pn . JOC 11' "i."i'. - IVJZFJ I RAVNATELJ it* 84__ Ifrk bhafa mk dna a)titra| s BMMce L 22.—, pol leU L x 6.50 vpč. — Pos*m«xne y Urok osti I kolone (58 nun plc9, »ahval«. podana. Oglasi LJUBLJANA Jua03LAVIJ (c. c. con in posta) w Trsta, ¥ ptMc. 8. aprila 1927, Številka 30 eut Letnik Lil i 1 mesec L 8*—* inozemstvo mesečne za 1 mm prostora oglase L i«—« sa oemrt-denarnih zarodov L 2*-» EDINOST Uredništvo in upravni*™ Trst (3), ulice S. Francesco d'Asei« 20. To-lelon 11 -®7. Dopisi naj m potikajo izključno uredništvu, oglasi, rekla« macije in denar pa upramiltm. Rokopisi m ne TTačsjo. Neirankirana puma se ne sprejeme^. — Last, založbe in tUk Tiekarno -EdinosU Poduredniitvo t G o r i o i i »lica Gioeut Cerducci št 1,U - Telet »t 33X Glavni in odgovorni urednik: prot Filip Peric. Družina To dvoje skupaj predstavlja šele popolnega Človeka, ki je zmo-_ . žen, da nastopi uspešno pat živ-Človek je socijalno bitje. To se jj™^ tudi z močno in ^rć-vi atom v celoti. Ni atoma krepko ^r mišičasto roko ter brez celote in ne celote brez a- z nežnim usmiljenim srcem koloma; ravno tako ni Človeka raka čk>vek skozi življenje, ta-brez družbe in ne družbe brez k<) da se ob k lobna kompliciranemu stroju, t predpogoj xa kjer je vsak sreCno družinsko življenje, da mestu in je vsak človek del siro ^ ^ odnosno mož in m ki opravlja gotovo delo, in » - vsa. ta skupna dela posameznih delcev siroja dajejo pogon in silo temu motorju Človeške družbe, ki hrope in se peha skozi stoletja in stoletja, sedaj z večjo. silo, sedaj zopet z manjšo, kakršni so paC vijaki m posamezni deli stroja po svoji kako- žena v sporazumu. To se pravi: v svojem zakonskem življenju si zarišeta dva delokroga, v katerem sta neomejena gospodarja, vsak na svojem. Žena mora biti predvsem dobra gospodinja in mati! Moževa naloga pa j3, da išče poti zunaj hiše, da se bojuje z razmerami, da išče kruha X U V— m+mmm —------» _ . . • I I I ^ K CLZ/H*^* UZAM J — — - vosti, odpornosti in delavnosti- J J ^ otrokom oče! Morata Kaj starejša innajenostavnej- ^ ^ dya ^^ dveh dežel, Sa oblika človeške diu/be pa e ki v neprestanem spora- družina. Ona je bila temelj, iz I v katerega se je razvila država in vse dru*e oblike upravnih enot. Najlepše se to kaže v slovanski zgodovini. Pri starih Slovanin ^e je iz družine razvila zadruga (bilo je to več družin skupaj, ki s«) se počasi razvile iz ene same družine), iz zadruge pa se je stvorilo pleme, iz več plemen pa kakor je znano, se je razvil narod, posamezni narodi pa tvorijo danes države. Pa ni samo radi tega družina take važnosti, pač pa i*ra po-seLno danes veliko vlego. In zumu. Danes pa ni tako (posebna odkar se je pričela Ženska pretirano emancipirati!). Neprestani prepiri, ker hoče žena to in ono, kar možu ni po misli in sploh noče, da bi se kdo preveč mešal v njegove načrte, še posebno pa žena ne! In nastanejo prepiii za prepirom, pride kregbfsk gom sovraštvo, za sovraštvom preziranje in kadar je že vse to, je razumljivo, da ni več ljubezni, in ko ni več ljubezni, je zakonskemu življenju konec, ker je neznosno! Mož postane raztre- Senat zaključil svoje delo prepričan sem, da bi taka člove- vgasih pri5ne piti, ne briga Hn ki hi skušala odpra- | ge toliKU za domače gospo- ška družba, ki bi skušala odpraviti družino — stremljenja so se že kazala — temeljila na nenaravnih podlagah in bi Sc ne mogla vzdržati. Saj z lahkoto lahko rečemo, da je blagostanje vsakega naroda in vsake urzave odvisno od blagostanja posameznih družin, kot je blagostanje družin odvisno od blagosta-rja posameznih članov vsake družine. In kam je udarila svetovna vojna najobCutnejše? V družino! In z družino hkratu v posamezne države! Razbila je toliko družin, bodisi da jih je gmotno uničila, bodisi da je vzela tej hiši gospodarja, oni gospodinjo, tretji največjo mlado delavno moč, sina edinca! In kdo se ne spominja krutih dni begunstva na Goriškem, kdo se ne spominja vsega zla, ki ga je prinesla vojna,, zapustivši za se-lx)j toliko in toliko invalidov, ki jih mora podpirati država in ki so še kljub temu težko breme na ramah družine! In morda bi nam statistika znala povedati, da je na stotine in stotine družin po vojni v razvalinah, da se dogaja neizrečeno več prepirov in sporov med člani posameznih družili sedaj po vojni, kot pa jih je bilo pred vojno! In zakaj vse to? Kje so vzroki, da je danes tako težko dobiti družino, ki ne bi imela «svojega kiiža», kot pravijo priprosti ljudje? Vsaka ga ima, če ne tega, pa onega! Razmišljujmo malo o tem, iščimo te vzroke in tudi zdravila proti njim! Torej, kaj pomeni beseda — prava družina? Po mojem bi bilo to: skupno harmonično sožitje najbližjih krvnih sorodnikov; nesebično medsebojno podpiranje onih, ki so dali življenje, in onih, ki so ga prejeli. Na eni strani žrtvovanje, na drugi strani hvaležnost; na eni strani skrb, na drugi hvala. V tej deliniciji je zapopaden tudi ves smisel družine, vsa njena naloga in ves njen pomen za človeštvo in posameznika. V družini je nezavestno skrita misija kontinuitete življenja in smrti, mladega in starega! Vsak človek hoče