemu delaven vlivajo hrano in n- RAZNOTEROSTI. Samomori leta 1906. Preteklo leto jc bilo v Avstriji 425 samomorov in 707 poskušenih samomorov, skupno 1132 ljudi, ki so se naveličali življenja. Ti "kaudidatje smrti" se dele: pri 218 se ne ve za vzrok, pri 183 je bila vzrok nesrečna ljubezen, pri 162 bolezen, pri 142 domači prepiri, 117 se ji je naveličalo življenja, pri 116 je bilo pomankanje vzrok, 111 se je oniračil duh, 36 so jih gnale v smrt finančne razmere, 25 vsled smrti v sorodstvu, a 22 se jih je balo kazni. Statistika o samomorih pada; leta 1904 je bilo 452 samomorov, leta 1005 le 448 in lani le 425. Za zobovje šolskih otrok skrbijo po raznih mestih v Nemčiji posebni zobozdravniki, ktere plačuje mestna občina. V Muehlhausenu je preiskovanje zobovja šolskih otrok pokazalo da je 90,57 odst. otrok bolnih na zobovju. Od 9524 preiskanih otrok jih je le 41 imelo zdravo zobovje. V imenovanem mestu so ustanovili posebno zobno kliniko za šolske otroke, kar je prvo leto Jtalo 15,000 mark. Tal^e klinike so že v Strassburgu, v Darmstadtu, v ; Offenbachu itd. Vsa preiskavanja in letenja zobovja so brezplačna. Tozadevni stroški so znašali v Strassburgu leta 1902 2700 mark, 1. 1903 3300 mark, I. 1904 G500 mark, 1. 1905 8000 mark. Novodobni Harun-Al-Rašid. Francoski minister Fould je imel navado, da je preoblečen nadzoroval razne jx>drejene urade. Neki dan je prišel na glavno pošto v Parizu ter videl, da čaka pred oddelkom kakih 20 oseb, doč itn sta se notri dva uradnika mir-nodušno pogovarjala.Minister je udaril s palico po mizi, na kar se je eden uradnikov zadri nad, njim: "Zdi se ! mi, da si domišljujete, da sem vaš sluga?" Minister mu odgovori: "Seveda si domišljujem, le poglejte me natančneje." — "Dosti dobro vas vidim, da ste odurno bitje," mu je odvrnil uradnik. — Drugi dan je bil u-radnik poklican k ministru, in lahko si mislimo, kako se je prestrašil, ko je zagledal pred seboj "odurno bitje' od prejšnjega dne. Oče umoril otroka. Otroka je umo-: ril v Wuerbenthalu neki delavec s tem, da mu je vlival v usta špirita, pomešanega z benzinom. Tako se je iznebil skrbi za rejo deteta. I Povodnji. Vas Orth pri Oberbergu na Zgornjem Avstrijskem je poplavljena. Vse hiše in hlevi so poplavljeni-— Z Amstettna pa poročajo, da ne morejo voziti po cestah in da je preplavila voda mnoga polja in travnike. Južno vreme je namreč nenadoma hitro stajalo sneg. Vode so zato hitro narasle in nastale so povodnji. Avtomobilne železnice v Italiji. Italijansko ministerstvo za železnice ; nagradi vsa italijanska avtomobilna društva, ki bodo na avtomobilnih progah vozila osebe in blago. Ta ini-cijativa je dobro uspela. Že sedaj je 120 prošenj za koncesijo, a za 6000 kilometrov dolsre avtomobilne nroge. I/pl ačati bi morala vlada nagrad v znesku 2,400,000 lir, ako bi hotela v obzir vzeti vse koncesije. Toda bodoči proračun dovoljuje za te koncesija le 100,000 lir, a naknadno bo zbornica dovolila še 300,000 lir. Boj igralnicam. Francoski minister notranjih del Clemanceau je prepovedal v Parizu vse igralnice ter pognal osnovalce iz Francoske. Dosedaj je izgnanih 42 oseh, ki so vsi belgijski podaniki. Glavar teh družb je bil belgijski milijonar Marquet, ki je V go renj ea v s tri j skem deželnem zbo- pajo, da ga ohranijo pri življenju. ru je bilo v zadnjem zasedanju veliko razburjenje. Takoj po otvoritvi 6eje se je vzdignil deželni glavar ter naznanil med splošno pozornostjo: "Ravnokar se mi je sporočilo, da se Pokopali so dosedaj 15 mrličev, 15 delavcev so potegnili ranjene i^ zemlje. Kaka žalost