BODI CLOVEK!, LETNIK1, $T. 4.........
PRILOCATEDNIKA NOVI GLAS
LETNIK XVI., ST. 19 (742) / TRST, GORICA-
CETRTEK, 26. MA)A 2011
BODI
Clovei<!=
Strazar pravi: “Prislo bo futro, cetucti je noc!” f/z 21,12)
Uvodnik
AljoSa Vodopivec
Velike zgodbe, ki bogatijo zgodovino
Zadnji konec tedna v aprilu s (m) o se vsi ozirali po svetovnem dogajanju, ki je bilo pestro in zelo razliCno: poroka britanskega princa Williama in Kate Middleton, beatifikacija papezaJaneza Pavla II. in uboj voditelja teroristiCne organizacije Al Qaeda Osame bin Ladna. Ceprav so ti dogodki zelo oddaljeni med sabo - tako po kilometrih kot tudi vsebinsko jih povezuje skupni imenovalec. Skupno imajo versko konotacijo, senzacionalnost z moCno medijsko pokritostjo in seveda to, da so iz golih dogodkov postali zgodbe.
Britanska monarhija Se vedno ostaja simbol klasiCne evropske vladarske pravljice, ki s svojimi sencami in svetlimi trenutki narekuje tek zgodovini. Kakor v pravljici je princ popeljal svojo izbranko do lepe palace na slikoviti kociji z belimi konji, mnozica pa ju je navduSeno pozdravljala... Okrog zgodb se ljudje zbiramo, da bi prisluhnili razpletu, bucno pozdravljamo svoje najljubäe junake, da se z njimi identificiramo in da preko zgodb zaCutimo, da Se vedno zivimo v urejeni druzbi. Ceprav tole zveni zelo staromodno, se ljudje v kaosu ne znajdemo, zato hrepenimo po redu, trajnosti in kontinuiteti. Radi opazujemo kraljevo druzino, zvezdnike, svetovne umetnike, äportnike in uspeSne poslovneze, ker si zelimo takega uspeha in ker iSCemo oporne locke v sodobni zmedi.
Kaj nam daje gotovost, da je nase zivljenje urejeno? Zgodbe. Bodisi take, ki zadevajo nas same, bodisi veliki dogodki iz tujine, o katerih samo slisimo ali beremo v medijih. Tukaj pa nastopi vpraäanje, kako zvesto nam mediji prinasajo zgodbo in Cemu dajejo poudarke.
Ugibanja, kakSna bo nevestina obleka, kaksne barve bo klobuk kraljice Elizabete II. in kdo se bo prikazal med povabljenimi, so jasno znamenje, da je bil dogodek resnicno pricakovan in zeljen. Mediji so tekmovali v senzacijah in modnih podrobnostih, nihCe pa ni omenil bistva poroke. To vsekakor ni bliäC zunanjosti, ampak plemenitost odnosa, ki se bo z leti bogatil in poglobil.
Fragmentiranost zahodne druzbe in mocan individualizem, ki zagovarja moc in velicino posameznika celo nad skupnim dobrim, potrebujeta zgodbe, da napolnijo zgodovino. Svoja zivljenja omejimo na oddaljeno komuniciranje prek spleta, ki nas v mnogih segmentih res bogati, pogosto pa tudi siromaSi in oddaljuje. Potrebujemo velike zgodbe, da obogatijo naSo osebno zgodbo in naSo zgodovino. Tukaj imamo se dve veliki zgodbi, ki potrjujeta, kako smo ljudje druzabna bitja. Beatifikacija papeza Janeza Pavla II. je privabila v Rim preko milijon ljudi, ki so zeleli "biti tarn", Ceprav bi od doma lahko spremljali obred bolj udobno in poceni.
Biti na kraju, kjer se je vse to res dogajalo, brez pregrad in meja, je mocan element, ki napravi - skupaj z rnocjo mnozice - iz zgodbe poseben dogodek. In podobno se je zgodilo v mnogih zahodnih mestih, ko je svet obäla vest, da je bil princ terorja ubit. Ljudje so hitro in povsem spontano napolnili ulice in trge, da bi se skupaj veselili. Tudi oni bi lahko od doma, udobno pred racunalnikom, spremljali dogajanje in tu pa tam kliknili na gumb "like" v najbolj obiskanem socialnem omrezju. Ceprav prek spleta - bi se spet zdruzevali v veliko zgodbo nase zgodovine.
Iz pristne cloveskosti se odpira tihi klic
Verski cut in vera
VdanaSnjem svetu se pogosto sreCujemo z ljudmi, ki imajo krhko vero. K temu je pripeljalo veC dejavnikov, od sekularizacije in potroSniSkega uzivanja trenutka do raznih ateistiCnih ideologij in individualizma. Zato je tudi tezak prenos verske izkuSnje iz generacije v generacijo. Ljudje so marsikje izgubili povezavo z naravnim okoljem, ki je dolgo Casa skrbelo za prenos vere. To pa ne pomeni, da ne ostaja neka religioznost. Tako si iSCejo religiozne izkuSnje predvsem v vzhodnjaSkih filozofijah in mistikah ali pa ostajajo ravnoduSni v nerazvitem in potlaCenem duhovnem svetu. Ze pred desetletji je uCitelj mladih, don Giussani, spregovoril o pomenu verskega Cuta, ki predstavlja naSo povezavo s temeljnim smislom bivanja. Tu so vpraSanja sreCe, trpljenja, minevanja, napora, upanja. SooCenje z zadnjim razlogom bivanja se nas dotika v globini naäe zavesti in ga ni mogoCe izbrisati ali utiSati. Predstavlja tisto skladnost, po kateri moremo priti do notranjega miru in veselja, kar je nasprotje nemiru in razoCaranju. Marsikje je verska praksa zozena na Custva ali etiko in ne nagovarja celega zivljenja, ker ni osebna izkuSnja sredi zivljenja. Zlasti pa je tezko povezati krhko vero in spoznanje. Pri tem more biti velika ovira pomanjkanje pozitivnega odnosa do sebe, ko ljudje ne vedo, kaj so in zakaj zivijo.
Verski ölt je podlaga za vero
Ce predstavlja verski Cut naravnanost na bivanj-ski temelj in je nekako predhoden veri, to ni brez pomena, ko se v Cloveku porodi dar vere. Tudi te-daj je treba vero pozivljati tako, da odgovarja na smisel zivljenja in hrepenenje po sreCi. Verski Cut ohranja pravo drzo do temeljev naäe Cloveäkosti. SpraSujemo se, v Cem je Kristus pomemben za naSe zivljenje, sreCanje z drugimi in svetom. Ko-likor je Beseda Boga, je povezan z naSim temelj em in ga postavlja ter pozivlja. V njem moremo najti moC in razloge, da se lahko celovito po-stavimo v zivljenju, se borimo, upamo, ljubimo, premagujemo krhkost in se sprejemamo v tem,
kar smo.