postati na svetu srečen. Izkustvo pa kaže. da more biti srečen človek le v krogu svoje družine. Brezdomo-vinec, večni popotnik, človek, ki mu je usoda uropala vse njegove družinske sotovariše: očeta, mater, sestre, brate, tak človek je nesrečen. Zato stremi neprestano za tem, da si ustvari sam svojo družino, svoje domače ognjišče, kjer bo našel avoj dozdevni mir in srečo. Iz tega pa1 že logično sledi, da je življenjska naloga vsakega Človeka na svetu, da si sezida svojo družino, svojo intimno hišico! Vprašajmo se sedaj, kdo so pa glavni stebri družine? Prvi je oče, ki predstavlja moč in bi ga simbolno naznačili z roko. Drugi pa je mati, ki bi jo pesnik v pesmi simbolno imenoval srce! In Če strnemo to dvoje sporazumno skupaj, kaj hočemo več! darstvo, ne dela več s takim veseljem, ker ni je več one ljubezni, ki je včasih pomagala vzdi-govati roko in prenašati trpljenje dela! Ni več doma prijazne žene, ki bi sprejela moža z lepa besedo, s čisto mizo in gorko večerjo. Mož se odtujuje ženi in z ženo družini. In tako prično padati domovi, ki so se zdeli sicer tako trdni in močni. Družina za-leze v dolgove! Najhujše pa je, da v takem slučaju mož in žena ne delata več za, skupni blagor družine, nič več si drug drugemu ne zaupata,zato vlečeta vsak na svojo stran, zato dev-ljeta vsak v svoj žep in pospešujeta katastrofo! In potem to današnje splošno nezadovoljstvo, ki je še vedno povojna bolezen, kvarno vpliva na razvoj družin, ker se iz nezadovoljnosti rodi sitnost, iz sitnosti prepir itd. To so pekoče povojne rane, ki jih občutimo Še danes in se težko, težko zdravijo! Marsikateri družini je vojna ugasila zvezdo sreče in jo vodi v negotovi temi v breznadno bodočnost! In obratno so vzrok splošni nezadovoljnosti, ki se javlja po vojni, še posebno slabe družinske razmere in so dostikrat ravno one, ki silijo na stotine naših ljudi v tujino s trebuhom za kruhom. Nainrej bi bilo treba te ozdraviti! D. B. RIM, 7. (Izv.) Danes ob 16. url se je vršila poslednja soja visoke zbornice v tem zasedanju. Ker so nekateri listi napovedali, da bo po vsej verjetnosti on-M ussolini prečital poročilo polkovnika De Pinedai o nesreči, ki je zadela njegovo letalo* ter po-dad tozadevno izjavo, so bUe tribune polne, zbornica pa dobro zasedena Toda pričakovanja se niso izpolnila, kajti ministrsko klop so zasedli ob otvoritvi seje samo ministri on. Fedele, on. Belluzzo in on. Federzoni, katerim so se pozneje pridružili ie ministri on. Volpi, on. Rocco in on. Ciano. Po prečitanju zapisnika, poslednje seje je senat izglasoval odobritve raznih zakonskih načrtov, ki so bili odobreni na včerajšnji seji senata. Nato je senat odobril Se celo vrsto drugih zakonskih osnutkov. Neposredno pred zaključkom seje je povzet besedo senator Supino, ki je dejal: «Častiti tovariši! Z velikim obžalovanjem smo sprejeli vest o veliki nesreči, ki je zadela «Santo Mario*. Svest sem si, da tolmačim čustva senata, ako poiljem junaškemu in neustrašenemu polkovniku De Pinedu pozdrave in voščila, da bi mogel čimprej zopet nastopiti in nadaljevati do konca svoj polet, ki prinaša naši slavni domovini tako velike Časti.» (Burna odobravanja zbornice in tribun). Predsednik on. Ti t toni: »Navdušena odobmvanja so pričala, da senat odobrava v vzklikom predlog sen tor j a Supina. Zato bo moja skrb, da pošljem drznemu letalcu brzojavko s pozdravi in voščili visoke zbornice. (Odobravanja). Senat je izčrpal svoje delo. Izročam vsem svoja prisrčna voščila. Senat bo sklican pismenim potom.» De Pinečov polet Vest o nesreči, ki je zadela letalo De Pineda, je bila sporočena on. Mussoltniju tekom večerje, katero je priredilo včeraj zvečer v hotelu «Excelsior» ogrsko poslaništvo v Rimu. On. Mussolini je takoj odredil, da se nemudoma pripravi in odpošlje De Pinedu drugo podobno letalo. Danes zjutraj se je podal dr-i&vni podtajnik v aeronavtičnem ministrstvu on. Belluzzo na letalu v Šesto Cal en de, kamor je prispel ob 15. uri. Tam se je posvetoval z ravnateljskim in tehničnim osobjem tovarne, ki je zgradila pogorelo letalo, 1 ler si je ogledal nekatera letala, nakar se je ob 17. uri povrnil v Rim. Kakor se zatrjuje, bo čimprej pripravljeno novo letalo, ki jo nemudoma demontirano ter odposlano . v Genovo, odkoder x> prepeljano s prvim parnikom Ameriko. _ Bethlen v Rimu Dum bo posetfl papeža RIM, 7. (Izv.) Današnji dan svojega bivanja v Rimu je uporabil grof Bethlen za reševanje raznih državnih poslov in za ogled rimskega mesta. Zvečer je priredilo rimsko mesto na čast ogrskemu ministrskemu predsedniku sprejem na Kapi t olju, kateregta se je udeležilo veliko« Število povabljencev. Jutri bo grofa Bethlena sprejel v privatni avdijenci tudi papež Pij XI. Po avdijenci bo grof Bethlen po-setil državnega tajnika kardinala Gasparrija, ki mu bo popoldne obisk povrnil. Oskrunjen grob GENOVA, 7. (Izv.) Včeraj se je vršil v San Sire di Strupa slovesen pogreb fašista Alojzija Bachina. Ker so imeli biti položeni v njegovo grobnico še zemeljski ostanki treh njegovih sorodnikov in radi pozne ure nagrobni kamen ni bil vzidan. Tekom noči so