je med prebivalstvom, si lahko predstavlja vsak, ker imajo rodbine svoje očete pokopane je na nekega poslanca z galerije plju- pod zemljo. Rešilna dela napredujejo valo, vsled česar bom dal izprazniti le počasi. Z roko morajo odstranjati galerijo.'' Med poslanci je nastalo prst in skale, ker je uporaba s kram-veliko ogorčenje in vzdigale so se pe- pi nevarna. Na truplu nekega pone-sti proti galeriji, ki so jo reditelji srečenca so dobili rano na glavi, pri-neizprosno izpraznili. Med odmorom j zadeto po krampu. Jako tragičen ko-je prišla k deželnemu glavarju neka 1 nec je storil mojster Anton Kleeman. dama ter se opravičila, da je pro-vzroeila celo razburljivo afero. Prišla je na galerijo s snegom na klobuku, ki se je začel tajati in kapljica je padla ravno na glavo nekega poslanca. Nemški cesar — občan v Marijinih v arih. Glasom kupne pogodbe z dne 30. januarja 1857 si je nabavil pruski kralj Friderik Viljem v Marijinih v arih realno posestvo, na kterem stoji protestantska cerkev. Po paragrafu 6. občinskega reda za Češko je vsak, ki ima v občini realno posestvo, obenem občan dotične občine. Ker je nemški eesar kot pruski kralj lastnik dotične zemlje, je obenem občan v Marijinih varih ter ima aktivno in pasivno volilno pravico v občinski zastop. Poroka Drozdove ljubice. Znana Drozdova ljubica in priležnica Man-del, ki je bila povodom poloma Vac-lavske posojilnice z Drozdom vred aretovana, a pozneje izpuščena, se je poročila v Pragi z nekim kleparjem. Pri Drozdu si je "prihranila" 70 tisoč kron, zaradi kterih jo je klepar poročil. Dasi je bila poroka nalašč napovedana ob 6. uri zjutraj, zbralo se je pred cerkvijo par sto ljudi, da bi demonstrirali. Posredovati je morala policija, a novoporočenca sta prišla skrivoma pri stranskih vratih v cerkev in iz nje. Orijentalsko zvit. Ko se je mudil perzijski šah na svojem zadnjem potovanju v Evropi, je razdeljeval vse polno levovih in solnčnih redov. Razdeljeni redovi so bili seveda okrašeni z nepravimi diamanti. Tako je prišel tudi neki borzijanec do levovega reda druge vrste, fle da bi bil sam vedel kako. Borzijanec je koj opazil, da ima opraviti z nepravimi diamanti, dal si je torej napraviti prave, seveda na lastne stroške. Potem gre z redom k šahu, da se mu zahvali za odlikovanje. Ko je ta zapazil na prsih borzijanca bleščeče se prave ka mene, si je mislil, da se je zmotil pri razdeljevanju. Todaf kako priti do diamantov. In prišla mu je izborna ideja. "Ljubi gospod N.," je nagovoril šah borzijanea, "oprostiti morate pomoto. Ne vem sam, kako se Ko se je usula zemlja, je bil Klee-mann med prvimi, ki je prihitel z nosilnico, da pomaga ponesrečencem. A pri rešilnih delih je bil sam zasnt, 231etni Filip Kreil je pa ostal pri življenju, dasi je stal poleg Klee-manna. Tudi 131etni Peter Mechhau-ser je med ponesrečenci. Pogrešajo tudi dinamitnega transporterja in več Italijanov. Na kraju nesreče stoje žene ponesrečencev in jokajo. Rešilna dela napredujejo le počasi. Naznanilo. Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g. Josip Scharabon=a, 409 WEST MICHIGAN ST., DULUTH, MINN., kteri ima svoj SALOON prav blizu kolodvora. Vsaik rojak je pri njemu najbolje postrežen. Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje po našem posredovanju. Zastopa nas v vseh poslih; torej pazite, da se ne vsedete na lim laskavim besedam ničvredne-žev, kterih v Duluthu tudi ne manjka. Spoštovanjem FRANK SAKSER CO. Kje je JOSIP TUŠEK? Doma je iz Babnega polja pri Ložu. Pred pol letom je bival nekje v Mississippi. Za njegov naslov bi rad zvedel brat Anton Zadel. Box 26, Reitz, Pa. (25-28—1) DELO DOBE SLOVENSKI DRVARJI. Cleveland Cliffs Iron Company v Marquette, Mich., porabi vsaki mesec 17,000 vozov lesa, kterega spremeni v svojih treh pečeh v oglje. Ta družba ima dovolj gozdov za 50 let, tako da imajo njeni delavci vedno dovolj dela. Delavcem izplačuje v gotovini deseti dan v vsakem mesecu. Za nasekan les plača po $1.15 za voz. Tu je več slovenskih bivališč, in je moglo zgoditi, hotel sem vam dati ] sicer v družbenih taboriščih, kjer je zai vaše izredne zasluge red prve vrste!" Po teh besedah vzame šah lastnoročno borzijancu red s pravimi diamanti s prsi in mu podari zato rel prve vrste, kteri je bil seveda okinčan s slabimi, nepravimi kameni. Borzijanec je bil menda s to preme mbo zadovoljen, šah pa tudi. Ali si je dal borzijanec tudi v ta red postaviti prave diamante, o tem molči zgodovina. Vpliv alkohola na nravnost in zdravje šolskih otrok je zelo poguben. Pri preiskan ju 7333 šolarjev je našlo društvo nemških' abstinentnih učiteljev sledeče podatke: Izmed teh šest do deset let starih učencev samo 2 do 3 odst. ni nikdar pilo opojnih' pijač; 12 odst. je bilo enkrat ali več- , krat pijanih, 11 odst. je pilo vsak dan alkoholične tekočine, izmed 2 od- ! i stotka že pred šolo. Otroci, ki so pili običajno alkoholične pijače, so bili najslabši v napredku in nravnosti Zima v Italiji Iz gorenje Italije poročajo, da je v okolici Milana nenavadno huda zima. Več oseb je zmrznilo. Češki anarhisti imajo 160 organizacij z 8000 člani. Ponesrečena ladij a. V j akin skem i pristanišču se je razbila neznana la-! dija na neki skali. Utonilo je 'baje j 12 oseb. Dozdaj so dobili šele enega i mrliča. j Potres. Tržaški seismografi so zaznamovali 4. jainuarja ob 6. nri 34 minut 25 sekund zjutraj, velik, kakih 4000 kilometrov oddaljen potres. Konec potresa ob 9. uri 13 minut 18 sekund dopoldne. dobiti dobro hrano in stanovanje za $16.00 na mesec. Družba nima svojih prodaj alnic. Ako hočete zvedeti podrobnosti, pišite jednemu izmed naslednjih lastnikov boarding bouseov: FRANK KNAUS, P. O. Limestone, Alger Co., Mich. TTF.K-T.^ LUSTIK, Coalwood. Alger Co., Mich. FRANK DEBELAK. P. O. Rumley, Alger Co., Mich. (7-29—1) iT Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........ SALOON 107-109 Greenwich Street, oooo NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvat j: .dobe ...— ______ stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna............ Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KROGE 107-109 Greenwich St., New York. Rojaki Slovenci] Čitajte novo obširno knjigo »ZDRAVJE H Novih 50.000 se zastonj razdeli med Slovence Knjiga »ZDRAVJE" Katera v kratkem izide od slavnega i m obce znanega: Dr\ E. C. COLLINS M. I. Iz nje bodete razvidili, da vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče pomagati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi alf v nevolji. Knjiga obsega preko 160 strani Z ritnogimi slikami v tušu in barvi ter je napisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere za more vsaki mnogo koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najzaneslivejši svetovalec za moža in ženo, za mladeniča in deklico. Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne aH zastarele (kroničue) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni. Citajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje: Ceneni gospod Collins M. I. Velespostovani Dr. E. C. Collins M. I. Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali iu to Vam rečem, da takega zdravnika za ni. kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti Prizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nic pomagali. Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste Vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet. Toraj to pisemce končam ier Vam ostajam hvaležen do hladnega groba, ANTON MIHELIČH 12 E. 3yth St. N. E. Clevelan. O, Jaz se Vam najprvo lepo zahvaljujem za Vaša zdravila in Vam ve_ selo sporočnjem, da sem zdrav, ne čutim nobenih bolečin več in tudi lahko delam vsako delo Vam naznanim častiti gospod, da jaz sem po Vaših zdravilih zadobil prvotno zdravje in moč nazaj, kar se nisem trostal, ker jaz sem se poprei 4 mesce zdravil pri druzih zdravni" kih; vsaki mi je obljubil, da me ozdravi, a je bilo vse zamaa samo da so mi žepe praznili. Šele potem sem se na Vas obrnil, ko sem uvi, del, da mi drugi ne morejo pomagali. Jaz Vas bodem vsakemu bolnika priporočal, da naj se do Vas obrne. Sedaj se Vam še enkrat lepo zahvalim ter ostanem Vaš iskreni prijatelj J. LOWSHA. Jenny Lind, Ark. Na razpolago imamo še mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčili. Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 140 WEST 34th ST., TVEW YORK, TV. Y. Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. < Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopoldne do 5 ure popoludne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 z večer. Ob nedeljih in praznikih od popoludne. VESELJE ŽIVLJENJA zamore ni ozki in ženska uživati le tedaj, ako sta POPOLNOMA ZDRAVA. Ljudje, kteri imajo kako bolezen v želodcu ali na jetrih, so vedno slabe volje in sami na sebe jezni, dočim so oni, kteri imajo dober tek, veseli, energični in prijazni ter polni humorja. Nikakor pa ni težko, ohraniti si dobro prebavljanje, kajti JOSEPH TRINEB'8 1 Trinerjevo ameriško *re» v,.«- * * grenko vino REGISTER! > Vam bode vedno podelilo dober in zdrav tek ter prebavljanje. Znano Vam je, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v truplu v čisto kri, ktera je tok življenja. Povpraševanje po tem sredstvu je vedno bilo in je tako veliko, da se tu pa tam neprestano pojavljajo razne^imitacije, s katerimi se hoče preslepiti odjemalce; naši čitatelji pa dobro vedo, da je samo TBIHEBJETO MEHIŠKO GRENKO ¥110 PH0VO kot najpopolnejše rodbinsko sredstvo in najbolj zdravo namizno viuo na svetu. Dober tele* Dobra prebava* Dobro zdravje. V LEKARNAH. Jake mišice. Jake živce. Dolgo življenje.^* To je, kar Vam jedino to sredstvo in nijedno drugo, podeli. Bodite uverjen, da se z vporabo tega sredstva izognete mnogim boleznim. Kabite je kot prebavljalca, toni ko, kri Čistilca in pre] »reči tel ja raznih bolezni. Pozor! Kadar rabite Trinerjevo ameriSko grenko vino kot zdravilo, ne smete piti alkoholnih in hmeljevih pijač. V DOBRIH SALOONIH, Jos. Triner, South Ashland Ave.* Chicago, III JanOmo i&\i.-r*t te peine moč naetodnjifa posebnosti* Trinerje? Brinjeree, SlhfTla, Treptajevec !* €*g*ft#i 99 "Winnetou, rdeči gentleman • i * Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R. (Nadaljevanje.) "Old Firehand?" zakliče inženir. "Zakaj pa niste povedali svojega imena, ko ste vstopili? Jaz bi vam bil odkazal tak prostor, kot nobenemu drugemu, kterega se naloži iz uljudnosti za daljni zapad!" "Hvala, Sir; je bilo dosti dobro! Toda časa ne smemo ubijati, z besedami; rajši se posvetujmo, kaj počnemo z Indijanci." Takoj se zbere vse okrog njega, kot bi bilo samoobsebi umevno, da bode njegov predlog najboljši; jaz popišem vse natančno. "Ali ste vi prijatelj