Pomembno je, da Bog ne postane kot ideja, izven naSe konkretnosti, ampak ga moramo zivo odkrivati v naäi Cloveäkosti. Njego-va prisotnost je tako stvarna, kot so stvarna zna-menja, ki nas odpirajo k njemu in njegovemu ra-zodevanju. Tezave pa nastopijo, Ce je ta oCitnost zabrisana, zozena ali prisiljena v molk. To se more zgoditi tudi po mnogih letih duhovnega zivljenja in pripadnosti cerkveni skupnosti. Zato je treba neprestano krepiti vero v povezavi s temeljnim smislom in hrepenenjem, sicer smo zvezani z odzivi na okolje in zgodovinska dejstva, na bioloäko pogojenost in Custvene okoliSCine. To ustvarja notranjo razklanost, brezCutnost in enostranskost, namesto da bi priSli do skladnosti in spodbudili dinamiko zivljenja.
Pomen razuma
Pri odkrivanju in razvijanju verskega Cuta ima pomembno vlogo razum, ki nas uvaja v celovito resnico o stvarnosti in vseh njenih dejavnikih. Znanstveni pristop raziskuje vzroke in posledice, zato ne more izCrpati vseh razseznosti zivljenja, zlasti je nemoCen na ravni izkustva. Razum poja-snjuje stvarnost v vseh njenih dejavnikih, z njim moremo tudi presojati svoje izkustvo in naS naj-globlji temelj ter odnose. Pomembno je njegovo kritiCno presojanje naSe stvarnosti, prav tako pa tudi sreCanje s stvarnostjo, ki nas presega. Odgo-vor na naSa najgloblja vpraSanja je namreC §ir§i od naSega razumskega dojemanja. Bolj ko zivimo stvarno, bolj nam postane domaCa razseznost sk-rivnosti. Razum bi lahko imenovali okno v svet preseznega, odprtost v tisto stvarnost, ki nam je globlja, kot smo sami sebi.
Obstaja pa nevarnost, da bi zozali delo razuma zgolj na pojavno in bi tako spoznavanje stvarnosti osiromaSili preseznega sveta. Marko Rupnik poudarja, da je stvarnost v bistvu simbolna in jo moramo tako tudi spoznavati. Ce pa vzamemo razum, ki je usmerjen zgolj na povrSinsko stvarnost in mehaniCne odnose, postane tudi vse zivljenje zozeno na neposredno zaznavo, poplit-veno in omejeno. Vera ima nalogo, da pomaga ozdraviti razum, da bi mogel celovito sprejemati stvarnost.
Pomen verskega Cuta
Verski Cut je tako pomemben kot zadnji kriterij
naSega bivanja in sodb. Ce ne zelimo biti izdani in odtujeni, suznji drugih in javnega mnenja, pa tudi naSih razpuSCenih nagonov in razmiSljanj, se moramo truditi vse primerjati s tem krite-rijem, ki je v nas in je najbolj stvaren. Zivimo v Casu velike zmede, ko se ljudje zatekajo v iracio-nalno in pristajajo na mnoge oblike ravnoduSno-sti. KräCanska duhovnost je usmerjena na uClo-veCenje Bozjega Sina na svet, kar pomeni, da nje-gov dogodek nagovarja vse CloveSko, da se more stvarno priblizati naSi izkuSnji in moremo stopa-ti vanj ter najti moC za svoje polno uresniCenje. Kristus v moCi Svetega Duha razSirja naS razum, da bi presojali stvarnost v celoti in ne zgolj eno-stransko, pesimistiCno, kot to dela javno mnenje, ki upoSteva le ta trenutek in njegov uzitek. Treba je gledati s srcem, ki je povezava razuma in Cu-stev, ter more ob Bozji ljubezni odgovoriti na te-meljno resnico o Cloveku. To velja tudi za naSo vlogo v zgodovini. Ce ne bomo v veri postavili temeljne resnice o naäi CloveSkosti in jo potrdili z zivljenjem, ne bomo mogli biti pobudniki zgodovine, ki kliCe k ozdravljenju Cloveka in vse druzbe.
Itipo poti pristne doveSkosti
Zgodovino navadno doloCata oblast in moC, ki si zeli podvreCi Cloveka in z njim razpolagati. Zivljenje v veri pa hodi po poti resnice in pristne-ga zivljenja. Voditelj gibanja ObCestvo in svoboda Carron pravi, da mladi zapuSCajo vero, ker ne najdejo povezave s tem, kar je prav in primerno za njihovo zivljenjsko uresniCenje. Naivne, nepri-pravljene in nemoCne ljudi je treba pripeljati k njihovemu bistvu in temelju, k prvotni ljubezni, iz katere so izSli. Zato so potrebni oznanilo, duhovna vzgoja in rast v pripadnosti, da si dobi-mo preprostost bivanja in obCutljivost za sebe, bliznje in do Boga. Sami nimamo moCi za izhod iz zmede, potrebujemo druge in potrebujemo Boga, da se ne bi prilagodili veCini, ki gre mimo svojega temelja in resnice. Po dveh tisoCletjih krSCanstva smo zopet kot v Casu pred Kristusom, globoko hrepenimo po reSitvi in gledamo veliko Stevilo nemoCnih poskusov, ko vsak poudarja le tisto, kar mu je blizu, ne odpre se pa celovitemu daru. Iz pristne CloveSkosti se odpira tihi klic h Kristusu, da bi se sreCal z nami in nas nagovoril v naSem temelju, tam, kjer sta doma naSe upanje in sreCa.
PrimoZKreäC
Ljudje, ki znajo odpuscati, so dragocen dar za skupnost
Zrtev in nasilje
Tezaven odnos mladih do Cerkve (4)
Koliko mladi zanimajo Cerkev?
Ob velikonodnem darovanju se zelimo ustaviti ob odnosu zrtve in nasilja, ki globoko zaznamuje tudi naäo druzbo.
V zgodovini verstev je zrtvovanje pomenilo povezavo z bozanstvom. Ljudje so s svojim darom pokazali pripravljenost, da se zelijo zahvaliti ali poboljäati, spreobrniti in pomiriti Boijo jezo. Tudi v Izraelu je bilo zrtvovanje pomembno versko dejanje. V njem so videli moznost, da dajo stvarno podobo svojemu odnosu do Boga in poglobiti zavezni odnos z njim ter ljudmi. Dar je mogel biti krvav ali nekrvav, darovali so od tistega, kar je bilo potrebno za zivljenje. Daritev je bila predvsem izraz zahvale in spoätovanja Bogu, ki je edini vir zivljenja. Zlivanje krvi na oltar je pomenilo spravo in odiädenje od greha. V nekaterih obdobjih se je zrtvovanje izrodilo, ko so ljudje kljub darovanju ostali hudobni, kar so grajali preroki. Vsekakor pa v starozavezni kultni praksi ni bilo bistveno ubijanje zivali, ampak namen daritve.
V sredini prejänjega stoletja je francoski mislec Rene Girard postavil tezo, da je nasilje srce in skrita duäa svetega in religije. To pomeni, da je v srediädu vsake religije zrtev, obred daritve greänega kozla, zivali, ki nadomeäda Cloveka in predstavlja nasilje, unicenje. Nekateri laidni krogi so zelo pozdravili to trditev, ker so v njej videli namig za poudarjanje protidloveäkosti religije in s tem tudi zahtevo za njeno odpravo. Toda med tem dasom se je Girard vedno bolj blizal krädanstvu in ponovno vstopil v Cerkev. Nadaljeval je svoje raziskovanje in odkril v Kristusovi velikonodni zrtvi popoln prelom z nekdanjo religiozno prakso. Kristus je zlomil mehanizem, ki je posvedeval nasilje, ker je sam stopil na mesto zrtvovanega jagnjeta.