neznani ljudje odkrili grobnico, poškodovali obe krsti, v katerih se je nahajalo truplo pokojnika, ter so ostavili obe krsti z mrličem vred izven grobnice. _ Radlčovei bodo vstopili ▼ Hado ZAGREB, 7. (Izv.) Nocoj sta prispela semkaj bivši minister Andra Stanič in radikalski narodni poslanec Stepo Kobasica. Davi pa se je pripeljal dr. Laza Marković. Prihod imenovanih politikov se v tukajšnjih političnih krogih komentira in spravlja v zvezo s pripravljenostjo radičevcev, da vstopijo v vlado, IMMtaMifai? Govorice o izpremembali v vladsl večini BEOGRAD, 7. (Izv.) Težišče političnega položaja je preneše-no danes v Zagreb. Ob 18. uri se je vrnil iz Topole kralj ter bo z njegovim prihodom gotovo zopet oživelo politično življenje v Beogradu. Iz dobro informiranih krogov se poroča, da vodi zadnje dni po svojem prihodu iz Sarajeva minister dr. Srskič v Beogradu živahno akcijo, da bi prišlo do sodelovanja radikalske stranke z Demokratsko zajednico. Zdi se, da: sta se Uzunovič in Srskić zedinila v tem, da vendar demi-sijonira notranji minister Ma-ksimovič. Ker so pašičevci izja>-vili, da bodo 19. t. m. v narodni skupščini javno glasovali za izročitev Bože Maksimovića sodišču. Zato se pričakuje, da bo Boča Maksimovič podal sam demisijo, kar mu tudi njegovi prijatelji nujno svetujejo. Pri vsem tem se pa seveda utegne zgoditi, da povzroči demisija notranjega ministra padec celokupnega kabineta. Radikali so danes nestrpno pričakovali poročil iz Zagreba, ker jih je posebno zanimala vest, kako je Stjepan Radič naglašal potrebo jake vlade z ozirom na zunanje-poli-tični položaj. V radikalskih krogih tudi računajo z razdvojenostjo med radičevci samimi. RazssvoTi aeđRifflem mlgsoradoi prihodnjem O ustavi dela bo razpravljal veliki fašistovski svet na prihodnji seji RIM, 7. (Izv.) V vodstvu faši-stovske stranke kipijo priprave za prihodnje zasedanje velikega fašistavskega sveta, ki se sestane v sredini meseca aprila. Dnevni red bo najbrže objavljen v prihodnji številki uradnega glasila «11 Foglio d'Ordini». Na dnevnem redu bo poročilo on. Mussolini j a o splošnem položaju, poročilo on. Turati ja o položaju v stranki in poročilo u-pravnega tajnika o poteku vpisovanja v stranko. Najvažnejšo točko dnevnega reda pa bo tvorila razprava o ustavi dela, katero izdeluje ministrstvo za korporacije. Pripravljalna dela za zakonik dela so že skoraj dovršena. Sedaj so v teku med ministrstvom in kor por aci jami izmenjave naziranj o nekaterih podrobnih vprašanjih. Nova zarota proti ipuuktm« diktatorju? PERPIGNAN, 7. V Barceloni je policija razkrila novo zaroto, katere namen je bilo strmoglavljen je diktatorja Primaj de Ri-vera. Aretirani so bili štirje častniki, ki so obdolženi, da so zasnovali in vodili zaroto. Osumljeni trdovratno zanikajo vsakršno krivdo. Atentat v Rooseveltu — Letalo zgorelo RIM, 7- Ministrstvo za aero-navtiko je sinoči objavilo naslednjo vest: Poveljnik De Pinedo, ki je davi odpotoval iz Hot Springsa, je prispel na jezero Roosevelt Dam v Arizoni, potem ko je srečno preletel gorovje. Ko se je na letalo «Santa Maria» nakladal bencin ter se je De Pinedo na kopnem razgovarjal z nekaterimi novinarji, je čudna vžigar lica, ki jo je vrgel neznan človek, kateri se je nahajal na nekem motornem čolnu v bližini hidroplana, povzročila ogenj, ki je letalo popolnoma uničil. Osebam ni požar prizadel nič hudega. Poveljnik De Pinedo je takoj brzoj avil iz Phoeniia ministru za aeronavtiko ter je prosil za novo letalo; duce, ki je njegovo željo sprejel, je odredil, da se pošlje v New-York enega od hidroplanov S. 55, ki služijo sedaj skvaidriljam kr. aaronavti-ke. Radi tega je verjetno, da se bo «raid» lahko nadaljeval 1. maja Rimski listi o nesreči, kft jo radola Do Fteo-dovo letalo RIM, 7. (Izv.) Današnji rimski listi posvečajo svoje uvodnike nesreči, ki je zadela včeraj «Saiito Mario» na jezeru Roosevelt. Dosedaj še ni natančno znano, kako je došlo-do nesreče, to se pravi, da se še ne ve, ali gre za nesrečo ali za zločin. Rimski poslanik Združenih držav, gospod fleteher, je poslal ministrskemu predsedniku brzojavko, v kateri tolmači splošno obžalovanje, s .katerim so sprejele Združene države vest o nesreči ter istočasno obljubuje tozadevno najstrožjo preiskavo. Rimski listi napadajo v svojih člankih protifašistovske elemente, katerim je bil polet De Pinedai trn v peti. Kakor sledi iz nekaterih listov, so protifaSi-stovski elementi pozivali italijanske elemente, da naj prire-rajajo proti De Pinedu, ki je nosilec fašizma, povsod in ob vsaki priliki sovražne manifestacije. Zato sklepajo, da je treba najbrž pripisati nesrečo, ki je zadela «Santo Mario*, zločinski roki sovražnikov fašizma. Seja kluba NSS HSS hode olajšati sestavo močne parlamentarne vlada ZAGREB, 7. (Izv.) Na današnji seji radičevskega poslanskega kluba se je v glavnem razpravljalo o pogojih, pod katerimi bodo mogli radičevci sodelovati v Uzunovićevi vladi. Iz krogov Radičeve stranke in od nekaterih članov vodstva se doznava, da radičevci ne bodo delali v vprašanju Bože Maksimovića proti vladi z ozirom na svoj predstoječi