Winnetouva?" vpraša, ko neham. "Jaz ne upo-žtoTain tako kmalu človeka. Toda, kogar spoštuje on, sme računati tudi came. Tukaj je moja desnica." "Da, on je moj prijatelj in brat," pojasnuje Winnetou. "Midva sva pila medsebojno kri v znamenje večne zveze." "Kri pila?" vpraša Old Firehand, pristopi k meni in me opazuje. '' Ali je mogoee ta mož celo — eelo---.'' "Old Shatterhand, pod kterega pestjo se zgrudi vsak sovražnik," pojasnuje Winnetou. H^^H i jg "Old Shatterhand, Old Shatterhand!" ponavljajo ostali in se dre- njajo okrog mene. j B| h H 11 "Vi ste Old Shatterhand?" poizveduje veselo inženir. "Old Firehand, Old Shatterhand in Winnetou! Kakšen srečen sestanek! Najslavnejši možj« zapada, kteri so nepremagljivi! Zdaj se ne more ponesrečiti! Rdeči lopovi so zgubljeni. Messrs., povejte, kaj naj storimo zdaj; mi vas hočemo ubogati." "Trideset rdečih lopovov je," odvrne Old Firehand. "S temi ne bodemo imeli nobenih obzirov. Postreljamo jih jednostavno." "Oni so ljudje, Sir," ugovarjam. "Poživinjeni ljudje, da," odvrne. "Jaz sem slišal dovolj od vas in vem, da ste tudi v največji nevarnosti obzirni s svojimi sovražniki; toda jaz sem druzega mnenja. Če bi bili vi to doživeli, kar sem jaz, bi nikdo ne poznal Old Sliatterhanda kot človeka, kteri vsem prizanaša. Ker vodi to razbojniško četo človek, kteri je stokratni morilec, naj poseka moj tomahawk vse, prav vse! Jaz moram poravnati ž njim račun, kteri je pisan s krvjo!" G j "Howgb!" mu pritrdi drugače krotki Winnetou. On mora imeti važne vzroke, da se je pridružil proti svoji navadi temu krutemu načrtu. "Imate prav. Sir," pojasnuje inženir. "Prizanašanje bi bilo v tem slučaju greh. Povejte torej, kakšen načrt imate!" "Železniško osobje naj cstane pri vlaku. Vi ste uradniki, kterih se ne sme zapletati v boj. Druiri gentlemani pa se lahko vsi udeleže te zabave; tni hočemo podučiti lopove, da/ se vlaki ne ropajo kar tako. Mi se splazimo po temi do njih in jih napademo. Ker tega ne slutijo, bode strah bolj deloval kot na^e orožje. Ko jih preženemo, damo znamenje z ognjem; nato naj se začne vlak premikati, a ne hitro, ker ne vemo, če bomo odstranili do tedaj že vse ovire. Kdo gre z n-amiT" "Jaz, jaz, jaz---!" se oglasijo drug za drugim. Nikdo neče izostati. ^ "Vmnite va5e orožje in pojdite! Mi ne smemo gubiti časa. Ttdečniki ▼©do primeroma, kdaj mora priti vlak. Če bi ga ne bilo predolgo, bi postali nezaoipni," Odrinemo. V prvi vrsti greva jaz in Winnetou. Globoka tišina vlada k roditi k r- r. k«-r smo tako previdni, da se ogibljemo tudi najmanjšega šuma. Nič ne izdaja, -• >bju, «'■»» bi ne bila z Winnetouvom zapazila te nesreče. Mi se gibljemo polagoma dalje, dokler nismo baš nasproti sovražne čete; /daj ustarvkno in pripravimo orožje. I 'i-, ua i*u je. da odstranimo stražnika; to je težavna naloga in mislim, da j«, m i/.vr-i druiri kot Winnetou. Stražnik zapazi lahko pri jasnem luninem svitu najmanjšo stvar okrog sebe, tudi ne more prezreti najmanjšega šuma. Tudi če -e preseneti, ga je treba z dobro merjenim sunkom z nožem od.-traniti; v ta namen pa je treba, da se u&tane, kar bi pa zopet drugi videli. Vendar prevzame Winnetou radovoljno to težko nalogo. Sp!a/.i s«- previdno; kmalu nato vidimo, da zgine stražnik, kot bi se bil udri v zemljo; trenutek p.zneje pa že zopet stoji in zre okrog. Vse to je tra.i ■ - k«-ii.aj jeden trenutek: jaz sem vedel takoj, kaj pomeni. Dozdevni stražnik ni več Ponca, ampak Winnetou. On se je moral priplaziti pra\ Ji> -tra/nika. V trenutku, ko ga je podrl na tla in mu zavezal za vselej jezik, je moral sam planiti pokonci. T., je zopet jedna izmed onih čudovitih indijanskih spretnostij; ker -i -.»