S tem je bil prelomljen proces, ki je po Freudu privedel do rojstva religije. V starih mitih je bila zrtev porazena in krvnik je postal zmagovalec. V Kristusu je Bog postal zrtev za cloveka in zrtev je bila dvignjena na sveto dostojanstvo. Jezus je tako pokazal nov nacin zmage, v katerem ne nastajajo nove zrtve, ampak sprava in pomiritev nasilja. Ta izkuänja preveva krädansko zivljenje in kulturo, zlasti pa boj proti nasilju na osebni in druzbeni ravni.
Krädanska izkuänja premagovanja nasilja je pomagala pri razvijanju globlje zaäöte zrtev, äibkih in ogrozenih, za kar je sodobni das zelo obdutljiv. Pater Cantalamessa pravi, da je to
zapozneli sad revolucije, ki jo je naredil Kristus. Da to res drzi, kaze dejstvo, da se v okolju, v katerem se izgublja prisotnost krädanstva, vedno bolj äiri nasilje. Sodobno poganstvo slavi mocne, mogocne, bogate, lepe, vse do nadljudi. Zelo se pohujäuje nad dolodenimi umori in prelivanjem krvi, a niti ne opazi, kako se s sredstvi javnega obveädanja, politiko in vzgojo na razlidne nacine pripravlja teren za rast novega nasilja in unidevanje drugih kot svojo reäitev in zivljenje. V naäi druzbi je nasilje äe posebno podpiral revolucionarni komunizem, äe prej pa faäizem in nacizem. Danes se veliko nasilja nalaga v zavest mladih ljudi, o ferner pricajo razdejanja po nogometnih tekmah in skupnih zabavah. Mladi niso obdutili nasilja vojne, zato si izmiäljajo mnogo iger z nasiljem.
Poleg tega obstaja äe nasilje nad otroki, zlasti s strani staräev, uciteljev in tudi nekaterih duhovnikov. Splav je hudo in veliko nasilje, ko umorijo nezavarovano cloveäko bitje, ki je potrkalo na svet ob nepravem casu in na nepravi nacin. Podobno je tudi z nasiljem nad starimi in zlasti nad zenskami. Te so bile sicer osvobojene od mnogih druzbenih predsodkov, a so postale ujetnice pozelenja moäkih in njihovega nasilja v sluzbi in druzbi ter medsebojnih odnosih. Se hujäe nasilje se pogosto odvija za zidovi domafe hiäe ali dolo&nih ustanov in najde tudi razlidna opravifevanja. Vendar pa ni povsod tako crno. PapezJanez Pavel II. je vzpostavil prakso opravi&nja za kolektivne krivde Cerkve, ki ne sme biti abstraktno, ampak povezano z resnidno voljo po spravi in spreobrnjenju. Kristjani verujemo, da v vsaki zrtvi nasilja Kristus skrivnostno ozivi svojo daritev in odpravlja njegovo tezo, da se moremo spraviti in si podariti odpuädanje. Se posebno velikonodni dogodek nas spominja, da Kristus vlefe vsakega cloveka iz njegove zasuznjenosti v svobodo. Zato je boj z vsemi vrstami nasilja naäa vsakdanja naloga na temelju Jezusovega daru, ki je udinkovit, de ga sprejmemo in uresnidimo z vsem zivljenjem. Ljudje, ki znajo odpuädati in se zrtvovati, so zelo dragocen dar za vsako skupnost in ustvarjajo odnose naklonjenosti ter sprejetosti po Kristusovem zgledu.
PrimoZKreüö
P reden sledimo tej nekoliko 'zlobni' hipotezi, je treba pregledati vse dobro, kar je bilo za mlade storjeno v zadnjem dasu (v zadnjih petindvajsetih letih), sicer lahko hitro zapademo povränosti. Zagotovo je treba omeniti tako velike dogodke, kot so svetovni dnevi mladih (SDM), ki jih je leta 1986 zadel bl. Janez Pavel II. (ze 1.1984 je mladim izrodil kriz, ki od jeseni roma tudi pri nas, da bi romal po svetu). Televizije vsega sveta so posredovale svetu slike veselih mladih kristjanov, kakor je bilo sliäati mnoge intervjuje polne upanja. Ved tisod mladih ljudi se vsako leto zbere na festivalu v Stidni (letos bo ze trideseti). Tudi tu je veliko dobrega in mediji po Sloveniji o tem porodajo, pa detudi manj, kot bi lahko. Pa tudi je treba redi, da ni raziskave o svetu mladih, kjer bi ne bilo jasno, da mlade sveto zanima, mnogi pa tudi nimajo nid proti katoliäki veri.
Vsega tega na tem mestu nodemo in ne moremo zanikati, kakor tudi ne moremo zanikati vsega drugega dela in truda, ki ga v mlade vlagajo razna gibanja, druätva in vsi drugi. Teh iniciativ je res veliko.
Pa se vseeno spraäujemo, ali je vse to dovolj, da bi se nam ne postavljalo tisto zgoraj navedeno 'zlobno' vpraäanje? Ali ne vendarle drzi, da v Cerkvi vlada dolodeno nezanimanje do sveta mladih oz. da 'skupnost verujodih' vpraäanje sveta mladih potiska vsaj nekoliko na stranski tir?
Ce ostajamo pri osnovnem glediädu, ki smo si ga ze zadnjid izbrali, zupniji, moramo zal v vedini primerov na vpraäanje odgovoriti pritrdilno. Velika mnozica mladih dijakov, ätudentov, zaposlenih in drugih zal nima nekih 'rednih' ali normalnih priloznosti za to, da bi 'pri sosednjih vratih’, to je v zupniji, dobili tisto gostoljubnost, tisto 'druzbo1 evangelija, ki bi jo tako potrebovali, da bi svojo podedovano ’nevernost' lahko postavili pod vpraäaj.
V	vsakdanji rutini zal äe vedno prevladuje peädica ’starejäih obdanov’ (cerkveni skupnosti se je v antiki tudi reklo 'obdina'), ki se nikakor ne mislijo odpovedati ustaljeni ’verski praksi', kjer je vse dolodeno - od urnikov maä pa do malih 'verskih tradicij', devetdnevnic, 'rozenkrancev'. Kjer sta nedeljska Slava in Vera zrecitirani "alla Schumacher" (poklon velikemu nemäkemu
dirkadu). Ta skupina je tudi tista, ki ’duänemu pastirju' zagotavlja darove za drage staräe, ki so umrli pred sto leti, za pokojnega moza/zeno ali za pobozno teto Pepco, ki v nebesih moli za vse - tudi za mlade, da ne bo pomote!
'Tako je bilo in tako bo'! govorijo.
Poleg tega pa se cerkve bolj kot ne zdijo neka ’otroäka dezela', medtem ko za mlade ni prostora in priloznosti za neko 'versko lepljivost1, tisto torej, kar bi nekoga privabilo, da bi se odlodil za hojo za Kristusom. Kar govorim, je seveda nekaj ’politidno nekorektnega', pa vendar ostaja obdutek, da Cerkev äe vedno ni resno navduäena za to, da bi evangelij prinesla novim generacijam.
