127. štev.
Pavleta! Iranko v drtavl SHS.
V Ljubljani, v soboto 5. junija 1930.
fc-3r Posamezna štav. 1 krono«
Leto IV.
tahaja razen penriefjlca m dneva po prazniku »••h dan opoldan.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica it. 6/L, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri' obS. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 65 mm po K 1’20. Uradni razglasi, poslano ter no-ttoe isti prostor K 1*60. Pri večjem naročilu popust
Glasilo Jugosiov. socljalno - demokratične stranke.
Telefonska st. 31%
Naročnina: Po politi ali z dostavljanjem na dom za oelo «eto K 180, za pol leta K 90, za četrt leta K 45, ta mesec K 15, Za Nemčijo celo leto K 216, sa ostalo tujino in Ameriko K 240.
Reklamacije za Ital so poStnine proste.
Opravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8/1., Učiteljska tiskarna.
Spor med Avstrijo in Ogrsko«
se ne oburožuje proti Ju-Drot?VI n.eR0 tudi in menda zlasti teira <^Vslrii- Avstrija se čuti zaradi
borin rv!ena *Iede na mir m svo
skem' * **ar zmagala na Ogrebi” ^/'revolucija, steza nepre gotc? JVRJe^reinplte v Avstrijo. Mo-ip v Budimpešti ne pošiljajo tja «««•	.. . in W>Hciste, hoteč zavesii
voi policijski sistem v Avstrijo, ne-R0 organizira rope in umore s strupom ter celo bele garde, ki naj bi napadle republiko. Že takoj izpočet-»a protirevolucije Je stooilo mnogo avstrijskih častnikov, v Horthyjevo yojsko, od katerih so nekateri to storili zaradi kruha, velika večina l<: pa pri tem imela politični namen Boj proti ogrskim boljševikom jim j:-* bila le dobra prilika da zopet začno boj za obnovitev habsburške vojaške monarhije. Horthv ie od začetka lema! v službo le posamezne avstrijske častnike, danes gre pa že daljy m zbira ob zahodni ogrski meji cele častniške bataljone in jih vežba, do-Čim drugi monarhistični častniki zbirajo na Dunaju in po državi črnoru-mene legije. Avstrijska vlada je zaradi teh dogodkov strogo klicah >grsko vlado na odgovor
Odrska ie podpisala mir v Neuil-lvu. Vlada je pa brez moči, odločuje častništvo. ki ie co protirevoluciji prišlo do moči. To oblast more ohraniti le. če ie bojevita na zunaj. In v 'pesnici Ogri komaj čakaio trenutka, aa zopet osvoje tiste zemlje, ki jim j*n je vzel mir. Zahteva zase Slovake. Intrigira v Hrvatski ter agitira na
Sedmograškem. V prvi vrsti pa nameravajo napasti Avstrijo, ker je ta najslabotneja soseda.
Nikakor pa ne gre tukaj samo za pridobitev dežel. Za temi akcijami tiči več, ne gre za podonavsko gospodarsko zvezo, ki bi imela pomen, gre pač le za Habsburgovce, ki mislilo. da bodo potom ogrske reakcije zavladali najprej tam in potem osnovali nekakšno uovo avsti o-ogrsko državo. Pri tem podjetju pa bi njih aKcijo kar najbolj podpirale notranje zmede, ki bi utegnile nastati. Ce Ogrska skuša pridobiti Slovake. Sed-mograško in Banat, če sprejema tuj« državljane v beio vojsko, dasi je podpisala mir, ki to prepoveduje, zavaja s tem tuje državljane k vele izdaji m pripravlja krvavo meščan sko voino, ne ogroža s tem in z na' črtotn c ustanovitvi habsburške monarhije samo Avstrijo, nego tudi vse druge prizadete sosednje države. To Je zločin, zakaj ogrski kivavi jarm pozna ves svet.
Stvar se ne tiče le Avstrije, ki 11 ie enlenta prepovedala oboroževanje. Tiče se vseh sosednjih držav, zlasti pa se tiče napredka. Nikakor sl namreč ne moremo misliti, da bi smela ogrska reakcija delati, kar b; hotela, ker bi to pomenilo največje zlo za Evropo. Vse delo reakcije vodijo antisemiti in »rimljani«. torej največii sovražniki delavstva, razvoja in napredka. Kdor na to pospešuje. je največii sovražnik Evrope, nje duševni in materifelni morilec.
Razredni boj v Franciji.
V	Franciji vladajo podobne ra?. Mere kakor pri nas. Kapitalizem sc šopiri in izžema iz proletarca poslednje srage. Vlada, v kateri imajo moč medstavniki buržoazije, podpira kapitaliste na yso moč. Francoske Mu proletarijatu je tako postlano s »rnjem prav kakor našemu. Ni čuda, da se je zato tam preletarijat v svnji samoobrambi tesno organiziral. Delavstvo Je ponajveč organizirano ločeno po strokah v organizacijah, ki Jih imenuieio sindikate. Ti so povečini združeni v osrednji organizaciji »Generalnem udruženju dela«, (francoske kratice, ki jih bom rabil tudi v
nasledniem so za to organizacijo C.
o. r.).
Proletarijat je spoznal v neprimerni upravi transportnih podjetij (predvsem železnic in paroplovstva) najhujšo oviro padanju cen. Nenasitnost transportnih družb ima za po sledico oviranje naprav novih kanalov, ki bi pocenili prevoz blaga. Izredno visoki tarifi pritiskajo na cene. Vkljub visokim tarifom pa izkazujejo družbe »izgubo«, ker imajo uprave seveda vse polno koritarjev, ki si bašejo žepe s tantiemami i. dr., država naj pa pokrica deficite! (prim. razmere pij nas!)
W|111 w iii r m _
Proletarijat ie v Franciji že dolgo kazal na nevzdržnost takih razmer, podajal načrte za pravilno in pravično izrabo prometnih pomočkov, ki naj so v blagor vsem državljanom, ne pa sredstvo za bogatenje nekaterih izvoljencev na škodo državi — na škodo vsemu prebivalstvu. Pri tem stremljenju ie našel proletarijat. pri vladi, pri večini parlamenta gluh.-i ušesa. Ni pa odnehal. Pred tremi let: ie podal že predloge za sociializacijo (ali kakor tam pravijo za nacionalizacijo) transportnih podjetij — brez uspeha. Pa vedno resnejše so postajale njegove zahteve, in v aprilu t. 1. se Je začel Jasno pripravljati na odločilni boj. Koncem aprila Je poizkusil še s parlamentarnimi sredstvi doseči uspeh, a buržbaziia ie - kakor v posmeh vsemu proletarijatu — zavrnila v parlamentu vse socijaiistične davčne predloge ter zvalila plačilo novih milijard na že itak preobložena ramena konsumentov. To Je pospešila je odločitev za boj.
Prišel ie 1. maj, in vlada je v svoji neprevidnosti, nespretnosti ali mo goče tudi preračunan! hudobnosti izzvala v Parizu in po deželi nemire; tekla ie kri, ki je utrdila v proletarijatu odločnost. Sindikat železničarjev le sklenil takojšnlo stavko ter objavil zahtevo proletaiiiata železnice se morajo nacionalizirati, t j. soci-jalizirati. Vlada le upala, da zaduši odpor z znanimi buržoazijskimi sred stvi. Proglasila je, da ogroža stavka državo (?) in izumetničila tako pro-tidržavno tendenco gibanja. begala Je prebivalstvo s tajeniem, češ, saj ni stavke ali z oglasi, da gre ta hi ta dan vse delavstvo zopet na delo, žugala je z vsem mogočim. ter ko ni vse nič pomagalo, začela po vrsti zapirat: delavske voditelje. S tem je seveda vlivala samo olje v ogenj; delavstvo ie bilo na vse •— pripravljeno. Vodstvo stavke je prevzelo takoj »Generalno tidružeiije dela* (C G. T.), ki je že 2. maja pozvalo na sravko koi odgovor, na državne mahinacije vsa mornarje, pristaniške delavce in rudarje. Vladi ie postalo nekam vroče. Skušala ie sicer z aoenti-provokaterji izzvati nemire, da bi mogla s silo udariti na delavstvo, a izborno disciplinirano delavstvo se ni dalo zaves*!. Zapustilo ie pač na poziv C. G T. delo, ni se pa spozabilo k nobenim nasilstvom. V tem oziru nam je pač lahko francosko deiavstvo v zgled
(le pomislimo na žalostne dogodke pri nas ob zadnji stavki, ko so de iavci tu in tam hoteli s s<lo preprečiti odhod vlakov itd., niso pa pomislili, da so taki čini pač, ker so storjeni v obupu — razumljivi, pa težko odpustljivi, in kar je najhujše: diskredi tirajo gibanje, ki izgublja v širokih plasteh naroda simpatije, to je svojo moralno oporo, brez katere redko kateia stavka uspe).