•, i-a.Miiki mirni, sklepam, tla niso zapazili te spremembe. Najtežja naloga j< t< > j sit « uo dovršena: zdaj začnemo lahko z napadom. Toda znamenje ni še dano; kar poči strel za menoj. Neki neprevidnež se je dotaknil s prstom sprožilca pod petelinom. Rdečniki niso niti naj-manje pričakovali napada, a vsejedno jih ne presenetimo. Vsled prezgodnega strela planemo vsi nadnie. Zagledajo nas in drve z divjim kričanjem najprvo do svojih konj, da pridejo izven nevarnosti; tamkaj so se nameravali pogovoriti na kratko, kaj store. "Have »'are!" zakliče Old Firehand. "Streljajte na konje, da bodo morali razjahati, potem pa nanje." Naši streli zagrme; v trenutku nastane med Indijanci divje prerivanje; nekaj konj popada, drugi skušajo odnesti pete s svojimi gospodarji. Da se to ni zgodilo, se imamo zahvaliti moji Henryjevi puški. Kakor hitro hoče kak Ponca odjahati, dobi njegov konj mojo kroglo, ktera ga podere v trenutku. old I'iiehand in Wiuneton sta zgrabila takoj svoje tomahawke in planila na četo; ^lede ostalih ln-lih pa sem že prej preračunal, da se ne bodemo mo-!i zanesti veliko nanje; zdaj vidim, da je bil moj račun pravilen. Streljajo /. revolverji in drugim orožjem od daleč na Indijance, ne da bi zadeli kaj prida. Ko -e jim približa par rjovečih Indijancev, jo sramotno potegnejo. Izstrelim svojo zadnjo kroglo; potem odložim brzostrelko in puško za medvede, |»otegnem tomahawk in tečem k Winnetouvu in Old Fireliandu. Edini mi trije smo, da se res borimo s Poncas. Winnetouva poznam dovolj; zato ga ne opazujem. S silo pa se preri-jom do o;d Kirehanda; pogled nanj me spominja na one stare velikane, od kterih sem v moji mladosti čital tako rad. Razkoračen stoji in maha po Indij" m«!h z bojim >ekiro; kogar doseže, pade gotovo s proklano glavo na tla. Veliki, grivasti lasje se vsipljejo raz odkrito glavo; v njegovem od lune obsevanem obrazu leži zajest zmagovalca; te poteze ga delajo akoro neprijaznega. Parranoha vidim med Indijanci in skušam priti do njega. Umakne se mi in pride v bližino Apacha, kterega se tudi hoče ogniti. To zapazi Winnetou, skoči nadenj in zavpije: "Parranoh! Ali bode pes Atabaskahov bežal pred Winetouvom, glavar;«:. ji ir ? Zemlja raj pije tvojo kri, kremplji jastrebov naj raztrgajo telo izdajice; toda njegov skalp bode krasil pas apaški!" Vrže tomahawk na tla, potegne nož izza pasa, kterega krasi mnogo skalpov in zgrabi belega glavarja za goltanec. Toda smrten sunek zadrži. (Dalje prihodnjič.) V slučajih nesreče i«vijenja udov, ako skoči kost iz svojega ležišča itd. rabite takoj Dr. RICHTERJEV * —^_______ Sidro Pain Expeller. On suši, zdravi in dobavi udohnost. Imejte ga vedno dama in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno znamko sidrom na eti-.| \ keti. V vseh lekarnah po 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & CO, 215 Pearl Street, New York. rAUSTRO-AmiCAH UNI1 Regularni potni parnlkl "QERTY" odpluje 16. februarja. "FRANCESCA" odpuje 23. februarja. odpluje 5. marca. "Sofia Hohenberg" odpluje 13. marca. vozl)o:mcd New Yorkom, Tratom In Reko.H ~ Zdravju najprimernejša pijača je LEISY PIVO NAJNOVEJI IK NAJCENEJI pisalni stroji od $12.00 naprej. Najpripravneji za privatno dopisovanje, posebno za one, kteri imajo slabo in težko čitljivo pisavo. Za razjasnila pišite na: JERSEY SUPPLY COMPANY, P. O. Box 34, Hoboken, N. J. (12-26,-1) isajpripravnejša in najcenejša parobrodna črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le 