vstop v vlado. Oni samo smatrajo, da bi bilo bolje, da se vprašanje njihovega vstopa v vlado reši pred sestankom narodne skupščine, ker bodo potem kot Člani vlade naravno morali glasovati proti obtožbi članov vlade. Na popoldanski seji je bila sprejeta resolucija, ki je bila izdana novinarjem v naslednjem komunikeju: «Narodni sel jaški klub je razpravljal o najaktualnejših vprašanjih naše zunanje in notranje politike, kakor tudi o politiki samega kluba, zatem o odnošajih napram Italiji s posebnim ozirom na nettunske konvencije in albanski pakt. Predočil se je nadalje parlamentarni položaj kakor tudi položaj vlade, ki Še vedno nima sigurne nadpolovične večine. Zlasti pa se je naglašalo, da je že skrajni čas, da se izvede resnična enakopravnost med Srbi in Hrvati in da se s parlamentarnim delom sprejmejo vse one osnove, za katere so že opetovano nastopale vse vlade narodnega sporazuma. Nar. seljaški klub smatra za svojo dolžnost, da olajša sestavo jake parlamentarne vlade narodnega sporazuma, ki bo popolnoma zadoščala vsem nalogam zunanje in notranje politike. Za izvedbo te naloge se dajejo vodstvu HSS oziroma predsedstvu Narodnega seljaškega kluba popolnoma proste roke v duhu politike narodnega sporazuma, seljačke demokracije in narodne samouprave. Na današ-nji seji HSK je bilo sklenjeno, da se skliče 21. maja skupščina vseh narodnih in vseh oblastnih se bodo pričeli v tednu BEOGRAD, 7. (Izv.) Po informacijah iz zunanjega ministrstva je jugoslavenska vlada izdelala program za sestanek med on. Mussolinijem in rimskim poslanikom Račićem glede bodočih pogajanj med Italijo in Jugoslavijo. Ker je bil dosedaj on. Mussolini okupiran s posetom grofa Bethlena, zunanje ministrstvo v Beogradu Še ni poslalo teh instrukcij v Rim, temveč stori to šele v pondeljek. Pričakovati je torej, da pričnejo pogajanja z Italijo pričetkom prihodnjega tedna. Jugoslovenska vlada zahteva revizijo tiranskega pakta. Novih momentov sicer ni. _ Državljanska vojna v Nikaragui LONDON, 7. Iz New-Yorka poročajo, da so konservativci v Ni-karagui pričeH z ostro ofenzivo proti upornikom. Zastopnik Ni-karague v Londonu je včeraj izjavil. da so bili uporniki povsod poraženi. Politika Anglije na Kitajskem Govor voditelja laburistov Govor voditelja laburistov — Izjave Chamberlaina LONDON, 7. V spodnji zbornici je MacDonald otvoril včeraj razpravo o položaju na Kitajskem. Naglašal je, da note, ki bodo izročene kantonski vladi radi zadnjih dogodkov v Nan-kingu, ne predstavljajo nikake-ga ultimatuma. Dobro bi bilo, ito bi Družba narodov uvedla preiskavo. Sicer pa je treba pomisliti, da na Kitajskem divja revolucija; od dežele, ki preživlja revolucijo, ni mogoče zahtevati, da skrbi za javni red in da čuva nad izvrševanjem zakonov. Čemu naj bi se na Kitajsko pošiljale čete? Ni samo Kitajska, ki se drami iz sna; ves vzhod se je pričel sedaj gibati. Angleška vlada naj pazi, da se ne ponovi napaka, ki je bila storjena ob pričetku ruske revolucije. Po MacDonaldu je dobil besedo Wheatley, ki je ostro kritiziral politiko vlade napram Kitajski. Odgovarjal je zunanji minister Sir Austen Chamberlain, ki je izjavil, da želi Velika Britanija živeti v dobrih odnošajih s kitajskim narodom. Ko pa ima opravka z vlado, ki ne ve kaj hoče, je Anglija prisiljena ukreniti vse potrebno v svrho o-brambe svojih državljanov. Nar glašal je, da ne more podati ni-kakih izjav, dokler se ne doseže sporazum med vlastmi, ki so pri kitajskih zadevah zainteresirane. «Kljub provokacija m, je nadaljeval Chamberlain, si je Anglija prizadevala poravnati vse kočljive zadeve nai prijateljski način. Toda, kako naj Anglija sklepa dogovore z osebami, ki ne morejo doseči, da bi se te pogodbe tudi spoštovale, in kako naj se pogaja s Kantonci po vsem onem, kar se je zgodilo v Nankingu? Potrebno je pred vsem, da se na Kitajskem spet vzpostavi avtoriteta.» Angleška vlada bo vodila še nadalje spravljivo politiko, ne bo pa dopustila, da bi se napram njej postopalo, kot da bi ne imela pravic, ki ji pripadajo po pogodbah. Spodnja zbornica je nato zar vrnila z 277 glasovi proti 117 predlog laburistov, ki so hoteli, naj bi se razprava še nadaljevala. S tem je zbornica odobrila stališče, ki ga je zavzela vlada napram zadnjim dogodkom na daljnem vzhodu. Nesreća v zraku «Argos» pattel v morje LONDON, 7. (Izv.) Agenciji «Reuter» poroCajo iz Pernam-buca, da je portugalski hidro-plan «Argos», ki je hotel izvršiti polet okrog sveta, takoj po svojem dvigu padel v morje. Letalo je ostaJo težko poškodovano. Letalci pa so nepoškodovani. Kakor se zatrjuje, bodo letalci opustili misel na svoj polet čez pet kontinentov. DNEVNE VESTI poslancev iz vseh oblasti v državi. Skupščina se bo vršila v Zagrebu in bo razpravljala o vprašanjih, ki so v zvezi s selja-Škim pokretom in trenotnim političnim položajem. Umestne besede Umestne besede so napisale zadnje «Novice» v uvodnem članku pod naslovom «Nič obupa!