Na Francoskem so pač vlaki zaspali, a ne vsi, čeprav Je stavkalo takoj od početka že HO—100% vsega osobla. Vozili so seveda v zelo skrčenem obsegu. Vlada si sicer ni upala militarizirati železničarjev — kaj takega je mogoče samo na Balkanu
—	pač pa je pozvala tehnike i. dr., da vstopijo kot prostovoljci v službo »države«. Obljubila jim Je vse mogoče ugodnosti pri izpiiih i. dr. Tako je dobila sinove burž^azijcev in nekaj zaslepljencev, ki so omogočili vsaj nekaj vlakov, (velika večina se je pa »zahvalila«). Medtem postala prehrana vedno težavnejša. C O. T. je izjavilo: »Naš boj ne velja narodu. Ne zahtevamo zase nikakih ugodnosti, toš boj je v interesu večine naroda ; zahtevamo socijalizadjo transportnih podjetij, t. J„ uprava vseh teh podjetij naj bo v rokah produoentov (železničarjev) in konsumentov. Država naj polagoma pokupi vse delnice, do takrat pa naj delničarji prejemajo le zakonito določeno dividendo. Ne Zdhtevamo torej nobene krivice, in vendar pravijo kapitalisti, da smo proti nai odu. Res, da ogrožajo današnje iazmere trenutno prehrano, vendar, da dokažemo, da nai boj ni naperjen proti prebivalstvu, smo pripravljeni takoj stopiti v posebna pogajanja glede prevoza živil« —
Dne 10. maja so se začele že oglašati razne mestne uprave, apro-vizadje, zadruge, veletrgovci pri C. G. 1. ter prosile za prevoz živil. Le pomislimo, kakšen pomen zadobijo naenkrat delavske organizacije! Država ie sama brez moči, ne more prepeljati niti vagona moke. migljaj od sti ani C. G. T.: in blago se naloži, prepelje, razdeli. Delavstvo, tu vidiš, kai premore?, če si trdno organizirano in se poslužuješ samo zakonitih sredstev! Nedogledne so moralne posledice tega. Slepci izpregledujejo, glušci slišijo: delavstvo le vendar ogromna moč! Buižoazijsko časopisje (večina seveda, dokaz, da je
skoro vse časopisje y kapitalističnih rokah, prim. pri nas!) bruha ogenj in žveplo na »uporno delavstvo«, vla* da v svoji onemoglosti izgublja glavo ter začenja z očitnimi nezakonitosti * mi, zapira, uvaja preiskave; delava stvo ostane hladno in odgovarja na vse vladne nasilnosti z novimi legi* jami stavkajočih. Na vse vladne grožnje ima C. G. T samo en odgo* vor: razširjenje stavke.
C. G. T. združuje blizu dva ki pol milijona delavcev. Krasna armada ki pa ima tudi krasen generalni štab ki zna štediti s svojimi bataljoni. Ni pognal vse armade prvi dan v ogenj, Najprvo so začeli samo železničarji, za temi so stopili v boi pristaniški delavci, potem stavbinski, nekatere kovinarske stroke. Občudovanja vredna disciplina povsod, le tn kn tani jo je kršil — pa še to samo od kraja
—	kakšen sindikat, ki ni mogel več brzdati svojih članov, da bi mirno gledali, ko se drugi tovariši »bijejo«. Pa tudi to gorečnost, ki je gotovo y čast delavstvu, zavre še v pravem času železna disSclplina, in zopet se delavstvo ukloni in dela. »ker še ni prišla nanj vrsta«
Med tem se množe na progah nesreče vsled neizkušenosti »rumenih« (tako imenujejo vladne podrepnike), mladiči, nevajeni trdega dela popuščajo lokomotive, avtomobile; pro« met ie vsak Jan slabš, ne boljši.
Občinstvo, narod, vidi v delavstvu res organizirano silo, ki je no upogne nobena sila, ki ne odgovarja na krivice s krivicami, ampak bije svoj boj resno, brezhibno. In to im* poniral Simpatije vsega naroda so že na strani proletarijata. Vlada, ki je že 8. mala sklenila razpustiti C G, T., si tega sklepa ni upala izvršiti, ker je vedela, da se samo blamira, za armado 2 in pol milijonov bojev-nfkov more dekret o razpustu pome-> niti samo »cunjo papirja*. C. O. T, odgovori na ta sklep z odredbo stav-* ke pri razsvetljavi in pri strobar-stvu. Število stavkujočih Je naraslo tako že na nad pol milijona, ostala dva milijona sta še v rezervi. Buržo-azija je spoznala, da taki organizira-’ ni armadi ni kos — udala se je. 12. maja so prinesi vladni listi vladno predlogo o - - reorganizaciji železnic!!
Česar ni premogel triletni parlamentarni boj, to je dosegla kratka stavka. Vladni predlogi so sicer še
LISTEK.
^ P-Cehov:	“
Babje carstvo.
(Poslovenil Fran Pogačnik.)
(Konec.)
/P0 še kako!« je pritrdila 2uželica. »Imenitni dečki so. Ali hočeš, tetka, da snubim Anu-'ko za Vasilija Sebedinskega?
»Ne, Vasilij ;ma predolge noge,* je dejala »eta resno. »Premršav je in nima ugleda.«
Poslušalci pri vratih so se zasmejali.
»Kaj pa Pitnenov? Ali maraš Pimenova ?■-* vprašala Zuželica Ano Akimovno.
»Dobro! Snubi me za Pimenova!«
»Pri bogu?«
»Snubi1« je odločno ponovila Ana Aki Oiovna in udarila po mizi. »Častna beseda, da Ka vzamem!«	N.
»Prav zares?«
Ana Akimovna se je hipoma zasramovala ji žare lica in da Jo vsi gledajo: raztresla je »arte po mizi in stekla iz sobe. Ko le hitela p-j stopnicah in po<em zgoraj sed!a v sprejemnici « klavirju, se je razlegal lz pritličja šum. kakor bi valovalo morie; gotovo so govorile £ njej in Pimenovu in so njeoio odsotnost naj-brže dobro izrabile. Žuželica je žalila Barbaru sko in seveda ni izbirala izrazov.
V	vsem nadstropju je gorela le ena luč, v dvorani, in njen rntdii svit je padal v temno sprejemnico. Ura še ni bila deset. Ana Aki-jnovna Je zaigrala valček, drugi, tretji ., j^ala je neprestano. Žila je v temen kot za *Mvirjem, se nasmehnila in prihajalo ji je na misel, ali bi se ne odpeljala takoj v mesto, na Primer makar k Liseviču in mu povedala, kaj •e godi v. njeni duli. Motela bi govoriti brez
konca in kraja, se smejati, šaliti, a temni kot za klavirjem je neprijazno molčal in po vseh gorenjih prostorih je vladala brezljudna tišina.
Ljubila je mehke, v srce segajoče pesini, a imela ie trd, neuglajen glas; zato je pela ob spremljevanju klavirja, komaj sli?no, dihaje Sepetaje je pela pesem za pesmijo, največ o ljubezni, ločitvi, izgubljenih nadah in si v duhu predstavljala, kako dvigne k njemu roke in ga zaprosi s solzami v očeh:	»Pimenov, odvze;
mite mi to breme!« Tedaj ji bo, kakor da so i' odpuščeni vsi grehi, pri duši ji bo lahko in veselo, zaživela bo svobodno in morda srečno življenje. V nestrpnem pričakovanju se je sklonila k tipkam in strastno je zaželela, da bi se to življenje izpremenilc takoj; nenadno in strašno ji le bilo misliti, da se bo vleklo še nekaj časa Potem ie zopet igrala in prepevala jedva sli šno, vseokrog pa ie bilo tiho. Tudi iz pritličja ni bilo več čuti šuma; najbrž so ljudje poleg! spat. Davno le že odbila deseta ura. Začela se ie dolga, samotna neč.
Ana Akimovna je obšla vse sobe, poležala na divanu, prečrtala v kabinetu pisma, ki jih je prejela nocoj. Bilo je 12 voščilnih pisem in tri Pisma brez podpisa. V enem teh se je navaden delavec v strašni, komaj čitljivi pisavi, prito ževal, da se v tovarniški trgovini razpečava delavcem grenko oije, ki diši po petroleju. V drugem je nekdo ul ju dne javljal, da Je NazariČ pri zadnji dražbi, kjer je kupoval železo, sprejel tisoč rubljev podkupnine. V tretjem so jo psovali, da le nečloveška.
Praznično razpoloženje jo ie že popuščalo in da bi ga zadržala, je Ana Akimovna zope. sedla za klavir in tiho zaigrala enega novil valčkov; nato pa se ie spomnila, kako modro in pošteno le govorila danes pri obedu. Ozrla. se Je na temna okna, na stene s slikami, ni medli svit, 'ki ie prihajal iz dvorane in nenado-
ma je obupno zaplakala :n silno ji je bilo hudo pri srcu. da ie tako sama, da nima človeka, ki bi se z njim razgovorila, posvetovala. Da bi se utesila, se je trudila narisati si v duhn Pirne-nova. a že ni več mogla.
Odbila je dvanajst. Vstopil je Mišenjka, ne več v fraku, temveč že v žakeju in molče prižgal dve sveči Nato je šel iz sobe in se čez tr^iotek vrnil s podnosom, na katerem je stala čašica Čaja.
»Čemu se srne jate?« ga je vprašala An* AKimovna, opazivši smeh na njegovem obrazu
x	m* sem spotlai sem slišal, kako ste st šalili na račun Pimenova ..je dejal in si z roko zakril smejoča usta »Posadili bi ga bili prej za mizo. da bi obedoval skupaj z Viktot-jem Nikolajevičem in z generalom, gotovo fc: umrl od strahu.« Mišenjki so se od smehu pleča stresala. ^Sal vam ne zna niti vilic prijeti!«
Lakajev smeh, njegove besede, žaket In brki so napravljali na Ano Akimovno vfis ne-snažnesti. Zaprla je oči, da bi ga ne videla m si je nehote predstavljala Pimenova, obedujočega skupaj z Lisevičem in Krilinom; pjahi in neinteligentni izraz njegovega obličja se ji je zdel neroden, pomilovanja vreden in občutila je stud. Šele sedaj je, prvič ta dan, razumela, da so bile vse njene sanje o Pimenovu in o zakonu s preprostim človekom nezmisel,' budalost m prevara. Da bi se uverila v nasprotnem, in premagala gnjus, se je hotda spomniti besed, ki jih je govorila pri obedu, a ni bila več zmožna preudarka: sram radi svojih besedi in dejanj ter bojazen, da ie danes izustila kaj odveč in stud do svoje malodušnosti, so nenavadno razburkali njeno dušo. Pograbila ie svečo in urnr-. j kakor bi io kdo podii, hitela v pritličje, zbudilu Spiridovno in ii začela -zabičevati. da se Je šalila. Nato sc le vrnila v spalnico Rusa Maša. ki je dremala v stolu pri postelji, ie skočile kvi-
šku in popravljala blazine. Bila je utrujena ii zaspana In po eni strani so se ji usuli krasni lasje.
»Snoči Je zopet prišel uradnik Čelikov,« je zevaje omenila. »Nisem si ga upala javiti, ker ie bil zelo pijan. Dejal ie, da pride jutri.