Na takänem terenu potem raste tista ’prenovitvena mrzlica'. Tovrstna nepremidnost, statidnost v vsakdanjem zivljenju zupnij je, de tako redemo, pripomogla in skoraj upravidila razne nadine krädanskega zivljenja, ki bi jih lahko v nekaterih primerih oznadili najmanj za dudne.
Najbrz ni kraja na svetu, kjer se ne bi rodilo kako 'posebno1 gibanje, ki bi prinaäalo zadnji nezmotljiv recept, kako 'reäiti' Cerkev pred praznjenjem zupnij, predvsem pa, kako pripeljati nazaj tiste izgubljene mlade ovce,
'da ne poginejo od uboätva in lakote'.
V	resnici lahko vsak pozoren opazovalec vidi, da je to le udejanjanje neke zmedene strategije, ki naj bi prinesla spremembe, v resnici pa to deluje le kratkorodno, odpove pa na dolgi rok. Ali ne bi morda bil das, da menjamo strategijo? Kje dobiti pogum za tak korak, de ne v povedanem zanimanju za svet mladih, kakräen danes dejansko je, ne kakräen naj bi bil. Treba je zadeti pri tem, kako se ta 'svet mladih' navezuje na 'svet vere’, kako je v njem vse bolj razäirjeno nezanimanje za molitev in Bozjo besedo. Ce torej v Cerkvi govorimo o mladih, o katerih mladih sploh govorimo? O tem bomo spregovorili prihodnjid.
Andrej Vonäna
Aktualna Metternichova cenzura
Zgodovinski poduk za ’papirnato1
Kakor je znano, je v prvi polovici 19. stoletja v avstrijskem cesarstvu na mnogih podrodjih veljala cenzura, med drugim tudi kar zadeva knjizno ustvarjanje. Upravljalec tega sistema, ki je kontroliral svoje podloznike, je bil knez Clemens Metternich, ki je leta 1821 postal tudi drzavni kancler.
Ta je na podrodju politidnega, ekonomskega, druzboslovnega ter religioznega knjiznega ustvarjanja dolodil s posebnim zakonom, da ne sme biti objavljeno nobeno delo, ki bi imelo manj kot 320 strani. To je bila najbolj udinkovita oblika cenzure, vsako tako delo se je namred nujno pretvorilo v t. i. "äpeh", ki je bralce ze vnaprej odvradal od izobrazevanja na omenjenih podrodjih.
To je velik poduk tudi za nas. Pisati preved namred postane kakor nid pisaü, avtor dela si sam sebi skoplje jamo. Zvita Metternichova poteza udi vsakega pisca, naj ne pretirava s kolidino, ker se da vsebino podati z veliko manj besedami. Iz vsakdanje izkuänje vemo, da je boljäi üsü avtor, ki potrebuje malo prostora (papir se vedno bolj umika), da ljudem sporodi, kar zeli.
To je tudi pouk za naäo cerkveno birokracijo, ki nam vsako leto poäilja na kilometre natisnjenega papirja, kakor da ne bi vedela, kaj drugega podeti.
Zanimivo bi bilo izvesti raziskavo, koliko 'cerkvenih' ljudi prebere vso to goro papirja (meni ne uspe in nimam niti namena to narediti). V tem primeru je nujno treba upoätevati dloveäko naravo, ki ima svoje zakonitosti, od katerih je ena ta, "da jasnost idej ustreza jasnosti in majhnemu ätevilu besed. Nasprotno pa obilica, mnozina besed kaze na krizo jasnosti, de ne tudi na krizo identitete, morda celo na neko nezavedno negotovost", kakor opozarja Messori. Za zgled so nam vedno in povsod lahko ätirje evangeliji. Ti so kratki in vsebinsko zelo bogati, najkrajäi pa je Markov evangelij, ki je tudi najstarejäi in najblizji strnjenemu Jezusovemu sporodilu. Kristjanom bi moralo dati vse skupaj äe posebej misliü, saj za nas ne velja samo tisti antidni moto 'historia magistra vitae' (da je zgodovina zivljenjska uditeljica), ampak äe drugade: 'Historia magistra Dei' - po znamenjih dasa nam govori Bog, kot je lepo dejal 2. vaükanski cerkveni zbor.
AV
oznanjevanje
kr
’^>1, 'i/
■* w'./
Razmisljanje ob indijski modrosti
Stiri obdobja nasega zivljenja
Clovekovo zivljenje je sestavljeno iz ätirih obdobij. Prvo je obdobje udenja, ko nas oblikujejo razni uditelji. Drugo je obdobje poudevanja, ko delimo z drugimi üsto, kar smo osvojili.
Tretje je obdobje gozda, kamor se umaknemo, da bi naäli sami sebe in novih modi. Nazadnje je detrto obdobje, ko smo beradi in stegujemo roko k drugim, da bi
nas podpirali v bolezni in starosti. Udenje, poudevanje, premiäljevanje, beradenje: to so Stiri zivljenjska obdobja, ki nam jih predlaga indijsko besedilo, ki sem ga povzel za svoje bralce. Razna obdobja dlovekovega zivljenja najdemo upodobljena tudi v likovni umetnosti, od rojstva do smrti, vendar pa se tarn navadno zadovoljimo z upodobitvijo dasovno-fizioloäke krivulje, od zadetne zivljenjske svezine pa do kondnega propada. V povzetem besedilu pa je uprizorjena naäa notranja pot in vsak od nas se lahko vpraäa, v katerem obdobju se trenutno nahaja, predvsem pa, ali pravilno sledi tej
zadrtani poti, s tem da je treba upoätevati, kako se razlidna obdobja lahko med seboj prepletajo. Najprej je das, ko smo udenci, ko smo iskalci, ko se v poniznosti in potrpezljivosti udimo. Samo tako lahko preidemo v drugo fazo in postanemo uditelji, pridevalci, odetje in matere. Vendar ne moremo vselej ziveti tako, da smo izpostavljeni in se samo podarjamo, ampak potrebujemo tudi to, da se napolnimo, da nekako oskrbimo svojo duäo, da jez duha napolnimo s svezo vodo, de uporabimo besede pisatelja Alberta Moravie, ko govori prav o premiäljevanju in poglabljanju, o tiäini. To je tisti das gozda oziroma skrite in globoke samote. Nazadnje pride starost ali bolezen, ko je treba v poniznosti pomoliti roko, kot to podno beradi, da bi jim ljudje pomagali in jih podprli. Tudi ta das zivljenja pa ima izreden pomen v tej naäi edinstveni pustolovädini, ki jo predstavlja zivljenje.
Gianfranco Ravasi (prevedel Andrej Vonäna)
Moda in homoseksualni svet
Zivljenjska priloznost ali prevara?
Vmodnih krogih se danes spodbuja, Ce tako reCemo, 'izzivalno kulturo', in sicer prek spolnosti, ki pa je seveda v tesni povezavi s CloveSkim telesom, prek katerega se izraza. V tej perspektivi spodbujajo naCin oblaCenja, ki ne iSCe neke elegance, kot je bilo to znaCilno nekoC, temveC ekscentriCnost, ki zeli slaviti telo kot tako, ne pa upoStevati CloveSke osebe v celoti, ki pa ni samo telo, samo meso.