«. Vse preveč in preveč se tarna in tarna v raznih dopisih po naših časopisih, kakor da bi bila zginila iz našega ljudstva že vsaka vodja do življenja in do ohranitve samega sebe. Po-snemljemo v naslednjem te u-mestne besede, ki so vredne naj-temeljitejšega preudarka: »Dan na dan se premlevajo v naši javnosti stvari, zadevajoCe gospodarsko vprašanje. Slika se na£ obupni gmotni položaj še celo v temnejši luči, kot je dejansko. Marsikdo, ki verjame vsemu, kar se govori, si je ustvaril sodbo o tej stvari, Češ, pogubljeni smo, gospodarsko propadamo in propademo. Seveda si je treba stvar nekoliko pobliže ogledati, pa ne bo prav tako nova in obupna Res preživljajo naši kmetje da-nee veliko gospodarsko krizo, revščina, pomanjkanje dela in denarja na vseh koncih in krajih. Ne da bi hotel zanikati nevarnosti in ostre gospodarske borbe, o katere istinosti sem najtrdnejše uverjen, razpršiti pa se mi zdi potrebno morebiten obup, ki se je marsikoga polatil, ko čuje dan na dan same tožbe in tarnanja Krize sploh, kot še posebno go- spodarskega značaja niso nove, so plod modernega Časa in razmer. Bile so vedno in najbrž tudi bodo v bodoče. Res pa je, da so lahko večje ali manjše, kakor so njih vzroki večn ali manjši. Nešteto udarcev je" pretrpelo naše ljudstvo na tej zemlji. Naj imenujem najprve-ga, ki je časovno trajal najdelj in bil pač nahujši, ker je temeljil Že v gospodarskem in socijalnem sistemu. V misli imam feudalizem ali dobo tujega gospodstva in ro-botanja našega kmeta. Ali je tu še treba govoriti o krizi, ki se je vlekla iz roda v rod, iz stoletja v stoletje, ko kmet ni bil več kot hlapec na svoji zemlji. Naj omenjam razne vojne in vpade ali ropanja, ki so bila vedno povzročiteljice revščine in kriz in med katerimi so turške vojske, poleg drugih avstrijskih vojn, najvažnejše. Kako so izmozgale francoske vojske našo deželo, tudi ni treba govoriti, stari, oziroma ustno izročilo se tega še prav dobro spominja. Prav tako je izzvaia svetovna vojna, ki po svoji grozoti in obsežnosti prednjači vsem dosedanjim, splošno krizo, kakršne do danes nismo poznali. Ali kot vsaka druga, tudi ta ni nerazrešljiva, ni neozdravljiva, zahtevala bo le več časa Naš klen rod, ki je prenesel že nebroj nadlog, bo tudi to, čeravno z nekoliko večjimi žrtvami in trpljenjem. Opazoval sem naše ljudi in bil sem z njimi, ko so se leta 1918, vra- DL cKDmOBf* V Trstu, dne 8. aprila 1927. čali na svoje do tal razrušene dopao ve, v sela, ki so bila le kup groblje in pogoriSč; videl aem moč in vztrajnost, s katero so se oprijeli dela, dvignili nove domove druge- e, za drugim, očistili gozde, »enoti, preorali s kostmi ki železom So&ejano polje, videl sem, kako so i kupa ruševin pričarali novo življenje, ki je zaplalo širom naše dežele in razgibalo vse naie ljudstvo. Vse to sem videl, zato je moja vera v moč našega človeka neovrgljiva in ne morem, da bi ga ne občudoval in čutil v sebi velik ponos, da sem sin takega ljudstva Priznati je, da je največjo krizo rešilo naše ljudstvo z največjo mirnostjo, z vztrajnim delom in žrtvami. Čemu bi se torej mi danes vdajali obupu in zdvajanju, mar ni v naš več krvi naših očetov, ali nismo še taki kot smo bili pred dobrimi osmimi, devetimi leti? Samo volje je treba, delavnosti, zmernosti in močne vere v sebe in svojo moč. S takim orožjem se vr-ziino danes vsi v naš gospodarski boj in uspeh mora priti! Klen rod, čil rod, varčen in trezen bo zmogel tudi to krizo, ki bi bila pogubna le za propal narod. «Ta moč divja čez grobove le, požiga razpale domove le, kar je čilega, to obvelja.« (Zupančič.) Rok za trgovinske kavcije Opozarjamo ponovno prizadete, da je bil rok za polaganje trgovinskih kavcij v smislu novega zakona o trgovini podaljšan do 31. maja t. 1. Ta rok velja za one, ki plačajo kavcijo v gotovini ali v obveznicah liktorskega posojila, ki so jih takj plačali. Tisti, ki so podpisali posojilo s pogojem, da ga plačajo na obroke, imajo čas za položitev kavcije v obveznicah omenjenega posojila do 31. julija t. 1. SPREMEMBA NA ČEHOSLOVAŠKEM GENERALNEM KONSU-LATU Konsul kav. Gustav Štastny zapušča tukajšnji čehoslovaški ge-neralni konsulat po svojem osemletnem delovanju v tem uradu. G. Gustav Stastny je pozvan v službo pri čehoslovaškem ministrstvu za zunanje stvari v Pragi. Za njegovega naslednika pri tukajšnjem čehoslovaškem generalnem konsulatu je bil imenovan konsul Julij Skarlandt. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG 7. t. m. Trg je že popolnoma pomladanski. To se vidi na velikem narast-ku zelenjave, dočim pozno jesensko blago polagoma odjenjuje. Cene sicer ne potrjujejo še zgornjih trditev, ker blago še vedno vzdržuje prestiž nekake specijalitete — toda upanje je, da bodo bližnji dnevi uvedli na našem trgu precejšnjo reformo v cenah. Blago je lepo — nekoliko pre-sočno morda za prodajo na trgu. Kupčije zelo živahne — nekoliko šibke sicer v količinah, zato pa zelo Številne. Cene so bile danes sledeče: Zelenjava: radič zeleni veliki in mali 120-200, radičeve sadike 180, pesa bela 100, pesa rdeča 120-140, sveži grah 130, špinača 120-220, novi krompir 160-240, konzervirani krompir (v pesku) 80-160, zelje navadno belo 100, karfijoli 70-100, cvetno zelje 30-80, janež 80, čebula 70-120. Sadje: pomaranče za kvintal 120-180, pomaranče v zabojih po 35 do 70, jabolka 140-480, «nespule» 180-240. Vse cene netto per brutto. Cene na drobno so za 20% višje — seveda ne na blagovnem trgu, pač pa na drugih. Društvene vesti S. D. «Adria». Danes zvečer izredno važna odborova seja. Posebno so naprošeni, da se je udeleže gg. Cesar in Saksida. - Predsednik. Iz tržeškega življenja Roko mu je zmečkalo. 