»Kaj vendar hoče od mene?« se je razsrdila Ana Akimovna in vrgla glavnik na tla. vNe maram ga videti! Ne maram!«
Razsodila je, da Ji ni preostalo nič razen tega Čalikova, ki Je ne bo prenehal preganjati in jo vsak dan spominjati, kako nezanimivo in nezmiselno le njeno življenje. Res je Ie Se zato sposobna, da podpira uboge. Ah, kako je to glupo!«
Legla Je oblečena in zaplakala od sramu in žalosti. Najtežje in najnezmiselneje se ji le zdelo, da so bile današnje sanje o Pimenovu poštene, vzvišene, plemenite, a isti trenotek je čutila, da sta ji bila Lisevič in celo KrMin bhžja od Pimenova z vsemi delavci vred. Mi< slila le, ako bi bilo le mogoče prežiti dan na-silikati, bi se vse od urn > in banalno, na primer* obed, odvetnikove besede, jgra, strnilo v bistveno harmonično celoto, a sanj ’ in razgovori O Pimenovu li se odražali iz vsega kot jjokažena poteza. Tudi Je mislila, da Ji le že prepozno im* sliti na srečo, da je zanjo že vse izgubljeno, a vrniti se v ono življenje, ko ie še spala z materjo pod eno odejo, ali izumiti kako novo. posebno življenje, ni mogoče
Rdečelasa Maša je klečala pri postelji in strmela vanio žalostno, začudeno, nato je zaplakala in prižela svo! obraz k njeni roki. Tudi brez besedi je bilo jasno, zakaj ii je <ako hudo.
■Obe sva nespametni,« js vzkliknila V :a Akimovna med plaČem in smehom. — »Nespametni sva! Ah. kako sva nespametni!«
nezadostni, a *"■ skala se la zaglbala
— in podana Je možnost za pogajanja.	^
Stavka med tem Se traja. Organizacije, ki ne stavkajo, podpirajo stavkujoče materijahio (kar Je silne važnosti v ekonomiji moči!). Delavci, ki oskrbujejo prehrano na poziv C. G T., plačajo šestino mezde stavkujočim!
Proletarijat, ki še ni organiziran, stopa v organizacije, razr.; sindikati javnih nameščencev so priglasili svoj pristop k C. G. T. baš med stavko vse uspeh treznega, odločnega nastopa !	,	,
Z ozirom na dosežene uspehe Je 17. maja izvrševalni odbor C. O T. izjavil: »Dosedanje moči zadostujejo
ta boj, trenutno ni potrebno, da razširimo stavko « Dne 18. maja se Je sestala poslanska zbornica, ki naj sprelme vladno predlogo. S tem je dosegla stavka, če že ne popolen (vladna predloga ne ustreza popolnoma zahtevam prcletaiijata), pa vsaj velik uspeh. Zato ie v nekaterih sindikatih popustilo razpoloženje za nadaljevanje stavke. Težišče boja se je premaknilo sedaj — v parlament. V koliko in kako naj ta boj podpira stavkujoče delavstvo, je določal »Širši odbor narodnega udruženjai, ki je imel sejo dne 19. maja.
O nadaljnjem poteku tega vrlo zanimivega boja poročam drugič.
J. B (H.)
Interpelacija.
narodnega
poslanika Antona Kristana ta tovarišev na ministra za unutranje postave.
Oospodine ministre!	|	klerikalna	deželna	vlada	m	klerikalna
.V več interpelacijah smo že opo zorill na prakso, ki jo izvaja zadnje
čase ljubljanska cenzura.
Socialno demokratični dnevnik »Naprej« z dne 18. maja Je v št. 113. objavil pod naslovom »Macedonska reakcija« sledeči članek:
Poglavar te reakcije je g. Stojan Protič, ministrski predsednik v Bel-gradu. 2 njim sedi v vladi njegov poslušni sluga g. Korošec. V Ljubljani imamo klerikalno vlado,ki je eksponent g. Protiča. Kaj dela ta slavna gospoda, ki si je sama vzela oblast, ki ni voljena, ki se opira zgolj na bajonete? Ona zapira nedolžne Hudi, češ, da so »komunistu. Pri tem zapira pa predvsem znane organizatorja naše socilalno demokratične stranke. Ti ljudje so napravil! zaroto, da ljudstvo pogazijo, zavlečejo volitve za reč let, odstavijo z dnevnega reda agrai no reformo in oplenijo skupaj s kaplialisti državo In narod do kraia. Naš list je razkril protizadružno, protisocialno in kapitalistično vedenje klerikalne »Gospodarske zveze«. Skupaj z liberalnim! kapitalisti Je
»Gospodarska zveza« odločena ljudstvo opleniti in ga okrasti za milijone. Ustvaril se je monopol za eksploatacijo gozdov. »Narod« molč1, »Jugoslavija« molči. Vsi kapitalisti molče, ko se hoče do kraja odreti malega kmeta in delavca. Klerikalci se sramežljivo zagovarjajo in lažejo. Oni so korupcijonisti v velikem. Glej ljudstvo — oblast ni od tebe. ampak Qd Boga, trde klerikalci in plenijo, odirajo, se bogate, se vežejo s kapitalisti in se veselo požvižgavajo na svoja socijahia načela. Nečela so za volitve, meln lleber Bauer, kšeft Je kšef*, klobase so klobase Kdor drugače misli, gre lahko na - Zaloško cesto! — Ljubljanska cenzura j« ves ta članek zaplenila.
Vprašamo gospoda ministra unu1 trašnjih dela:
1. AH mu je ta konfiskacijsku praksa znana? in
2. če mu le. kaj misli UkrenHl, da bo ljubljanska cenzura Že enkrat prenehala biti organ slovenske ljudske (klerikalne) stranke.
V Belgrad«, 26 maja 1920.
Francosko uradništvo prijavilo svoj vstop v generalno udruženje dela.
Velika splošna stavka v Franciji, ki jemajnika meseca pretresala Francijo, je potegnila Millerandovl vladi krinko z obraza. Vjada Je pokazala svoj nesmisel za delavske zahteve ter za socijalni napredek, kakor je to lastno vsem meščanskim vladam. Z nasiljem In bajoneti te hotela pogazltl vse, kar ni meščanskega, tekla Je tud1 tam delavska kri, pozaprli so delavce ter voditelje njihovih organizacij Z najgršimi sumničenji in pomočkl Je nastopila proti glavni francoski delavski organizaciji, proti »generalnemu delavskemu udruženju*, hoteč Jo s tem uničiti. Tod« vztrajnost in solidarnost francoskega proletarljata Je to preprečila. Dosegla je vlada nasprotno. Zavednost vseh socialistično čutečih se Je dvignila, delavstvo se ie oklenilo svojih organizacij ter časopisov še trdneje, uvldev«, da
doseže svoi spas v teh. Tako se Je zgodilo, da ie stara preizušena organizacija francoskih uradnikov, v kateri so združeni vsi intelektualni delavci od vseučillščnega profesorja do navadnega uradnika, in ki šteje 65 organizacijskih pododborov z 200.000 člani, sklenila na svojem kongresu zadnje dni majnika z dvetre-tjinsko večino pristen k »generalne mu delavskemu udruženju*.
To Je bM odgovor nasilnemu ravnanju francoskega meščanskega bloka.
Krasna konstatacila: na eni strani slabotna vlada, z zavclenlmi financami. brez poiftlčne ekonomije, a na
drugi strani vedno rastoče organizacije delavstva vseh strok, a njim na čelu njih upravniki, združeni intelektualci.	______ —č-
(Vesti LDU.)
NASILSTVA NAD ŽELEZNIČARJI SE NADALJUJEJO.
Sarajevo, 2, V železniški stavki se Je ugotovilo, da je gotovi del višjih in nižjih uradnikov podpiral stavkajoče. Izvedla se Je preiskava, ki le končala s tem, da Je bilo odpuščenih več železniških uradnikov. Tujci bodo v 48 urah izgnani iz dežele, domači pa odpravljeni v domovinsko občino.
Abditus:
Železničarska stavka in nje posledice«
(MisH.)
I
Železničarska stavka J« pri nas polagoma umirala že od sobot«, dot
2-1. aprila dalje. Pravzaprav se Je njeno nmiranje začelo že mado poprej. Stavka ie bila predolgotrajna in že od početka med ostalim občinstvom — vsled napak vodstva — ni uživala tistih simpatij, ki bi Hh lahko.
Zahteve železniškega osobja so opravičene. Dokaz temu je tudi to, da so šli v stavko vsi oi prvega do zadnjega uslužbenca, ne glede na politično prepričanje posameznikov. Upravičena le zahteva,naj se končno in naposled uredi In zmoderniztra službena pragmatika; nadalje je oprav;čena tudi zah;eva, da se ure-de prejemki uslužbenstva sedanjim dravinjskim razmeram primerno. Ce se železniške uprave temu upi-
ZVIŠANJE DODATKOV VPOKO-
JENCEM JIJŽNE ŽELEZNICE
Belgrad, 1. Po poročilih Komisari-Jata ministrstva za promet v Ljubljani, bo upravni svet Južne železnice povečal dodatke vpokojencem te teleznice za 50 do 70%. To povišanj* v*Ua od 1. mata dalje.
IZVOZ ŽIVIL.
Belgrad, i (Uradno.) Ministrstvo trgovine in industrije objavlja:
ralo. potem je bila stavka opraviče na ta samocbsebl umevna. Razdt-mane gospodarske razmere silijo neprestano delavce ta uslužbence v mezdne boje. Ti boji so tembolj ostri, ker nima naša država nobene soct-jalno politične ustanove, ki bi vsaj poskušala mezdne spore mirno poravnavati, pred no se ljudje zatečejo k zadnjemu zatočišču — stavki.