Telo postane tako orodje moCi, ker je z njim mogoCe ugodje nuditi ali ga jemati. Moda tako ni veC v povezavi z resniCnimi potrebami ljudi in jim ne nudi veC ustreznih oblaCil za razliCne vremenske razmere in druzbene situacije, ampak gre povsem v drugo smer. Napol gole in pogosto anoreksiCne manekenke ter manekeni z deäkim obrazom in videzom razkazujejo takSna oblaCila, ki jih seveda nihCe v vsakdanjem zivljenju ne bi nosil. V ozadju vsake modne revije so ure in ure manikür, pedikür, liCenja in friziranja. Telo je torej samo tisto, kar je videti, kar izgleda, zato se z njim vse zaCne in konCa, vse se ustavi le na zunanji podobi, na ’fasadi', osebnost in razum, ki se skrivata zadaj, nista prav niC pomembna. Najbrz je prav zato vse veC zelo mladih in lepih manekenov obeh spolov, ki se premikajo kot roboti, kot bi jim napravili lobotomijo.
Povezava sveta mode s homoseksualnim svetom je oCitna, sami homoseksualni skupnosti pa je prav ta povezava zagotovila veliko veCjo prepoznavnost in moC, kot bi je sicer bili delezni glede na StevilCnost modnega fenomena - pri njem gre vendarle za precej maloStevilno elito. Zelo tesne povezave s svetom mode, zabave in medijev so gejevske zahteve izstrelile na prve strani Casopisov in v vse pomembnejSe radiotelevizijske programe, pa Ceprav gre za StevilCno precej omejeno sredino.
Moda in homoseksualci pa gredo z roko v roki tudi, ko govorimo o povsem poslovnih, marketinSkih potezah. Kdor gre npr. kdaj v Milanu, ki velja za eno od najpomembnejSih prestolnic mode (morda je celo najpomembnejSa), v katero od modnih trgovin v ulicah Montenapoleone, Bagutta ali Via della Spiga, bo tarn naSel zaposlenih veliko istospolnih predstavnikov. Razlog je preprost - ti ljudje nimajo dolgotrajnih zvez (statistika to potrjuje), nimajo majhnih otrok, ki bi jih Cakali dorna, zato so lahko v butikih zaposleni vse do poznih veCernih ur, poleg tega pa so zelo zanesljivi in
natanCni. Kljub vsemu pa tudi tu gre le za interese - dokler je Clovek koristen in se ga da izkoristiti, da dela nadure na nadure, je vse v redu in prav, ko pa se kaj zalomi, je konec. Dokler si torej mlad, lep, suh, zdrav in ne postavljaS vpraäanj, lahko tudi v svetu mode lepo uspevaS, brz ko se pa zalomi na katerem od omenjenih podroCij, te zavrzejo kot staro in uporabljeno (da ne reCemo zlorabljeno) copato. Vezi, ki se spletejo, so samo povrSinske in navidezne.
Luca di Tolve (njegovo razmiSljanje mi sluzi kot podlaga za to pisanje, op. p.), ki je bil nekoC homoseksualec, je svojo zgodbo lepo in zanimivo opisal v knjigi 'Ero gay - a Medjugorje ho ritrovato me stesso' (Piemme, Milano 2011, 252 Str., 15 evrov), kjer o svoji izkuSnji s svetom mode pravi takole: "Tudi mene je privlaCila moda, kakor ze prej televizija in svet zabave, zaradi bleska vitalnosti, pomladne svezine, veselja in sreCe, ki jih ti svetovi znajo posredovati, ko si na sceni. Kljub vsemu pa sem v zakulisju odrov, ki sem jih, sebi navkljub, zelel okusiti in po kateri sem zelel hoditi, v vseh letih vsakokrat naSel resniCnost, ki je bila veliko bolj revna in povpreCna. Tako na televiziji kot v svetu zabave so homoseksualci neprostovoljne marionete nekega zunanjega nastopa in ljudi, ki, s tem ko jim laskajo, spretno izrabljajo njihovo Custveno pomanjkanje, ki ga Se niso uspeli ponotranjiti, za svoje lastne ambicije, pohlep po denarju, manije, kaprice in neCimrnost. Neposredna izkuSnja me je nauCila, da tudi tisti svet televizije in mode, ki je 'najbolj zavzet', Spekulira s pravicami homoseksualcev, ker cilja na to, da bi si pridobil publiko, gledanost ali da bi priSel do novih trgov... Svet zabave, mode in televizije ni na stezaj razSiril svojih rok, da bi me sprejel takSnega, kot sem, ampak me je, potem ko je ocenil moje sposobnosti, pustil vstopiti, da bi me nato izrabil, tako v vlogi igralca kakor tudi stranke, kot Se en Clen dobro uteCene ekonomsko-prehrambene verige. Z zalostjo gledam na slike iz tistih Casov, kjer sem na fotografiji ob znamenitih osebnostih druzbene elite, za katere sem tedaj mislil, da so pozorni na moje potrebe. Vsi se zdimo mladi, zapeljivi, obleCeni po zadnji modi. Vendar pa izza povsod navzoCih nasmehov prevara pride na dan, ker zivljenje ni vselej le praznik. Ni bilo tako nakljuCje, da se kasneje, ko sem zbolel, nisem veC rnogel slikati s tistimi ljudmi".
Kakor torej pravi pregovor: "Ni vse zlato, kar se sveti". Sploh ne v Sovbiznisu in modnem svetu. Za zunanjim bliSCem se skrivata velika CloveSka in duhovna revSCina ter prevara. Clovek je samo tisto, kar je po zunanjem izgledu, njegovo telo pa je predmet raznih izrab, zlorab in manipulacij. Zato pa je tako pomembno, da poskrbimo za celosten razvoj CloveSke osebe - pri sebi in pri drugih.
Andrej Vonäna
Sporocilo nekdanjega manekena mladim
Svet, v katerem ni meja, le nekaj priloznosti in veliko nihilizma
Svet mode je marsikomu postal vsakdan, veliko ljudi se po njem zgleduje in hkrati prepuSCa usmerjati toku vizualne in potroSniSke mentalitete. Pojavljajo se tudi raCunalniSki modeli, obrazi in telesa, ki znajo v prihodnosti nadomestiti velik del medijskega pojavljanja ljudi. MogoCe temu, kar vidimo, marsikdaj ze tezko reCemo resnica, saj gledamo novodobne ideale, obdelane ali izdelane z raCunalniSkimi programi in kozmetiCnimi pripomoCki, operacijami ipd.
Pomislite samo na medijske osebnosti, zasaCene v fotografski objektiv brez liCil in obdelave fotografij! Dejstvo ostaja - kar pride v naSo glavo, zna postati naSe videnje resnice in zelja.