60 centov. Potniki dospo isti dan na parnik, -ko od doma gredo. Phelps Bros. CB> Co., General Agents, 3 Washington St., New York. JOHN KRACKER EUCLID. O. Priporoma rojakom svoja izvrstni V IMA, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vaa druga ameriška vina. Radeče vino (Concord) prodajan po 50c gal ono; belo vino (Catawba) po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 60 OALON. BBJNJEVEC, za kterega sem import iral brinje iz Kranjske, velja 11 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC f2.50 gaiona DROŽN1K f8.75 salona. — Najmanj« posode za žganje mo 4% galone. Naročilom je priložiti denar. Za ebil* naročila ee priporoča JOHN KRAKER Euclid, Obte. RED STAR LINE Frekonorsiia jsarosrodna družba „Rudeč3 r*ezda" posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpesosn ^ ♦ * * ♦ ♦ ♦ + Fhilatielphljo in Antwerpeaom potm&k* S Sledečimi no&nimi parni k? „ mmm n« iim 12017 ten. i kbucnland.......... mm ton ZEELAND.............Laos ton. 1FINNLAND..............I27S0 ton Pri cenah t* iredkrovje so vpoStete ^ potrebščine, dobre hrana, najboljša postraiba. Pot čez Antwerpen je jedila sajkraiSih m naU «m Ml m 1:1---- * ®*v — X* Eonpode in vetje «elikoEti**l8th Naslov sa kcige w rn m> ,ooo 2-V ( o 9, i v d U,< 0<) 9.000 Slavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob wtrtkili < b 10. url dopoludne iz pristanišča 6t. 4 Z North Itiier, ob Mortou St., NX •LA LORRAINE La Bretagne •LA SAVOIE La Grascogne •LA PR0YENCE 3L jan. 190T La Bretagne 7. lebr. 1007 *LA SAVOIE 14. feb. 1906 *LA TOURAINE 21. feb. 1907. La Gascogne 28. febr. 1907 *LA PROVENCE Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. M. VV, Kozminski, g«'i]eralni agent za zapad. 71 Deaborn St., Chicago, 111. 7. marca 1907. 14. marca 1907. 21. marca 1907. 23. marca 1907. 28. marca, 1907. "Da sem imel Vaš čudežen Balzam za pljuča pri roki, mogel sem se o-čuvati dolgotrajne bole-čiue, potrete časa brez posla iu plačenja mnogo denara zdravniku. Severov Balzam za pljuča i'leč 1 me od hudepljuč-nioe in jaz s veseljem ga priporučujem vsakemu. Vaclav Cirkl, Higganum, Conn. " Izdajem najlepšo svjedočbo Severovu Balzamu za pljuča v mojem imenu ter v imenu soproge in mojih otrok ter ga priporočujem kot najlepše existoječe zdravilo zoper kašlja". William Daley, 3491 Spring Grove Ave. Cincinnati, O. CUNARD F^^VF^INIICI PLUJEJO IV1EO TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM. PARNIMI IMAJO JAKO 0BSKŽEN FOR RIT IMS »STO SI KROYU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA It \ Z REDA. Vzrok zakaj ono zdravilo je tak v obče hvaljeno, je, kajti v resnici dieluie kak se o njem piše. Pripravljen je z najboljših prvina,f katere djelajo direktno na uliučno mrežo, polaisajo, leče in krepčajo ter velik broj ozdravljenih dokazuje niecovo^ zanesli i vost. Pokusite ga v svoji obitelji. Cena 25c in 50c. J jProdaja se t vseh lekarnah. — Zdnnrnižki svet požljemo >8«keenn"nITzahtTroTTToT^ W. F. Severa Co. ced',row7'ds odpluje iz New Yorka dne 5B marca. odpluje iz New Yorka dne 12. marca. CARPATH1A odpluje iz New Yorka dne 26. ^ marca. . , TTtTONIA, S1AV0NIA in PANNONIA so parniki na dva vi Jaka. li parniki so naprav jeni po najnovejšem kroja in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra iu potnikom trikrat na dan uri mizi post rež na. 1 Vožnje listke prodajajo pooblaščeni a^ontje in le U Steamship Co., Ltd., BOSTON x MINKEAPOLISi CHICAGO s 126 Stat© Sto Guaranty Building. 67 Dearborn fit 31 -2-4 STATE ST., NEW YORK. »s; .-.7 i.-:v • - . • ' . • H'S !