Vse moderne države Imajo n. pr-poravnalne urade, samo pri nas take institucije ni, čeprav smo jo med vojno že-hneli (tzv. pritožbene ko-mMle). V socijalno-polltičnem oziru se v nelgradu ni storilo skoro prav nič, deloma zaradi nezmožnosti upravnega aparata belgrajsklh ministrstev, deloma tudi zaradi odpora posameznih reaketjonamih strank, deloma pa tudi zaradi nasprotovanja raznih delodajalskih institucij. Socitaini boli pri nas bodo imeli grobo obliko toliko časa, dokler bo naša socijalno • politična zakonodaja tako šibka in nepopolna, kakor Je še dam«. V takem položaju naš proletarijat ne more biti drugačen kot skrajno levičarski, skrajno revotu-
Ker se obeta dobra letev In vsled
naglega padanja cen na svetovnem trgu, so se pojavile pri nas velike količine živeža, ki so Jih zadržavaJ) kot rezervo. Da se olajša trg, Je začasni finančni odbor sklenil, da pripravljalni odbor središne zadruge za račun te zadruge izvozi do 4000 vagonov pšenice, do 15.000 vagonov koruze in 10.000 prašičev. Ječmena in fižola sme zadruga Izvoziti v neomejeni količini do konca t. m.
TISKARSKA STAVKA V BEL-GRADU.
Belgrad, 2. V ministrstvu za socialno politiko so se začela pogajanja med zastopniki tiskarskih delavcev in zastopniki lastnikov tiskarn radi končanja stavke. Splošno menijo, da se bo tiskarska stavka kmalu končala.
PADANJE KURZOV TUJIH VALUT. — RAZOČARANI ŠPEKULANTI.
Belgrad, 2. Na današnji boizi J« prišlo do ogromnega poloma. Vse tuje valute so silno padle. Izgube, ki so zadele velike trgovce in borzne špekulante, ki so špekulirali v tuji valuti, znašajo na milijone. Tako so n. pr. francoske franke ponujali daleč izpod kurza ter so prodajali 100 frankov za 170 dinarjev, kar bi odgovarjalo razmerju 100 frankov sa 680 kron. Kot vzrok temu padcu se navaja dobro stanje žetve in Izpre-memba v političnem položaju. Karakteristično je. da se sedaj v Bel-gradu čim dalje bolj prodajajo hiše. Hiš je naprodaj, kolikor kdo hoče. Istotako Je naprodaj mnogo nepremičnin. To pomenja, da gre špekulacija za tem, da proda nepremičnin« še sedaj, dokler so cene visoke. m. Vsled velike oonudbe nepremičnin jim ie začela cena zelo padati.
VSTAJA V ALBANIJI PROTI ITALIJANOM.
Belgrad, 2. junija. »Progres« poroča te Skadra: Vstaja proti vladi traja dalje. Pred nekaterimi dnevi so imeli vstaši krvav spopad z vladnimi pristaši pri Brezi, pri Katerem ie bilo mnogo mrtvih. Vstaši napadajo tudi Italijane. Ko so Italijani premestili nekaj svojih čet Iz Skadra, so te oddelke napadli vstaši pri Bušati; pri tem je padlo 37 Italijanskih vojakov z majorjem na čelu. Razen tega so vstaši zaplenili mnogo masti in vojnega materijala. Isti časopis objavlja tole vest I* Podgrada : Vedno o-čltnejša ie namera vstaše^. da iztl-rajo Italijane Iz Valone In drugih krajev, ki jih Imajo še Italijani zasedene. Oddelek vstašev je napadei Italijane pri Tepeleni, hoteč zavzeti to mesto. Italijani so začeli streljati s topovi in so se Arbanašl morali umakniti. Nato pa so ponovno napadli in so res izgnali italijanske čete. j* Tepelene. Ujeli so 400 Italijanskih vojakov, zaplenili nekoliko topov m vojnega materijala. potem pa so zavzeli Premeti in Brozo in prišli do Valone, kamor so se umaknile vse Italijanske čete Iz okolice. Italijani z mrzlično roaglostjo utrjujejo pošto-Jarrtce okoli Valone z bocteSo žico m pkoP!.
DEKLARACIJA ČEHOSLOVASKE VLADE.
Piaga, 1. Ministrski predsednik Tušar le v današnji seli poslanske zbornice izjavil, da le prejšmja vlada izpolnila svojo obljubo glede razpisa volitev v narodno skupščino hi skli-can)a parlamenta. V piedpogajanjih ni bilo mogoče pripraviti definitivne parlamentarne konstelacije. Stvarno in politično se opira rekonstruirani
cijotiaren, ker more upati na zboljšanje svojih žalostnih in bednih razmer le od prevrata, in sicer političnega ta socijalnega prevrata. Vsak, ki pozna novejšo socijalno zaščitno zakonodajo drugih držav, zlasti ono Nemške Avstrije, Nemčije- Angleške, švice ali ono Skandinavskih drža-vio, ve, da smo mi v Jugoslaviji v tem pogledu najzadnjl. Nočem preiskovati, kdo Je temu kriv. Naš »parlament« ni storil doslej v teh rečeh nič, centralna vlada zelo malo, komaj omembe vredno, pokrajinske vlade pa nimajo zakonodajne moči. Dokler bodo naše gospodarske razmere, zlasti tudi naša valuta in naša socijalno * politična zakonodaja, ne današnji nizki stopnji, toliko časa bodo oblike socijalnlh bojev krute in tupatam tudi nasilne. Tudi obrožena moč države ne bo na tem veliko izpremenila in končno m naposled tudi zelo malo zalegla.
To sem hotel povedati, predno preidem k železničarski stavki in njenim posledicam.
Predvsem’• kako se Je žetaznl
kabinet na prejšnje skupine strank. Nadalje ta naghšal, (k razumevajo Čehoslovaki s človeškega stališča položaj Nemcev in Madžarov, ki se le težko prilagodujejo novim razmeram časa. Čehoslovaki pa moralo svoj državnopravnl položaj najnatančneje označiti. Češki narod je ustvaril začetkom srednjega veka to državo, ki lo le vnovič vzpostavil s pomočjo Slovakov. Prepričani smo, da bodo Nemci pri izgraditvi države mirno sodelovali. Glede tešinskega vprašanja Je izvajal ministrski predsednik, da Čehoslovaki ne goje na-pram Poljakom nobenih sovražnih čustev, da se pa ne bodo odpovedali svojemu pravu, ki ga bodo branili. Čehoslovaki hočejo živeti s sosedi v miru. Kar se tiče zunanje poiltfke bo čehoslovaška republika hodila v dosedanji smeri.
VSTAJA V BESARABIJI.
Moskva, 2. V Besarabiji Je vsled rekvizicij rumunske vojske izbruhnila vstaja. Rumunski posestniki v naglici zapuščajo deželo in odhajajo v Bukarešt in Jassv.
GOSPODARSKA POGAJANJA ENTENTE Z RUSIJO.
Berlin, 1. »Berliner Tageblatt« lavlja iz Haaga: Kakor poročajo Iz Londona, je bi! včeraj v angleškem ministrstvu za zunanje zadeve prvi razgovor med Lloyd Georgem in Krasinom. Razpravljala sta o vzpostavitvi trgovskih odnošajev. pri čemer le angleška vlada vztrajala na stališču, da se morajo vsi vojni ujetniki, ki se še nahajajo na Ruskem, vrniti v domovino, predno se more misliti na vzpostavtev trgovskih od-iošalev. Trgovina se pa ne sme zlorabljati v propagandne namene. Francija se ne udeležuje teh pogajanj. Francoska vlada le mnenja, da mora Llovd George biti v polni meri odgovoren za pogajanja s Krasinom. Morda se pozneje udeleži pogajanj po svojih trgovskih izvedencih.
BOJKOT PROTI MADŽARSKI.
Amsterdam, 1. V včeraj se vršeči seji medzavezniške zveze transportnih delavcev je generalni svet te zveze sklenil, da se udeleži bojkota proti Madžarski. Odposlanci ^Anglije, Francita, Nemčije. Avstrije, Nizozemske, švedske, Norveške in Danski so izjavili, da bodo v njihovih deželah sledili pozivu kakor en mož. Dežele. ki niso bile zastopane, bodo izdale enak proglas še ta teden.
I čarska stavka začela hi kako se le
Politični pregled.
-+- Masaryk odredil amnestijo. Predsednik čehoslovaške republike, Masarvk, je ob priliki, ko se Je sestal novi parlament in nova vlada, odredil obširno amnestijo za delikte politične narave, predvsem one, ki so bili naperjeni proti čehoslovaški republiki in storjeni do 7. marca t. 1.
+ Plebiscit v tešlnskem ozemlju re ne bo vršil. Praška »Tribuna« priobčuje poročilo nekega angleškega lista, po katerem te bila čehoslovaška vlada 5z Pariza opozorjena, da
namerava posianiSka konferenca
preklicati ljudsko glasovanje v te-šinskem ozemlju in da bo sama odločila o usodi Tešina. Z ozirom na to, da bi bil ta preklic v prid Poljski ta krivičen čehoslovaški. Je pariško poročilo povzročilo v čeških vladnih krogih veliko ogorčenje. Praška vlada bo zoper ta načrt protestirala ta izjavila, da zahteva izvršitev ljudskega glasovanja.
-1- Priprave za monarhistični puč v Nemčlil. »Berliner Tagefcatt« po-
vodila? Mislim, da ne bo škodovalo nikomur, ako bom povedal naravnost, brez ozira na levo ln na desno, to, kar mislim, Konstatlral sem že, da stavka ni uživala tistih ta takšnih simpatij med občinstvom, kakor b: lih bila smela pričakovati.