IzkuSnje modnega sveta so razliCne. Vsekakor pa jih opredeljuje lastno vrednotenje in dozivljanje. Pred kratkim me je presenetilo dekle, ki sem jo spoznal na snemanju. Zaupala mi je svoje dozivljanje in gledanje na zivljenje manekenke. Delala je v Milanu in njena zgodba lepo oriSe me je tega skrivnostnega in mamljivega sveta. A te so kot povsod tarn, kjer si jih sami zaCrtamo. Naj bo to zivljenje brez meja, zivljenje za trenutke "sreCe" oziroma opijanjanja, mogoCe profesionalno zivljenje v ospredju druzbe in v soju luCi ali pa v senci, predvsem pa v vsem hkrati, kar je dozivljala njena 'cimra'. Tako je svet mode za nekatere enkratna priloznost, spet za druge hodnik brez izhoda, saj je postal priloznost za potrebe
drugih. Veliko je odvisno od nas samih, nekoliko pa tudi od zunanjih dejavnikov, zaradi katerih nekdo postane zrtev, ki nima izhoda.
Ce smem nekoliko okrniti zgodbo in primerjati dekleti v isti situaciji, je njuna zgodba tale. 'Cimra' je bila Se mladoletna in je o svoji starosti lagala - oCitno takrat odgovorne v agenciji preverjanje podatkov in osebna identifikacija nista zanimala, saj je verjetno imela celo ponarejene dokumente. Tega ne vem. Vzrokov, zakaj je Sla od doma, je lahko veC, socialna stiska, zelja po priznanju in vlogi v druzbi, zelja po koSCku bliSCa ali preprosto zelja in hrepenenje po sreCi. Da je dobila delo, je pustila nadrejenemu, da ji je v zameno za spolne usluge dodeljeval bolj Sa in bolj plaCana dela. Dekle, ki sem jo spoznal, teh tezav ni imelo, celo nasprotno, ta "nadrejeni" od nje tega nikdar ni direktno zahteval in je vseeno dobila dela. Preprosto, njeno gledanje na situacijo je bilo tole - kjer si postiljaS, tarn spiS, kar dopustiS, to dobiS. Res je, da v veliki meri sami dopuSCamo, do kod pustimo, da se nam drugi priblizajo - bodisi fiziCno bodisi psihiCno - in kaj od nas dobijo.
Upam le, da to prepoznate, preden bo prepozno.
Tudi mene so tako kot druge mlade gnale skrite zelje po priznanju, umestitvi v druzbo,
prepoznavnosti, zelji po posebnosti, pomanjkanje samozavesti in lastne identitete. Elite to pridno izkoriSCajo kot sredstvo
manipulacije, kjer oseba nevede ali zavestno pristane na doloCena dejanja, ki niso v skladu s
krSCanskimi vrednotami in moralo. Zal, se moramo vpraSati, zakaj so naSa zivljenja postala hlastanje za sreCo in zabavo, zakaj pristnost in resnica nista veC zazeleni - zakaj smo stalno nezadovoljni z naSim videzom, okoljem, kjer zivimo, prihodnostjo, vsakdanom in zivljenjem - zato, ker je za druzbene elite naSa nesreCa njihovo bogastvo. Ce Slovence kritizirajo zaradi nevoSCljivosti, mislim, da se to ne more niti za prst primerjati z nevoSCljivostjo elit do naSega zadovoljstva in sreCe. Zelim, da prepoznate svojo lepoto, svojo posebnost in skromnost ter majhnost v stvarstvu - Sele takrat boste pripravljeni za
velika dejanja. Bogastvo, ki smo ga prejeli, je raznolikost, ki med nami tvori pestrost. S prepoznanjem lastne posebnosti in sposobnosti uresniCujemo naäe poslanstvo pri ohranjanju te raznolikosti. Upam, da vasa prihodnost ne bo prihodnost enakih CloveSkih in okoljskih produktov, temveC bogastvo v raznolikosti. Zal, danes opazam dejanja, ki nimajo nobene zveze s posilstvom ali kakorkoli spletom okoliäCin, da so dekleta in fantje pristali na spolni odnos. Zal, je nekaterim telo postalo sredstvo za dosego osebnih ciljev. Za nekatere postaja celo sprejemljivo, da se "nadrejenim", ki so mogli v preteklosti izsiliti odnos, danes sami meCejo v naroCje. In kje so meje med izsiljevanjem, vrednotami, samospoStovanjem, cenjenjem ter prostitucijo? Je narobe, da dojemamo prostitucijo zgolj kot plaCilo za spolne usluge? Prostitucija je tudi zloraba telesa in spolnosti za pridobitev materialnih ali drugih vrednot, dela, druzbenega polozaja itd. Razlika je le v pristopu! Tu ni veC sklicevanja na lastna hotenja, zelje in Custva - bistvo ostaja isto. Prepoznavanje lastnih potencialov in posebnosti je zelo pomembno. Posebnosti oz. darove, ki jih prej memo, se med nami razlikujejo in zato smo tudi razliCni. Nekateri jih dobijo veC, drugi manj. Od nas je odvisno, ali bodo ti darovi temelj vrednot, za katere sta potrebna vztrajnost in odrekanje za dosego viSjih ciljev - torej tezja pot. Ali pa bodo ti darovi sredstvo razvrednotenja, plaCila, veCno iskanje sreCe v zivljenju za trenutke in uzitke. Morate vedeti, da vas oglaSevalske agencije, mediji in elite poznajo bolje, kot vas poznajo lastni starSi, prijatelji in bliznji.
Sledite srcu in naj to ne bo pehanje za uspehom, temveC naj postane hram vrednot in prebivalisce Boga. SreCno!
AleSKoSir
Kajetan Kovic:
Ljuba, nipoti nazaj. Nimam ti nicesar dati. Bil je in minilje maj.
Cvet ne more cvet ostati.
ljuba, ni poti nazaj. ^Vendar trebaje ziveti: ko cez leta spet bo maj, mora se nov cvet odpreti.
Kako na cesti prepoznamo metalca
Razvoj metalskega stila oblacenja
Nekemicne odvisnosti (3)
Zasvojenost z racunalnikom
Dokler ne molimo za vlado, je nimamo pravice kritizirati
Molitev in post ki oblikujeta zgodovino
Kako utemeljiti molitev in post za domovino in za vlado? Mnogi se morda ob tem zgolj nasmehnejo, drugi vidijo v tem klerikalizem, veCine pa ta predlog verjetno niti ne zanima in so do njega ravnodusni.
Morda nam lahko vsaj nekaj novih vpraSanj zastavi knjiga Molitev in post, ki oblikujeta zgodovino (Derek Prince,
Molitev in post, ki oblikujeta zgodovino, zalozba IGNIS,
2000), ki skuSa pomen molitve in posta utemeljiti s pomocjo Svetega pisma, zgodovine in osebnih izkuSenj.
Ob 20. obletnici samostojne Slovenije smo v nevarnosti, da ostanemo pasivni in si ponavljamo: "NiC se ne da narediti". S tem nismo veC sol in luC sveta. Dokler ne molimo za vlado, je tudi nimamo pravice kritizirati. Ce samo brezglavo kritiziramo oblastnike, kritiziramo sebe, ki smo te oblastnike izvolili.
To pa seveda ne pomeni, da ne smemo presojati in razpravljati o politiCnih vprasanjih, ki zadevajo naSe "skupno dobro".