54-letni težak Alojzij Nussdor-fer, stanujoč v ulici Pozzaccbera št. 2, je včeraj popoldne delal pred nekim skladiščem v prosti luki V. E. III., kjer je v družbi nekaterih železničarjev razmikal železniške vozove, razvrščene na tirih pred skladiščem. Med delom, ko je lokomotiva privlekla voz na določeno mesto, ga j« Nussdorfer botel odpeti od stroja Pri tem opravilu je mož, ni znano kako, prišel z levo roko med odbijača, ki sta mu jo s tako silo stisnila, da sta mu jo skoro popolnoma zmečkala. Nesrečni mož je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Zdraviti se bo moral približno mesec dni. Čadu* pomota. Včeraj popoldne je prišel v mestno bolnišnico 30-letni težak Anton Ražem, stanujoč v Bazovici št. 9, ter potožil tamošnjemu zdravniku, da ga silno vije in grabi v želodcu. Mož je povedal, da je par ur prej našel v bližini škedenjskih plavžev majhno steklenico, napolnjeno z neko belkasto tekočino. Misleč, da je ta tekočina kaka dobra pijača, jo je krepko pokusil. A že pri prvem požirku je spoznal, da se je motil, kajti takoj ga je jelo žgati v želodcu. Sluteč, da je Ražem pil kak strup, mu je zdravnik izpral želodec. Tedaj se je ix-kazalo, da se je mladi mož res zastrupil; pil je octovo kislino. Dasi njegovo stanje ni bilo nevarno, je moral vendar zastrupljenec ostali v bolnišnici; ako ne nastopijo kake komplikacije, bo ozdravil v kakih 8 dneh. Ražmova prigoda je zares čudna in precej neverjetna. izključeno, da gre v resnici za samomorilen poskus, ki ga pa hoče Ražem iz neznanih vzrokov prikriti. Poskušen samomor uradnika. Včeraj zjutraj so ljudje našli na neki javni klopi v ulici Pinde-monte mladega moža, ki se je tresel po vsem životu in bolestno stokal. Nekdo od navzočnih je zaslutil, da se je neznanec najbrž zastrupil, Jč-to je pohitel telefonirat za pomoč rešilni postaji. Kmalu potem je dospel na lice mesta zdravnik, ki je ugotovil, da je stanje nesrečnika nevarno; zavžil je, kakor se je pozneje izkazalo — kakih 20 pastilj jedkega sublimata. Neznanec je bil prepeljan v tiran le radi tega, ker Je prijatelj Battistutta. 8 cio lis vzdržuje svojo ovadbo — pravi, da je zapustil stanovanje približno ob štirih popoldne dne 28. februarja in se vrnil ob 8. uri zvečer. Načel je stanovanje zaprte, vendar pa so mu manjkali omenjeni predmeti. Sumil je na Cuc-cagno, ker stanuje blizu ln je to tudi povedal Vecchietu. Sum je bil utemeljen s tem, ker je obtoženec že večkrat delal v njegovem stanovanju in ga potemtakem poznal. Predmeti so bili namreč precej skriti. Marešjalo Vecchiet potrjuje, kar je izjavil že preiskovalnemu sodniku. Našel je pri Battistutti omenjeno zlato, ki ga je ta skril v spodnje hlače. Jelusisch Hermann, gciitilničar, pravi, da se ne spominja, ali je Battistutta bil tistega dne v njegovi gostilni, kakor to trdi obtoženec. Isto tako negotovo izpovesta priči Ivan Battich in Leopoldina Bisian. Robert Cioran temu nasprotno trdi, da je bil obtoženec z njim v delavnici in potem v neki gostilni. Enako izpove neki Marij Lucac. Zanimivo je pričanje Josipa Lu-kas. Ta pove, da je usodnega večera videl Battistutto v ulici Bec-cberie. Videl je, kako se mu je približal neki mladenič, in mu po par besedah izročil majhen zairitek. Priča ni slišala besed, ki sta jih oba izgovorila. Cuccagne ni bilo zraven. Državni pravd nik, od vet. Gionta, je v svojem govoru dejal, da je zelo skeptičen, kar se tiče pričanja Lukasa o zavitku, ki je zamogel, Če je tudi obstojal, vsebovati tudi kaj drugega in ne ravno plen. Oba obtoženca sta že znanca sodnije, zato zahteva zanje zelo visoko kazen, in sicer dve leti ječe za vsakega. Odv. Turola, ki je branil Battistutto, je v svojem govoru zahteval, da se spremeni vlom v nedovoljeno hranjenje ukradenih predmetov in za to zahteva najnižjo kazen. Cuccagno brani odv. Kezich. On ne vidi v celi obravnavi ničesar, mestno bolnišnico, kjer so mu iz-^kar bi govorilo o krivdi njegovega pravi želodec in ga s to operacijo začasno rešili iz smrtne nevarnosti. Ko je prišel nekoliko k sebi, se je samomorilni kandidat izkazal za 35-letnega uradnika Alojzija Grill, stanujočega v ulici Raffaele Sanzio št. 527; ni pa hotel povedati, kaj ga je privedlo do obupnega koraka. Dejal je le, da se je naveličal življenja, in to radi raznih neprilik. Njegovo stanje je nevarno. Iz dežja pod kap. Hoteč se ogniti nekemu avtomobilu, ki mu je privozil nasproti v bližini svetilnika znage na Greti, je 84-letni Alojzij Vrabec, stanujoč v ul. S. Giacomo in monte št. 15, včeraj popoldne padel v globok obcestni jarek ter se pri tem hud« pobil po glavi in nogah. Nesrečnemu starčku je priskočil na pomoč neki avtomobilist, ki je kmalu 1- m privozil tam