Stavko Je vodila sindikalna centrala v Belgradu; ona Jo je tudi ra-počela. Naši sfcvenaki železničarji so bili od nekdaj vajeni poslušati ta ubogati svoje osrednje vodstvo, ki je bilo za časov Avstrije na Dunaja. Dunajska strokovna vodstva so bila vedno zelo previdna ta stavka Je bila vedno zadnje sredstvo pri doseganju boljših življensklh pogojev prizadetega delavstva. To vodstvo le bilo skoro vedno dobro ta delavstvo se Je tekem let navadita, mu brez na daljnega zaupati. Ko smo prišli v Jugoslavijo. Je postal Belgrad drlavmj središče in naše slovenske delavske organizacije, ki so po preobratu obviseie nekako v zraku. so iskale novih svea, novega vodnika. Našle so ga.
roča dne 2. t. m.: Od predvčerajš-i njega dne se v okolici Erknerja in Fangschleutena koncentrirajo četi, id se zbirajo iz ostankov dobrovolj* skega kora. V Potsdamu se zbirajo menda bavarske čete m tam igra princ August Wilhelm Hohenzollern^ ski posebno vloge. Prihodnjo nede< ljo nameravajo izvesti akcijo, pri kateri bi aretirali vse pacifisie. — Nadalje poročajo socijalistični listi v. Nemčiji o tajnih vojaških pripravah. Semtertje se opazi male oborožene čete. Večjih podvzetij ne manjka. Tako poroča socijalistični list v Frankfurtu, da se hoče nemško-na-cljonalni in vojaški poskus puča V velikem obsegu izvršiti sedaj 5. ln 6. junija,' da se zavlečejo volitve v parlament, ki se morajo v kratkem vršiti. V okraju Greifswald je rrl* pravljenih 2300 častnikov preoblečenih kot moštvo. Izgotovljene so že liste delavskih voditeljev, katere hočejo najprej zapreti.
f Mirovna pogodba z Madžarsko. V tietiem delu mirovne pogodbe z Madžarsko se govori o razmerah Madžarske do Jugoslavije. Madžarska prizna popolno neodvisnost Jur goslavije in se odreka po Jugoslo* vanih zasedenim bivšim madžar* skim okrajem. Čez 14 dni bo posebna komisija določila natančno meta med Jugoslavijo in Madžarske. V tej komisiji bo en Jugoslovan, ea Madžar in 5 članov ententinih držav. Madžarska se pravici do Rek« popolnoma odreče. Madžari, ki postanejo podaniki Jugoslavije, uživajo popolno enakopravnost z stalimi državljani glede šolstva, veroizpovc-danja in socijalnega stališča.
4- fzprememba francoske ustave. Kakor javlia »Eelio de Pariš« je francoska vlada opustila namero, da skliče obe zbornici v Versaillesu, da spremenita ustavo in da vpostavl mesto podpredsednika republike 4- Sefa zveze narodov se bo vr-šiia dne 27. junija v San Sebastianu,
4- Skrbi Angležev. Veiike pre* glavice delajo Angležem boljševikl in Turki. Boljševiki udirajo v Perzijo in uporno turško nacijoralstično gibanje resno ogroža sklepe in nakane ententinih držav, ki so si n« papirju že porazdelile med seboj maloazijsko Turčijo. Na eni strani Je ogrožena Indija, na drugi sueški prekop m Egipt. V Mali Aziji, Arabiji In bogati Mezopotamiji vre. Turki propagirajo tzv. sveto vojno in zbirajo čete tako v Anatoliji in v Arabiji, udirajo v Mezopotamijo, Armenijo ta Palestino. O stvari bomo obširneje izprtgovorili.
+ Mirovna ponudba Finske sovjetski Rusiji. Iz Moskve poročajo, da \e ministrstvo za zunanje zadeve na Finskem poslalo sovjetski vladi obvestilo, da Je finska vlada pripravljena začeti mirovna pogajanja :a predlaga mesto Dorpad za kraj po~ gajanj.
4- Tudi Kanada zahteva vojno odškodnino. Vsota, ki jo Kanada zahteva od Nemčije kot vojno odškodnino, znaša 1671 milijonov dolarjev. Kapitalistični nenasitnežl, ki še nimajo dosti, da so dajali municijo JB strelno orodje in s tem strašno obo* Kateli. hočejo Evropo sedal še S tem popolnoma upropastiH.
■f Kitajski senat Je z 9 proti I giasu ratificiral versaiilesko pogodbo.
^_____________________________ i	-	~
Osemurno delo.
Da Je raznim mogotcem ?ko’° Zveze Industrijcev pri nas v niji, l<ot tudi v celi državi, osemunn delavnik velik trav pet!, to je poK«-zala tudi zadnja irfttta v Zagrebu. Tu podamo nekaj podatkov o razvoju t«, *a delavstvo tako važne socijatne naprave.
Misel o osemurnem delavnika Je stara že skoro 300 let. Prvi Je ta misel sprožil škof Amos Con. .askvi leta 1632. V osemnajstem stoletju Jo je propagiral sloveči francoski mislec Helvetius ta za njim veliki nemški filozof Kant. V devetnajstem stoletju ga Je uvedel nemško-švicarski driavnlk ln pisatell Henrik Zschok-ko v neki vasi v Svlci kot delovni čas za tamoinje deiavno ljudstvo n le delalo po geslu: vsi za enega edea za vse. To Je torej predzgodovina bola sa osemurno delo. Nato ta pričete delavstvo v*«ga organiziranega sveta neizprosen boj za uvedba osemurnega delavnika, ker Je uvidelo in spoznalo za delavce tako škodljivo izkoriščanje mas. Leta 1866, se Je izrekel splošni ameriški kongres v Baltimoru prvič za zakonito uvedbo osemurnima. En«k sklep ie napravil isto ieto tudi mednarodni kongres fu-temadlonate v ŽenevL Dvajset tat potem, tata 1888.. Je postavil ameriški delavski kongres prvi maj za ««£ propagande za Izvedbo osonurneK
'ielovnega časa v celi Ameriki, leto pozneje, leta 1859., pa ie sklenil socialistični kongres v Parizu, ia velja! prvi maj kot dan propagande za osemurno delo za vse države sveta.
V	dnth od 6. do 12. avgusta leta 1893-ie mednarodni socijaiistični kongres v Curihu sprejel resolucijo, ki se je razširila do vsem svetu, kjer se Je nahajalo organizirano delavstvo, hi Pričele so se obširne propagande za uresničenje te delavske zahteve, ki smo io mi šele ob preobratu izvoje-vali, in to po večini v vseh evropskih in izvenevropskih državah.
Tu torej malo pregleda o zgodovini osemurnega delavnika. Naši delodajalci naj torej nikar ne mislijo, da bi krenaredili zakon o osemurnem delavniku! Ves iak njihov trud bi bil zastonj! Vsakdo, ki bi poskuša! de-lati v tern oziru zmešnjave, bo naletel na nepremagljiv odpor.
Novice,
n«	oožar v vasi Črnomlugu
ufx rvats*eni je 31. maja uničil 28
JLf C<rrkev. Rešiti ni bilo mogoče
v:Ve.'ar so vaščani v največji revščini.
— §frajk brivskih pomočnikov v Deijnadii je prčel 28. t. m., ker lastniki Drivnic niso hoteli ugoditi zahtevam.
—• Podružnica novinarskega društva se je 1. t. m. osnovala v Osijeku. V odbor so bili izvoljeni kot predsednik g. Lavoslav Letmger, za tajnika g. Marinič, za blagajnika pa g. Skrbič.
— Osiješki brivci so £ 1. junijem zopet povišali cene za britje in striženje las, in sicer računajo za britje 6 K, za striženje las pa 10 K Pa pravijo, da cene padajo!
" Hortljeve tolpe morlio tudi lastne ljudi »Az Ninber« poroča, da so ilortijeve tolpe svoje krvavo Področje na pomemben način razširile. Z morenjem delavcev in Judov se več ne zadovolijo. Tudi pripadniki njihove lastne smeri, v kolikor so svojim morilnim tovarišem postali iz kakih vzrokov neljubi, moraio sedaj to verjeti. Tako ie bil pred kratkim umorjen v Szegedinu Eugen Yeney. On je svoječasno bil pri vlomu bele garde v dunajsko ogrsko poslaništvo, pri napadu na poslanika dr. Bolgara in pri ropu milijonov Poslaništva dejansko soudeležen K^r je b3 o roparskem načrtu natanko poučen in tudi vedel, da bodo °iHi.ioni denarja razdeljeni med Smrecianvja, Baala in Hedervarvja, ie bil tem ljudem dolgo trii v peti. Sedal so ga, da ne bo mogel govoriti naprej, za ztnirai napravili nemega. Yenev ie bil, ko je prišel v Szegedin prijet in kmalu nato v eni kleti obešen na vodovodno cev. Ista usoda je doletela tudi nekega starega policista dunajske protii evoluci-jonarne stranke v Szegedinu. Tamkaj so ga aretirali in ker je prišej vladni ukaz, da se ga mora izpustiti, so sicer izpolnili povelje, toda Hor-t v je vi častniki so jea pustili tako] po izpustitvi na prosto ustreliti v hrbet
— Slavni češki srledatlški umetnik, Volan Edo, ;e umrl v 67. letu.
— Letalec kot »bog«<. Nenavadne izsledke sla mogla poročati oba letalca von Rvneveld in Braud, ki sta poletela od Anglije v Kapstadt. s svo-,eKa povratka. »Na potovanju sva
veliko srečo,« je rekel Rvne-h-	enkrat nama je bilo tre*
S1*e Pristati m samo dvakrat sva uioirala napraviti daljšo zamudo, enitrat deset dni v Kairi in potem 12 um v deželi Betschnanem. Imava čudovite utise. Najprej sva letela dolge nre nad neskončno morsko gladine. -Nato sva križarila en cel dan nad daljnimi puščavami in končno sva preletela veliko miH nad gostimi pra* gozdi. Prav posebno naju je dirnilo, da sva v sredini Afiike našla postajališča, ki so bila za nas pripravljena. Domačini so na nas gledali od začetka s tesnobo in strahom. Enkrat so nas imeli za bogove, ki so s« na vozu pripeljali na zemljo. Prinesli so nam darov, sadja in druge hrane in so nas hoteli mcliti. Ko smo dospeli v Kapstadt. smo potovali v celem 1005 ur.
Dnevne vesti.
Ne pozabimo najvažnejšega.
»Slovenec« od čatrtka agitira *a
»Katoliško Ligo«, družbo, ki naj skr-bi za dvig katoliškega tiska. V članka J1 a vaja besede papeža Pija X.: V*# ■ i? ^amaa, čs se ne poslužujete tiskat«
jvajkor pa vemo, Je slovensko klerf-časopisje skozi in skozi neka-‘Wiško, torej, na katere liste naj s« nanaša ta apel papežev? AH Je mor-,.?J>aPe* Pij res mislil take liste, tak kakršen le slovensko »katoli-
ško« politično časopisje? I, kajpak, papež, njegova firma, pa ho vse dobro. — Ne pozabimo pa tudi mi najvažnejšega: boj proti reakciji in laži; tudi mi prodremo na ta način najlažje, če širimo svoje časopisje.