Derek Prince utemeljuje molitev in post za vlado zelo preprosto. Bog usliSuje proSnje, ki so v skladu z njegovo voljo. To, da imamo dobro vlado, pa je vsekakor Bozja volja, saj nas je Bog ustvaril po svojipodobi in zeli, da bi se vsi ljudje zvelicali. Ce imamo vlado, ki je neucinkovita, zapravljiva, samovoljna, kriviCna ..., to ni dobro ne za ljudi ne za vlado.
Postavljajo se naslednja vpraSanja, povezana z naSo odgovornostjo. Ali verjamemo in smo priSli do spoznanja, da je dobra vlada Bozja volja? Ali za dobro vlado molimo? Ali verjamemo, da bo Bog naSe molitve za dobro vlado gotovo usliSal in se mu za to ze vnaprej zahvaljujemo?
Bog se posluzuje tudi krvoloCnih in malikovalskih vladarjev. Iz Svetega pisma vemo, da je izbral Nebukadnezarja, ki je uniCil Jeruzalem, tudi Jeruzalemski tempelj in Izraelce odpeljal v babilonsko suzenjstvo. Ce je ljudstvo nepokorno Bozji volji, ga Bog podredi okrutnim
vladarjem. Ko se ljudstvo spreobrne, pa Bog poskrbi za zamenjavo vladarjev ali pa za to, da spremeni njihova srca.
In kakSno vlogo ima pri vsem tem post? Post spremeni Cloveka in odstrani ovire za Bozje delovanje v nas. DoloCene milosti, ki so v skladu z Bozjo voljo, lahko izprosimo z molitvijo, za nekatere milosti pa je potrebno molitvi dodati Se post. Tudi post, ki je skupinski. Tako, kot naj bi kristjani redno molili, naj bi se tudi redno postili, npr. vsak teden en dan. Seveda pa je pomembno, da se postimo na tak nacin, da nam post koristi. Zgoraj omenjena knjiga daje tudi nekaj praktiCnih odgovorov na vpraSanje: "Kako naj se zaCnem postiti"? Pomembno je, da preCiSCujemo svoje nagibe za post, spregledati pa ne smemo niti telesnih vidikov postenja. Bozji blagoslov je mozno zapraviti, Bozje groznje pa odvrniti. NavzoCnost praviCnih je pomembna za to, kako Bog ravna s celotnim ljudstvom. Ce bi bilo v Sodomi vsaj deset praviCnih ljudi, Sodoma ne bi bila uniCena. Po nekaterih ocenah naj bi Sodoma Stela 10.000 prebivalcev. Ce ta ocena drzi, potem je razmerje, ki Se omogoCa prezivetje doloCene skupnosti, 1:1000. Na tisoC prebivalcev bi moral biti za prezivetje vsaj en praviCen. Ce v Sloveniji zivi 2 milijona drzavljanov, pomeni, da bi za obstoj naSe drzave moralo biti med nami vsaj 2000 praviCnih! Gornje Stevilke in izraCun minimuma lahko postavimo pod vprasaj, z gotovostjo pa lahko trdimo, da bi se nam veliko bolje godilo, da "Casi", v katerih zivimo, ne bi bili tako kilavi, Ce bi bili praviCni vsi drzavljani RS.
Gospod, v tvoji hi§i je veliko bivaliSC. Daj nam voditeljev, ki bodo skrbeli za zakonitost in red, za svobodo govora in zdruzevanja, za solidarnost in spoStovanje razliCnosti, tako da bomo ziveli v miru, medsebojnem spoStovanju, da bomo podjetni, ustvarjalni in rodovitni ter tako slavili Tebe, ki si neskonCna Resnica, Dobrota in Lepota.
Bogdan Vidmar
ZnaCilni elementi metalske mode so usnjene jakne, ozke kavbojke, motoristiCni skornji, telovniki iz jeansa z raznimi naSitki in znackami, verige in razni usnjeni modni dodatki s kovinskimi bodicami.
DanaSnjo
prepoznavno obliko je ta stil oblacenja dobil v osemdesetih letih prejsnjega stoletja.
Oprijete kavbojke v Crni ali modri barvi so nosili ze starejSi rokerji. Metalci so, kot potomci le-teh, to kulturo samo nadaljevali, svojim kavbojkam pa so, kljub negodovanju starSev, ki so jim kavbojke kupili, dodali nekaj raztrganin in odrgnin. Namesto kavbojk so v osemdesetih metalci, kot tudi predstavniki drugih Subkultur v tem Casu, nosili tudi oprijete hlace iz raztegljivega materiala, predvsem v Crni barvi. Dandanes teh zadnjih skoraj ne vidimo vec, veliko metalcev pa danes nosi hlace v vojaSkem slogu, z veliko zepi in kamuflaznimi motivi. Ko govorimo o metalskem stilu oblacenja, so glavni pionirji bili Clani britanske zasedbe Judas Priest, predvsem njihov pevec Rob Haiford, ki so na svojih nastopih ze ob koncu sedemdesetih let nosili usnjene obleke z raznimi okovanimi okraski. Na oder so se pogosto pripeljali kar na motorjih. Velik del njihovih oblacil je nam ree izviral ravno iz sveta motociklizma. Usnjene jakne, ki jih Se danes nosijo metalci, niso dal ec od tiste, ki jo je James Dean nosil, ko je na velikem platnu jahal svojega jeklenega konjiCka.
Drugi, malo bolj kontroverzni del, pa je pri sei iz t. i. "usnjene subkulture”, ki je predvsem znaCilna za homoseksualce in sadoma/ohisticne seksualne tendence.
Haiford je, kot je Sele v nekem intervjuju v poznih devetdesetih letih povedal, okovane usnjene zapestnice, pasove, verige in podobne modne dodatke nosil ravno zaradi svoje spolne usmerjenosti. Ostali pa, ki usnjene subkulture niso poznali, so v teh dodatkih videli poudarek agresivnosti novega stila glasbe, ki se je razvijal. Takrat so metalci v velikem stevilu zaCeli zahajati v trgovine s seksualnimi pripomoCki, da bi se lahko oblacili v tem novem slogu.
Namesto usnjene jakne v toplejSih obdobjih nosijo tudi telovnike iz jeansa z raznimi naSitki in znackami z logotipi skupin ter okovanimi okraski. Vsekakor pa tako pod usnjeno jakno kot pod telovnik spada er na majica s tiskanim motivom kakSne heavy
Vpetek je priSla k meni umret Cebela. Majhna smrt je bila to, a vendarle smrt. Predvsem zato, ker so Cebele nekakSno upanje za prihodnost. Dokler so, CloveStvo ne bo izumrlo, pravijo. Zato mi je bilo tezko. Ker je bilo v njeni smrti tudi malce smrti CloveStva.
Prav isti petek so slovenski maturantje postavili nov svetovni rekord v Cetvorki. In rekord v zauzitem alkoholu na enem mestu. Majhna smrt je bila to, a vendarle smrt. Ne gre sicer gledati tako Crnogledo. Niso vsi taki, nikakor ne. VeCinoma me ob sreCanjih z njimi navdaja ponos, ko jih sliSim in vidim v njihovih velikih in pogumnih naCrtih. Res so "bogati mladeniCi", z bogastvom za prihodnost. Pa me vendar ob izjavah tistega petka zaskeli, kot bi dozivel majhno smrt: "To je predvsem dan, ko se ga napijem", je rekel eden od pleSoCih maturantov novinarki Dela.