mimo; poma-magal mu je v avtomobil ter ga prepeljal v mestno bolnišnico, kjer je siromak dobil prvo pomoč. Na/to je bil sprejet v kirurgični oddelek. Žalosten epilog nesreče Predsinočnjim je umrla v mestni bolnišnici 2-letna Viktorija Ben-čina iz Podbrež pri Štorijah, o kateri smo včeraj poročali, da je padla v gnojno jamo na sosedovem dvorišču. Tržaško sodišče Vlom. Dne 1. marca t. 1. sta bila v ul. Molin a vento aretirana Viktor Battistutta in Franc Cuccagna, oba že predkaznovana. Aretiral ju je m ar eš j al o javne varnosti Vecchiet, ki je par ur prej prejel ovadbo nekega Sciolis Petra, da mu je bilo ukradeno iz zaprtega stanovanja več zlatenine v skupni vrednosti približno 1000 lir. Vecchiet je koj sumil na oba obtoženca in ju kmalu izsledil. Na obravnavi, ki se je vršila pred četrto sekcijo tukajšnjega sodišča, sta oba obtoženca odločno tajila vsako krivdo, četudi je pri preiskavi Battistutta imel pri sebi skrito prav tisto zlatenino. To pojasnjuje zelo enostavno in sicer pravi, da mu je isto izročil neki Vito, znanec iz koprskih zaporov. Cuccagna pa sploh ne ve ničesar o vlomu — pravi, da je bil are- varovanca. Samo dejstvo, da je prijatelj Battistutte, pa ne more še privesti do obsodbe. Zahteva najmanj oprostitev radi pomanjkanja dokazov. Sodni dvor pod predsedstvom cav. Macri je nato proglasil razsodbo, glasom katere se Battistutta obsoja na 1 leto in 2 meseca ječe poostrene z bivanjem v samotni celici, dočim se Cuccagna opro&ča vsake krivde radi pomanjkanja dokazov. PRIZIVNI DVOR Telesne poškodbe. V novembru smo poročali, da je bil neki Stinco Viktor obsojen na 8 mesecev ječe, ker je precej moč-no pretepel nekega Frana Ceglarja in mu s pestjo zdrobil nosno kost in ranil obraz. Ceglar je takrat na obravnavi povedal, da ga je Stico srečal na trgu Venezia in pretepel do krvi. Stinco se zagovarja s tem, da je bil usodnega dne pijan in pove, da je tudi na premogovni zadrugi vnel prepir s nje predsednikom. O dejanju samem se ne spominja ničesar. Obsojen je bil torej na 8 mesecev ječe, a je vložil potom svojega zagovornika, odvetnika Robba, priziv. Zagovornik je včeraj obraz-lažil tržaškemu prizivnemu dvoru, koliko je utemeljen dvom, ali je Stinco res izvršil dejanje, ki se ga dolži. Trdi, da bi moralo sodišče pri razsodbi upoštevati vse mogoče olajšev. okolščine, ako je prepričano, da je Stinco ranil Ceglarja. — Prizivni dvor je upošteval zaključke zagovornika in znižal kazen na 3 mesece ječe. BORZNA POROČILA Amsterdam 835-845, Belgija 287.50-292.50, Francija 81.50-82, London 101.GO-101.90, New-York 20.83-20.93, Španija 365-375, Švica 402-406, Atene 27-28, Berlin 492-502, Bukarešt 11.75-12.75, Praga 61.70-0250, Ogrska 361.50-371.50, Dunaj 290-300, Zagreb 3.55-37.06. Uradna cena zlata (6. 4.) 400.90. Vojnoodšk. obveznice 60.80. Naročal te „Edinost" Vesti z jSoriškega KOBARID Soapbove zvijaS« Dne 18. aprila na Velikonočni pondeljek se bo vršila v prostorih občinske vojašnice burka Scapi-nove zvijače in pevske točke. Začetek predstave bo ob 3 popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor. V torek ob 9. uri zvečer se bo ponovila burka. ' * Skoraj ni zakotne vasi po naših bribib, o kateri bi bilo po časopisih tako malo čitati, kakor iz našega trga. Se nam li morda tako dobro godi, da molčimo, ker pri bravcih ne maramo vzbujati nevoščljivo-sti? Morda se pri nas nič takega ne dogaja, da bi z opisovanjem vzbudili med čitatelji zanimanja? Oboje lahko zanikamo, ker se nam na eno stran godi le toliko dobro, da nas bo samih dobrot skoraj konec, na drugo stran pa lahko trdimo, da so razmere pri nas take, da naim pero kar porivajo v roko — toda! In ta «toda» govori za cele knjige. Po prvi kavalkadi smo dobili drugo. A Kobaridci smo in ostanemo še vedno. Toda ker hrib ni maral priti k Mohamedu, je šel Mohamed k hribu. Imeli smo na trgu mogočno lipo — šla je v družbo pogorelega Ar-temidinega tempeljna! Spomin na Volariča se nam je poglobil, ko se je odstranil njegov spomenik. A ni še dovolj! Vrt pred občinskim domom, kjer je stal prej Volaričev spomenik — odstranjujejo, da tam baje napravijo javno stranišče. Tisti, ki to dela, meni, da je to potrebno. Smo v pretežni večini kmetovalci in poznamo vrednost gnoja. Kakor si ne moremo misliti uspešnega poljedelstva brez gno-i ja, tako dobro vemo, da tudi ljudski vrt ne more uspevati brez njega. Mi kot priprosti, neuki kmetje gnojimo našim njivam vsako leto, a najbrže je to le potrata časa. Modrejši ljudje postopajo bolj ra-cijonelno: Pustijo rasti brez gnoja več let, potem se pa obdelovanje opusti ln se zemlja temeljito gnoji kar več let zaporedoma. Vsak človek ima svojo dobro stran, kdor je nima, pa stran—išče. Sicer nam pa ni mnogo na tem vrtu. Vsak gospodar ima rad prostor pred hišo, zakaj bi ne imel baš Kobarid prostornega trga? Za dober mesec bomo imeli glavni sejem sv. Antona in nadejamo se, da bo ves povečani trg natlačen s stojali in natrpan s kupci. Tako bomo imeli lep dobiček in morda nam toliko preostane, da na istem mestu postavimo komu drugemu nov spomenik. Se bo lepo podalo! Bliža se