Uboci delavec, kp.J nisi'vsega zakrivil! Prejeli smo: V »Slov. Nar.« je pred dnevi dr. A. Kokalj napisal članek, kier trdi. da se cene nižajo ter da so mezde delavcev prevelike, kar spravlja našo mlado državo v nevarnost. Delavci zahtevajte, da se vam zniža plača, pravi dalje, kajti drugače bodo vas izpodrinili tuji de; lavci, ki bodo' cenejši. — Radovedni smo le, g. Kokalj, če smo res mi delavci nevarni državi ali pa verižniki? Če b bil delavec nevaren državi, mislimo, da bi od tega tudi kaj imel, kakoi imajo vsi verižniki, ki bi ne holil lačen in odet še v raztrgano predvojno obleko naokrog Za svojo »preveliko« mezdo pa si delavec danes še kruha ne more prav privoščiti. Gospodu Kokalju se mora pač dobro goditi in no tem svojem kopitu sodi tudi delavske mezde, če bi bil v koži delavca, gotovo ne bi take naivno govoril. Primite rajši tiste, ki so si od naših krvavih žuljev iztisnili milijone in ki sedaj vzdržujejo take visoke cene z verižništvom1 Sicer se pa poznamo in vemo. da bi najrajši imeli, ko bi delavec nič ne iedel m zastonj delal!	Delavci.
Samomor pod RožnUtorp. V četrtek zvečer sta našla dva dijaka kakršnih 600 korakov od »Knajpovskega kopališča« pod Rožnikom zelo nizko na drevesu obešeno osebo. Došli tajni detektiv je mogel samo ugotoviti smrt. ObeSenčeva identiteta se še ni mogla dognati.
Uradno zdravniška služba je raz; pisana za Kočevje. Interesenti se opozarjajo na razpis v Uradnem listu.
Državna posredovalnica za delo
V	delo se sprejmejo: služkinje, kuha rice, poljski delavci in delavke, gozdni delavci in delavke, hlapci, dekle, mizarji, dninarji, dninarice, konjski hlapci, drvatli, zidarji, nletarji itd.
Vrtna veselica trgovskih nas ta v-Ijencev. V nedeljo dne 6. junija ob pol 15. uri priredi odbor trgovskih na-stavljencev Gremija v Mariboru v prostornem vrtu Križevega dvora in v vseh termi pripadajočih prostorih, veliko vrtno veselico z zelo obširnim sporedom, pri kateri sociekijejo razna društva in za kojo je vsestransko zanimanje. Vstopnice v predprodaji se oobe pri: Scheidbach in Jeglič, Gosposka ulica, Glavna tobakarna, Glavni trg; Rantner, Koroška cesta; Mohorko, Slovenska ulica; Wergles, Kralja Petra trg; Uredništvo lista »Volksstlmme«, Ruška cesta; Turad, Aleksandrova cesta in Piciiler, Meljska cesta. Ker ie čisti dobiček namenjen v dobre namene in je že sedaj mnogo vstopnic razprodanih, je razvidno, da bo ta prva veselica trg na-s*avjjencev v Mariboru vsakemu navzočemu res v pravo veselje in razvedrilo in da bo dobro uspela.
reka le dobi Škofa z odobritvijo PAPEŽA,
n. .'?Ia.Kreb* 1- »Novinski urad« Jav-
xi	• °.tavlla se> da ie interview z reskim župnikom Kukaničem. kakor £a le priobčila »Narodna Politika« od 25. maja, poi>o1noma izmišljen. Župnik KukaniČ je dal upravitelju kraljeve okrajne oblasti na Sušaku pismeno potrdilo, da nikomur ni dajal informacij. Zato je vest »Novin-skega urada« popolnoma resnična, kakor tudi popis položaja na Reki. Vikar Constantini de faeto vrši na Reki škoovsko oblast. — Torej tudi trditve »Slovenca« nfso resnične, da oanež ni nič ukazal.
Kultura.
iz giedalHke pisarne. Da se moralo odigrati vse predstave za abonente, Je sklenila gledališka uprava, prirejati predstave za abonente tudi ob atdeljah hi prazafkfh, na kar se občinstvo opozarja.
Pomočniška kktiSnla za rokodelske ofrrte. Navodila za pripravo. Sestavil prof. Henrik PodkraJSek. Natisnila hi založila »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Cena knjigi, ki obsega 106 strani velfice osmerke, Je 14 K 40 vin. Knjiga ie Jako praktična in obravnava snov v obliki vprašanj te odgovorov. Glavni naslovi so: obrtno računstvo, obrtno knjigovodstvo, obrtno tpisja, obrtni državljanski ntufc; potem doiočbe e pošti, železnici, brzojavtt, telefonu te menici. Zbhfcg nalog za izkušnje. Slovensko * nemški te nemško - slovenski slovarček in končno obrazci tfsfce-vin. Knjigo priporočamo.
Obvestilo in pojasnilo.
(Iz glavnega uruda American Jugo-slav Commercial Board. Limited-Chicago-Usa).
Jugoslovansko Republičansko Združenje, organizacija, ki ie med našimi prijatelji v domovini že dobro znana po svojem republičanskem progiamu, je po svojem komercialnem oddelku, zvanem American Ip-goslav Commercial Board, Ltd. or ganizirala pomočno akcijo med ameriškimi Jugoslovani na ta način, da uvaža v domov no sukna. kontenine, usnja itd.
Ameriškim Jugoslovanom ie omogočeno, da kupijo blago za svojce v domovini v glavnem uradu v Chica-gi. ki pošlje vsa ta naročila svojim zastopnikom v L jubljano, da razpošljejo na adresante, kolikor kdo naroči za svoje ljudi. Blago se namreč ne pešilia v domovino v posameznih pakeiih. temveč v večjih balah 'n se s tem prihrani stroške ogromne mrtve teže zabojev.
K prvemu pozivu za tako akcijo se ic odzvalo precejšnje število rojakov in prva pošiljatev bi morala zapustiti Ame;iko začetkom meseca aprila, da ni ob istem času izbruhnila generalna stavka premikačev na železnici in tako neesnogočila prevoz blaga iz Chicage do Novega Yorka, kjer se naklada blago na parnike Pri tej prvi pošiliatvi Je tudi nekaj individualnih zabojev, ki so seveda Pri tem tudi prizadeti.
V	par dneh nam bo mogoče da odpošljemo blago v Novi York, kjer zapusti Ameriko s prvim parnikom v Trst in od tod v Ljubljano in naši zastopniki boa o stvar uredili kakor poročano že prej. Kakor hitro dospe blago v Ljubljano, bodo naši zastopniki obvestili pismeno vse tiste, za katere ie naročeno blago.
Toliko v pojasnilo, da ne bo nepotrebnega razburjenja med tistimi, ki so že prejeli vest od sorodnikov jz Amerike, da je zanje kupljeno blago. a ea še niso preidi, vsled zgoraj omenjene upravičene zapreke.
Amerika« ,Jut»oslav Commercial Board, Ltd. 3635 West 26th Street Chicago, HI. U. S. A.
T 1    —	-	-	----------------
Iz stranke.
Sestanek letalcev športnega kluba »Svoboda« bo v soboto, dne 5. t m. ob 1. uri popoldne v društvenih prostorih. Čevlii!
Gospodarstvo.
= Stanovanjsko vprašanje y Zagrebu. »Hrvat« poroča: Na inicijati-vo poverjeništva za socijalno skrb so Lnanc^eini in stavbinski krogi izdelali tale načrt za zidavo hiš v olajšanje stanovanjske bede- Zgradi se »Dijaški dom« za 600 dijakov na Sajmištu *a približno 14 milijonov kron; »Kadnički dom« na Cigiani za delavske urade. Posredovalnico za delo, delavsko zbornico, delavsko kuhinjo in stanovanja za neoženjen-ce za približno 3 milijone kron. Kolonija železničarjev na »Šoštarskih vrtovih« s 54 zgradbami, skupno 216 stanovanj za 3 milijone kron. Zgrade se tri večje fuse s trgovskimi lokali in več privatnimi stanovena hiša za približno 16 milijonov kron. Tako bi prišlo Dod streho približno 2500 oseb, 70 trgovskih podjetij, 70 uradov in £0 zasebnih skladišč. Skupna svota za vse z£radbe bi znašala okoli 100 milijonov kron. Poleg tega bodo nekateri podjetniki gradili lastne stavbe za svoje uradnike In delpvce ter vile na Laščini In na Maksimirski cesti.
— Nove tovarne v Dalmaciji. V Omišu se snuje potom bank »Provid-nost« hs »Hrvatske pučke štediom-ce« industrijska delniška družba s kapitalom 30 m3?i«iov kron. Snujejo se mnoge nove tovarne: za mreže, cement, pohl^Hvo, železne in lesne stavb Inske potrebščine, za predivo
^ Vplačevanje dolgov. Ker Je bilo francoski In belgijski vladi pri razpravah v Hvtheju dovoljeno, plačevati svoje dolgove britanski vladi po razmerju odškodnin, prihajajočih te Nemčije, so naprosHe tudi italijanska, srbska in mmimska vlada *a enako ugodnost.
= Nova banka ? Skopila se Je osnovala z glavnico 3 milijonov dinarjev v srebru. Imenuje se »Vardar«.
= Čebelarstvo v Srb HI. Ministrstvo le za povzdigo čebelarstva v Srbiji dalo 250.000 dinarjev.
- Ravnateljstvo bolgarskih železnic te začelo vračati Srbiji potniške vagone, ki Jih Je bolgarska ugrabila leta 1916. Vozovi so v eete sla-
bem stanju, tako da se bodo moral! poslati v popravo.