Ni ne prvi ne edini, ki to pravi. Predvsem me skrbi to, da niti sam ne ve natanCno, zakaj to poCne ob vsaki priloznosti. Maturantska parada ni edino, je pa eno od glasnejSih sporoCil, da je nekaj v tem svetu strahovito narobe, Ce je edina oblika zabave, ki jo premore naäa mladina, pijanCevanje.
metal zasedbe.
Zgoraj omenjeno je znacilno predvsem za Evropo, Cez luzo pa so nastajali drugaCni slogi te zvrsti in z njimi tudi rahlo drugaCen ali kdaj tudi popolnoma drugaCen stil oblacenja. Medtem ko so britanski metalci, pod vplivom t. i. "novega vala britanskega heavy metala", nosili predvsem motoristiene in vojaSke Skornje, so privrzenci v Ameriki nastalega "thrash metala" raje imeli visoke Sportne copate. ZnaCilna predstavnika te zvrsti sta zasedbi Metallica in Anthrax.
Razvoj je prihajal z vseh vetrov in vsaka skupina in vsak nov slog sta dodala nekaj svojega. Clani skupine Motörhead so na primer vpeljali pasove z naboji. Iz skandinavskih dezel so priSli motivi iz njihove mitologije, zlasti znaCilno Thorjevo kladivo. Najbolj priljubljen pa je v Ameriki postal "glam metal" (imenovan tudi "hair metal"), ki je - kot ze samo ime pove - temeljil ravno na glamurju. Predstavniki te zvrsti so se oblacili v oblacila, ki so bila prej znaCilna za zenske, nosili so Skornje z visokimi petami, uporabljali so Sminko in druga liCila ter veliko nakita.
Podobno je tudi na Japonskem, kjer pod vplivom gibanja "visual kei" glasbeniki izgledajo, kot bi bili kakSni junaki iz sveta japonske animaeije. Vendar pa to gibanje na Japonskem ne zajema le metalsko glasbo. Kakor ostala moda se seveda tudi oblacila metalske subkulture skozi Cas spreminjajo. Marsikateri metalec danes kombinira stare elemente in sodobno modo. Tako lahko vidimo koga, ki od metalskega ne nosi niC drugega kot le usnjeno zapestnico ali majico z motivom metalskega benda. Vsekakor pa osnovni sestavini, usnje in jeans, ki so ju ze v osemdesetih opevali Clani britanske zasedbe Saxon v svoji pesmi Denim and leather, Se vedno ostajata znaeilni znak te subkulture.
Jure Vonäna
Morda je tako zato, ker se morajo v svetu, v katerem zivijo, stalno dokazovati. Naä svet je postal velika maska, iluzija uspeha in priljubljenosti, ki so jo ustvarile pop zvezde in vsi, ki jih z obCudovanjem gledamo. V njem ni prostora za realnost, za poraze, za padee, in teh je takrat, ko se Sele uCiS ziveti, tako veliko.
Biti nekdo. To je zapoved. A s Cim naj se dokazejo in izpostavijo? Z glasom, ki niC ne pomeni? Z besedami, ki jih nihCe ne posluSa? Z dejanji, ki jih nihCe ne jemlje resno? Opazimo jih samo takrat, ko lezijo po cestah ali ko naredijo kaj neumnega. Takrat, ko so nekdo, pa eeprav na negativen naCin.
Vem, vse to ni niC novega. A to je sporoCilo, ki ga preprosto moramo sliSati. SporoCilo, da je mlade strah naäega sveta. Da nas potrebujejo. Da potrebujejo sree, ki jih bo sprejelo in razumelo, Cloveka, ki jim bo blizu in to vedno. SporoCilo, da tudi oni potrebujejo svoj prostor in glas. Ker jih svet potrebuje. Ker potrebuje njihove sposobnosti in vizije, njihovo novost in energijo. Tako kot Cebele. Ali pa ga ne bo veC.
Marko Rijavec
MOIITHV in POST.
ki obtAuicU 2godovirto
Ob rekordni maturantski cetvorki
Majhna smrt/ a vendarle smrt
Sisploh Se lahko zamiSljamo zivljenje brez raCunalnikov in interneta? Kaj vse nam raCunalnik omogoCa!
Znamo raCunalnik uporabljati kot orodje, ki nam slu2i za to, da smo z drugimi bolj povezani, za to, da se z njegovo pomoCjo uCimo in smo ustvarjalni ter za to, da doloCene naloge opravimo hitreje, bolj kvalitetno in uCinkovito?
Kljub vsem dobrim vidikom, ki jih je potrebno priznati in se zanje Bogu zahvaljevati, pa se »raCunalnik« lahko sprevrze v naSega morilca. V resnici ni kriv raCunalnik kot raCunalnik, ampak naS odnos do njega. Na koncu vedno pridemo do samega sebe in svoje "odgovornosti", ki je naS "odgovor" na doloCene zivljenjske izzive, v krSCanske jeziku lahko reCemo, da je to naS odgovor na Bozji klic.
Strokovnjaki v zvezi z raCunalniki razlikujejo veC vrst zasvojenosti: zasvojenost s pornografskimi stranmi na internetu, zasvojenost z virtualnimi odnosi, zasvojenost z iskanjem informacij, zasvojenost s spletnim igralniStvom, zasvojenost s spletnim dopisovanjem in spletnimi klepetalnicami... Zanimivo je, da govorimo o "virtualni resniCnosti", kajti Cetudi "seks" ali "umor" poteka zgolj na virtualni ravni, je ta virtualnost vendarle neka resniCnost. Pretresljivo je, da zasvojenost z raCunalnikom v konCni fazi Cloveka vodi v smrt, podobno kot zasvojenost s kemiCnimi drogami, npr. s heroinom. Tudi simptomi zasvojenosti so zelo podobni s simptomi pri zasvojenosti s kemiCnimi drogami. "RaCunalnik" Cloveka razCloveCi in izCrpa, tako da ne more veC
skrbeti za svoje osnovne potrebe.
Ob prekomerno potroSenem Casu pred raCunalnikom so beg od realnosti, osamljenost, izguba prijateljev, nesposobnost za posluSanje in dialog, umikanje v anonimnost, telesna izCrpanost in zanemarjenost, znamenja, da smo "v posesti raCunalnika".
Kaj lahko naredimo na preventivnem podroCju? Ali duhovniki, uCitelji, starSi o teh vpraSanjih sploh razmiSljamo, o tem govorimo in za delo z raCunalnikom vzgajamo? Ali pa morda zasvojenost z raCunalnikom celo omogoCamo, ker smo veseli, da je otrok doma za raCunalnikom in vemo, kje je, ker je tih in miren? Pri tem ne mislim, da bi morali biti vzgojitelji mladega rodu v prvi vrsti nadzorniki in policisti. Zal je vCasih potrebno tudi to in te naloge se ne bi smeli izogibati. Toda v prvi vrsti bi morali biti odrasli zgled zdrave uporabe orodja, ki mu pravimo raCunalnik. V prvi vrsti bi morali otroke vzgajati za samozavedanje, tudi za samozavedanje in kritiCno presojo osebnega odnosa do raCunalnika?
Bogdan Vidmar