«= Uvoz bankovcev v Avstrjo
prepovedan. Z ozirom na ponarejene žige na bankovcih Avsiro-ogrske banke je odredil avstrijski državni urad za finance, da je uvoz teh bankovcev žigosanih in nežigosanih. kakor tudi uvoz avstrijskih žigosanih bankovcev dovoljen samo s po-sebn'm dovoljenjem državnega urada za finance. Potnikom, ki prihajajo iz inozemstva, je dovoljeno prinest! seboj na osebo znesek 2000 nemško-avstrijskfli žigosanih kron. Prošnje za dovoljenje uvoza bankovcev naj se naslavljajo na nemško avstrijsko devizno centralo. Ta prepoved oa ne velja za čehoslovaške državne bankovce in za jugoslovanske kronsko-dinaiske bankovce. Ti bankovci se smejo uvažati neomejeno
-	— Glavno zborovanje Avstro-ogrsfce banke ie sprejelo poročilo o poslovanju banke. Po dolgi debatš o ugovoru čehoslovaškega vladnega komisarja proti razdelitvi dividende se je sklenilo, preiti preko tega ugovora na dnevni red in razdeliti prvo diyidendo 42 kron. Ker je Čehoslova-ški vladni komisar oporekal sprejetju tega predloga, ie bančni guverner Spitzmiiller, opozariajoč na to, da je Avstro-ogrska banka v likvidaciji, izjavil, Ja mora ugovoru proti iz-plačanju dividende priznati odgodit veno moč. tako da se mme dividenda izplačati šele potem, ko se poravna sedanji spor s čehoslovaško vlado (Velik nemir in razburjenost.) Neki član fe pozval zborovalce, naj zapuste dvorano, ker se soglasno sprejeti sklep ne priznava: nato je zapustil večji del zborovalcev dvorano Volitve petih generalnih svetnikov in računskih revizorjev se ji udeležilo malo članov.
— Cena srebrnim kronam v Avstriji. Uradno so določene v Avstriji sledeče cene za srebrni denar: Za d vek ionski tolar 38. za petkronski 99, za stari goldinar 51, za dvagoldi-narski novec 102 K: nadalje za srebrno krono 19. za 10-kronski zlat 300, za 20-kronski zlat 600 in za lOt) kronski zlat 3000 K.
— Množina bankovcev v Nemčiji je v prvem četrtletju 1920. zopet zelo narasla. Ob pričetku vojne 1914. je bilo bankovcev v prometu za 1S90 milijonov mark, torej še ne za 2 milijardi. Novembra 1918. Je bilo bankovcev v prometu za 16 milijard. sedal liti te že za 45 milijard. Pri tem Je opomniti, da je razen tega še v prometu kot drobiž za 13.7 milijard novčanie, ki jih izdaja posebni
I P?soii!ryrlti zavt>d Proti zastavitvi blaga. V celoti je bankovcev v premetu za 58.9 milijard. Francija ima bankovcev v prometu okoli 38 iu pel milijarde. Po prebivalstvu pride na glavo v Nemčiji 1000 mark, v Franciji pa 1000 irankov. Na švicarski borzi velja 100 franc. frak. 34 do 35, mark pa 9 do 10 švicarskih frankov. Navzlic preobilju novčanie iti slabemu stanju valute se zadnji čas Nemčija gospodarsko precej sistematično dviga. Industrija dete, promet teče.
— Žetev na Francoskem in t Ameriki. Letošnja žetev na Francoskem obeta biti zelo ugodna, tako da bo skoroda popolnoma krila domače potrebščine. V Ameriki bo žetev pšenice malo slabša od lanske. V Avstraliji in v Argentiniji so velike množine žita. ki ga pripeljejo razne trgovske družbe v Evropo.
= Avstralski bombaž. Iz Londona javljajo: Vlada je prodala velike množine avstralskega bombaža iz državnih skladišč v Bradfordu. Cena je bila za 5% nižja kakor pri zad-nli prodaji. Izračunali so, da Je padla cena bombažu za 250 frankov pri 50 kilogramih.
= Kanada zahteva od Nemčije odškodnino v znesku 1671 milijonov dolarjev.
f* Slovenile. ’
Celje. V seji občinskega sosveta 20. inuia 1920 je inteipeliral sosvetiilk Koren (soc. dem.) gerenta celjske občine: 2e 8 tednov je preteklo, odkar se ie izvolil disciplinarni odsek In Javnost še do dane« ni ničesar slišala o njegovem delovanju. Gospod gereiit je na to odgovoril: Sklica* 1 sem že tno sejo, Da ni bila sklepčna, ker se Je izvzemal enega sosvetnlka, nobeden ni udeležil. Sklical bom v najkrajšem času zopet sejo.
»tore. (Inzope: klerikalna ljubezen.) Orffcar Je bfla stavka, na! postajenačelnlk še ni nehal stresati svoje Jeze nad žeJeznfčarji. Enemu le kar brez vsega odpovedal službo, drugega zopet hoče spraviti fe postajnega stanovanja. Da bi se mu stvar tudi posrečila, Je pri obratnem ravnateljstvu podvzel svoje ko-
rake. Kaj takega Štore še niso doži< vele in mi se le čudimo, kako mora človek, ki je sicer vnet klerikalec, ravnati vse drugače, kakor pa mu veleva zapoved: Ka* ne želiš, da bi se tebi zgodilo, tndi ti drugim ne stori. Res nesrečen kraj. kamor se< dejo klerikalni tiči. Gledali bomo. da se pri nas v Štorah ne bodo vgnez-dili! Krivic ne bomo nikdar trpeli, pa tudi ne v tem primeru. Orožje, s katerim zoper take krivice lahko nasto* pimo, imamo na razpolago.
Šmartno pr! Litiji. (Klerikal« na policija.) Šmartno zelo na" preduje. Imamo že dobro klerikalno policijo in špijone, ki prenašajo vse šmarske novice na višje klerikalno poveljstvo v župnišče. Zelo se nam pa smili neki ljubeznjivi mož iz poveljniškega klerikalnega tabora, ki vsako nedeljo patrulira med mažo po vasi in priganja ljudi, da naj gredo poslušat besedo božjo, ki je pa zadnji čas po večini le zmerjanje navzočih v cerkvi. Naša mladina zapušča kle« rikalne organizacije, se vzbuja iz spanja in ne veruje več v obljubljena klerikalna nebesa na zemlji. Mi misli’ mo, da bi morda bilo za klerikalne voditelje še vedno bclj umestno kot zmerjanje ljudi in patruliranje po ce« stah, če bi gospodje pazili na svoje ljudi, da jim ne bodo vsi ušli v tabof liberalizma, kajti slišali smo, da so se Orli in Orlice po večini že skoro vsi izpremenill v Sokole in Sokolice!
TMRISTIKA IN ŠPORT.
internaciionalna nogometna tek« ma se bo vršila v petek dne 4. junija 1920 ob 19. uri (7 uri) popoldne na prostoru S. K. ^Ilirije« S. K. Germa" nla (Graz) proti S. K. Slovan (Ljubljana), na kar se slavno občinstvo opozarja, da ie to prva internacijo-nalna nogometna tekma kar obstoja slovenski S. K. »Slovan* v Ljub-liani.	K.
Internaciionalna nogometna tek« ma. V sredo in četrtek sta se vršili nogometni tekmi med S. K. Germa* nito (Graz) in S. K. »Ilirijo« (ljubljena). V sredo je bil izid 3 :1 (3 : 0>' za Ilirijo,v četrtek 1:0 (1:0) koti 17 :1 v prid Ilirije Germanija je bil* v defenzivi dobra, a njena napadalo« vrsta ie zelo ilaba. Najboljša moč kluba ie goalman, ki Je povsem enals g. Pelanu pri Iliriji. V kritičnih tre*« notkih si Je Germanija pomagala % oati. Ilirija te igrala zelo lepo, imela Je lepo kombinacijo, in njena napadalna vrsta Je bila še zelo dobra, posebno če vpoštevamo, da Je v četr" tek igrala Ilirija z dvema Igralcema od rezervnega moštva.
Sestanek dirkačev kluba kolesar jev In motociklistov »Ilirija« v Llub-Ijanl se bo vršil v soboto, dne 5. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji »Nov* svet«, klubova soba.	k.
Ce«tno dirko priredi klub kole« sarjev in motociklistov »Iliraja« v, Ljubljani v nedeljo, dne 6. t. m. na progi 50 km Ljubljana - Vrhnika do demarkacijske črte ter nazaj. Start In cilj pri 2 km na Tržaški cesti. Cela prireditev se deli zopet v dve sku-> pini, težka (navadna) kolesa ter lahka (dirkalna). Start za težka kolesa ob pol 3. uri, za lahka ob 3 uri. Pra« vico udeležbe bnajo člani kluba, ki 9t prijavijo do sobote, dne 5. t. m. do 4. ure popoldne v trgovini »Svetla t, kjer se tudi sprejemalo novi člani. k.
———————a—————iimi—iii — i — —
izdajatelj: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak VeUovec. Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani.
Ste preveč občutljivi za mrzil zrak? Vsakovrstne bolečine se takoi pojavljajo? Slabost? OJ kako ta ublažulelo bolečine in utrujalo tek* masaže s Fellerjevim pravim Elza-fluidom l 6 dvojnatih ali 2 veliki špe« cilalni steklenici 36 kron.
Potrebovali M odvajajoče. Želo-« dec ekrepčtrioče sredstvo? PosluŽita se le Fellerjevih pravih Elza - krog« H|c; 6 škatlJJc 18 kron. Omot in pošt* nina oosebej. a najceneje. Eugen V. Feller. Stublca donja. Elza trg štev. 358. (Hrvatsko).	—F 930
Križnica dneTitlka ,JfapreJ*. mirila fr druga izdajali
iifna oiitt.
Spisala Manc in Engels.
Ceaa IK,« pvdiniKo 2*40 H. Naroča m v npravnlštvn „Napreja“, Ljubljana, FranClSkanska alloa 6/L PripornSa se, da ae denar za broSuro polij o naprej radi nepotrebnih poStnih ■trofkov.
V tisku Je: „Eno leto ▼ narodnem predstavništva11. Govori la interpelacije sodr. Antona Kristana.
Stran 4.
* A PRBi
8tev, 197.
i!
irie t „1111"
r Mal mišim
Spodnja Slika it. 22
priporoča svojo delavnico za izdelovanje oblek za gospode po meri. Ima prvovrstne moči. Tečna postrežba In zmerne cene.
■VntB ***»<>& novih raznovrat-fiiSlOga nlh dvokoles s
najboljšo pnevmatiko, posebej ploSCe, mina (reva In vsakovrstni deli sa dvokolesa In rasne Stroje. — Vzamejo te tudi stara dvokolesa in stroji v račun. 623
F. I Mia z laznii sli,
LJUBLJANA, Stari trg 28.
Graveur
Anton
Černe
Ljubljana
Dvomi trg I.
Dimila f0‘ gtaaovff (Stutzflfigel) toto-apa-1 rlUCu sil. rat 8X12 Doppel Anastigmat z ročno tehtnico ter vsem zraven spadajočim »aterijalom, 2 zimske suknje, 1 siva obleka, 3 pare čevljev, 2 para gamaš, 1 črne hlače, 1 siva suknja, l tula sreb. ura z verižico. — Stvari se lahko ogledajo vsak dan od 2. pop naprej, Vojaška ulica, vila Fani.	580
Dami bntnl za centralno kurjavo je na-iulili nUlcl prodaj Ogleda in vpraSa se lahko vsaki dan v hotelu „Slon\ Ljubljana.	576
ISče službe. Naslov v upravi „Napreja\
lisi vinskih sodov
z hrastovega lesa, malo rab-jenih v najboljšem stanu prodaja
tvrdka Palmi « Hit,
Ljubljana, Rimska cesta 2.
sprejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji nprava fNaproJ*.
*>
<1
Je rase« ponedeljka vsaki dan od S. ure sjataraj do S. ure popoldne
odprta.
576
PoStnl čekovni račun St. 10.532.
Telefon internrban St 178.
za
sprejema v svojem hranilnem oddelku
hranilne vloge
4
in jih obrestuje po čistih 01
0.
Večje hranilne vloge (nad dvignejo zneske iz te vloge šele
tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih
(
p*" 4
11 01 2 10.
Abadle, Samum, Golub, Club, Ottoman, vsakovrstne stročnice, pečatni vosek in konceptni apir priporoča na debelo:
ur papiiia, UDU
Mestni trg **•
Za varnost hranilnih vlog Jaroil blagovna zaloga, ki znaša po polletni bilanci okrog 10 mMjeKOV krc n, društvena posestva, ki reprezentirajo vrednost nad 2 milijona kron, kakor tudi skladi* rezervni, deležni in dr.
Vloge sprejemajo in izplačujejo
vse podružnice Konzumnega društva za Ljubljano Id okolico, ki so:
Ctofdn!
delavci
za sekanje večje množine lesa v Belci pri Dovjem se sprejmejo takoj. Prebrana preskrbljena. Pojasnila daje: Potočnik, Belca pri Dovjem. 582
1. V Spodnji Šiški v Ljubljani.	12. Radovljica.	24. 8t. Lovrenc na Pohoijn.
2. Na Glincah pri Ljubljani.	13. Kranjska Gora.	25. Kamnik.
3. V Ljubljani, Bohoričeva ni.	14. Mojstrana.	26. Pragersko.
4. V Ljubljani, Sodna ulica.	15. Celja	27. Križe pri Tržiču.
5. V Ljubljani, Krakovski nasip	16. Šoštanj.	28. Sv. Ana pri Tržiču.
6. Rožna dolina (obč. Vič).	17. Guitanj, Korolko.	29. Gorje pri Bledu.
7. V Tržiču na Gorenjskem.	18. Prevalje, .	80. Store pri Celju.
8. Na Savi (obč. Jesenice) na	19. Mežica, ,	81. Fala nad Mariborom.
Gorenjskem.	20. Črna j., ,	82. Rnfie nad Mariborom.
9, Na Jesenicah (pri Ferjana).	21. Crua D., ,	83. Pliberk, KoroSko.
10. Koroška Bela-Javornik.	22. Maribor.	34. RogaBka Slatina.
11. Borovnica.	23. Litija.	85. Radeče-Zidanmost.
Prodaja lesa.
Pri podpisanem gozdarskem uradu se bode ponudbenim potom prodalo razen že razpisanih 20 vagonov rezanega lesa, za kateri les so bile ponudbe do 81. maja 1920 odposlati, ie 40 vagonov rezanega 4 m in nekaj 8 m dolgega smrekovega in Jeli tov ega lesa, in sicer:
20 vagonov iz gozdnega okroija Rakovec, skladišče Vitanjah pri Celjn (Štajersko),
10 vagonov Is gozdnega okrožja Crna na postaji Prevalje (Koroško) in
10 vagonov iz gozdnega okroija Železna Kapla, skladišče Železna Kapla.
NatančnejSa pojasnila so na vpogled pri podpisanem gozdarskem uradu, kakor tudi pri grofovskem gozdarstvu v Vitanjah oziroma grofovskem nadgozdarstvu v Crni pri Prevaljah.
Ponudbe je predložiti do 10. junija 1920 do 12. ure opoldan pri Glavnem poverjeništvu ministrstva za agrarno seformo v Sloveniji v Ljubljani.
Ponudbenik mora v ponudbi izrecno povdariti, da so mu pogoji znani in da se tem podvrže, da pozna kakovost in mero
IvdB«
Gozdna uprava grofa Vincenca Thurn,
Železna Kapla (Koroško).
Premogokopno podjetje sprejme
Kosti, rogove,
suho in mokro kakor vse usnjate odpatke kupuje vsako količino
Se podrobnejša pojasnila podajajo zaupniki v navedenih podružnicah ali pa osrednja pisarna Konsumnega društva za Ljubljano in okolico, ki je V Ljubljani, Sp. Slika, Kolodvorska cesta 208.
Pisma naj se pošilja pod naslovom: LJublJanat poštni predal 13. Društvo ima na razpolago poštne položnice s katerimi zamorejo vložniki denarne poilljatve pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno.
Sodrugi!	Zadružniki!
Vlagajte svoje prihranke v lastno hranilnico!
Konkurenčne cene!
Samo ua debelo!
Vsakovrstno manufakturo
se dobi po najnižjili cenah pri tvrdki
BRUMAT F, i JUBLJANA, Mestni irg 251.
Naročajte „NAPREJ“
Laslui anto za prevaiauje.
Konkurenčne eene.
katera morata biti samostojna v izdelovanju načrtov, proračunov In obračunov. V tozadevnih ponudbah, katere je vposlati pod
(lPremogokop“
na upravništvo tega lista je navesti: starost, stan, plačilne zahtevo (pri prostem stanovanju, kurjavi in razsvetljavi), dosedanje službovanje, ter priložiti k temu šolska in spričevala o praksi.
Rogaška Slatina
Najboljša mineralna voda Tempel vrelec, namizna voda Styria vrelec, medi-cinalna voda Donatski vrelec, medicinalna voda najmočneje vrste ::
Zastopstvo v vseh večjih mestih In krajih. Dobiva se v vseh prodajalnah in restavracijah.
Hočete oMižati meji! teplo! Hočete imeti kak«
Uporabljajte Fellerjevo pravo Elza obrazno,  „____________ kožo	obvarujočo pomado! Občudovani bo-
dete! Zavidanit 1 lonček 9 K, št. III. močnejše vrste 12K K temu Fellerjevo najfinejše ljiijanovomlečno milo 18K
letele imeti lene, idrave lase? SEUMS
pomada za rast las doseže bujni lase!
Zapreči prhaj, prerano osivenje. Za-brani plešo! 1 lonček 9 K, št. ID. 12 K.
K temu močno terovo milo za umivanje glave 8 K. Šampon 1 K. Mazilo za brke 2 K 50 vin. in 3 K.
Močijo Vas kurja očesa? SK
ristovski obliž učinkuje brez bolečin, hitro in zanesljivo! Nobenih žuljev!
Mala škatljca 4 Ki velika	/EiS&	/
škatlja 6 K.	—
'fftliin iln Lnil Fellerjeve Elza umivalne pa-UlilS iC Ruji stilje (Kolonjskavoda) ISketlja 7 K. Fellerjev umivalnl prašek proti potenja 1 škatlja 6 K. Fellerjev mentolni črtnik zoper glavo- In zobobol 1 škatljica 4 K. Fellerjev Elza tluid 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici Spedjslni 36 K. Najboljši parfum z r.al-flnejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši	—-	i0
Hega-puder Dr. Kluger, bel, roza In rumen, 1 velika Škatlja 12 K. Močn Ftancovka v steklenicama po 8 K In 22 K. Omot in poštnina posebej a najceneje
Nobene trde kože
Zopet
ogromno pošiljatev H manufakture narav- H nost iz inozemstva je prejela tvrdka R. Sterraeeki v Celil
In sicer volne, ceflrje, tiskanine, etamtna, batista za ženske obleke, sukna kamgarna in hlačevine za moške obleke, belega in pisanega platna za perilo, klota, cvlllia, robcev, svile in še mnogo raznega druztga blaga, katero se prodaje, zaradi nakupa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah. Razentega, vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moških In fantovskih oblek, po zelo nizkih cenah. Čevlji, ženski, moški in otročji vedno v velikanski zbiri, prls*no ročno delo od lastnih čevljarjev.	»o
ItusllOVanl cenik zs&u r.j!	Na	nebelo	samo	v	I.	nadstropju
VELETRGOVINA RazpoSiljalna
Eugen V. FelSer, lltksmai,
ni. Miti Ellil, Elutn it.IS! Otaalila!. j
i—unii m
MlHELmO
I
I
8ELG1M
1
LJI1LJI11 - M1I188K - ZlfitEI
Špedicije vseh vrst. Sprejemanje blaga v skladišča. Zacarinjanja. Mednarodni prevozi. Selitve s patentira-
vozovi na vse strani. Skladišče spojeno s tirom južne železnice. I. ljubljansko javno skladišče.
- Eksport — Komisija.
rjt	Na	uebelo	samo	v	I.	nadstropju	«0»	0|	mmi	VOZOVI na Vse Strani.
R STRMECKI
Slovenija. jji1 = Špedicija — Import
Mariborska eskomptna banka, Maribor,
 --- -	Tegetthoffova	ulica	11	-------------
Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIKOVEC
prevzema denarne vloge in iz vršuje vsakovrstne bančne p osje - - pod najugodnejšimi pogoji.