sezona, ko bodo tujci in znanci prihajali, oziroma pojdejo skozi trg. Kdor pozna Kobarid že od prej, ali kdor ga pozna le po opisih in razglednicah, naj se nikakor ne ustraši, ko se korijera ustavi pred občinskim domom češ, da je tukaj šele Idrsko ali mogoče že Trnovo. Zapomnite si: Je Kobarid! Gosp. Stres nam Že omisli nove razglednice in znani Kukov-ca nas 2e opremi s potrebnimi napisi. da bomo vsaj domačini vedeli, kam se vrniti, ko prihajamo s polja domov, saj bo menda na vsakem vogalu napisano: Diram bok. SV. LUCIJA OB SOČI Davki in žganjeknba. Nekako čudno se nam zdi, ko čitamo v naših listih povsod le o joku, stoku in zdihovanju. Vse to ima sicer svoje dobre strani, a ne vedno. Torej proč s stokanjem! Zakaj zdihovati, komu, čemu? O lanski letini? Kakšna je bila, ni treba več govoriti, saj je že prešla, ljudje še žive. Nastopila je pač nova, pomlad je tu, dobro obeta. Prinesla nam je davek na samce, ugodno za uboge stare samice, saj je upanje ženitve večje! Kje so pa še vsi prejšnji ostali in zaostali davki in koliko jih je?1 To samo davčna agencija ve. Pustimo na stran decembrske takse za vse obrtnike, ampak po dohodkih in krajevnih razmerah bi se moralo smatrati, da je naše ljudstvo bilo že 1. 1925. zelo obloženo z davki, in to brez zaostalih dav-kv prejšnjih let. Ako jih primerjamo napram predvojnemu času, so bili naši davki iz leta 1925 za 30% višji od prejšnjih upoštevajoč valuto ter so- razmerno draginjo. Pomisliti moramo tudi, da so poleg tega naši ljudje premnogo zgubili z vojno ter popolnoma obubožali. Največji dohodek naših Gor je odpadel s kuhanjem žganja, katerega se je veliko pi-idelalo ter veliko izvažalo zato, ker je bilo pristno. Nič hudega, ako bi bila žga-njekuha na splošno ukinjena ter alkohol prepovedan, ampak hudo je, ako se dobro in pristno blago prepreči, slabo fabriško pa dovoljuje in razpečava. Ali bi ne mogla naša kr. prefektura v tem pogledu kaj pomagati za naš tolminski okraj? Kaj ni škoda, da drevje rodi in sad pa mora segniti po tleh? Absolutno nam namreč ni mogoče plačati zahtevanih taks, ako se kuha, ker drugih ni, na naše male kotliče! Ako se govori o davkih na vozila, moramo omeniti, da so pri nas povodnji h 1926 razorale vse poti, katere do sedaj še niso popravljene, tako da naš kmet ne more niti do svojega pridelka — to je polja za obdelovanja. Žalostno je, ako pomislimo, da je na Idriji pri Bači odnesla že vojna most črez Idrijco: polovica polja je na levem bregu Idrijce, ena tretjina prebivalcev tam, in ti popolnoma ločeni od lastne župne cerkve, šole, pošte, mlekarne idt. Devet dolgih let že dela občina ta most, a še danes ni postavljen kamen. Imamo tudi vojno odškodnino in le malenkost bi bila dodala občina, pa bi bil most že davno. Vsi zainteresirani so tega mnenja, da se je do sedaj hote to zavlačevalo! V čigavo korist, ne vemo. Upamo pa, da bo sedanji naš g. poteštat do vedel stvar mosta v pravi tir in da bo ta že letos dokončan, ker se sliši, da se je za stvar takoj ob nastopu zanimal. Ker gre za res velike interese, mu bodo občinarji iz srca hvaležni, ako bi se to uresničilo. Ako pomislimo tedaj, da je Še vedno naše ljudstvo prizadeto po posledicah vojne, da niti do svojih pridelkov — oziroma zemlje ne more priti za obdelovanje, smatramo tudi, da bi se moralo imeti obzir z davki in nakladami. Poglejmo malo občinesko užitni-no. Ta je res čudna reč. Družba ima užitnino v zakupu, to vemo. I^ako pa je s tem, čuje se, da so se tu pogodili, tam tudi, tu pa poc* tarifo? Ali smo vsi v eni občini? Da! No tedaj bi moralo biti za vse enako, vsi pod tarifo ali vsi v pogodbi. Končno naj omenimo tudi veliko nebrižnost cestnih nadzorstev za poclzidavanje nadbočij pri cestah. V času vojne se je Širila cesta od Želina do postaje, ni se pa podzi-dalo nadbočje, tako da se letno rušijo travniki in njive na cesto in naprej v Idrijco. Vzeli so povprečno tri metre sveta, a ta ni še plačan, pa tudi davek se še plačuje od tega. Isto je s cesto postaja Čepovan, pa tudi železnica teče skozi Sv. Lucijo po svetu, od katerega se še vedno plačuje davek. Po vsem tem mislimo, da se naši ljudje premalo zatekajo na merodajna mesta, naj si bo za posvete, prošnje ali pritožbe. Ako bi se večkrat potrkalo na vrata kr. prefekture, naše prve in najvišje predstojništvo, katero je sedaj v Gorici, mislimo, da bi se ne godilo vedno vse, kar se godi. — Pomagaj si, ako hočeš, da ti Bog pomore! Gospodarstvo ZUNANJA TRGOVINA Zedinjene države, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Indija, Argentinija, Jugoslavija, Švica, Avstrija in čehoslovaška so države, s katerimi stoji Italija v najtesnejših odnošajih. Na uvozu, ki je preteklega leta znašal 25.871 milijonov lir, so udeležene z 18,051.7 milijonov lir ali s f 9.7%, a na izvozu, ki je dosegel 18,670.5 milijonov z 12,404.5 milijoni Mr ali 66.4 % Med države, katere največ v Italijo izvažajo, štejemo Zedinjene države. Njihov izvoz, ki je bil preteklega leta za 560 milijonov lir manjši od onega iz leta 1925, se je vštel okoli 5,614 milijonov lir. — Tvoril je tedaj skoro eno petino celokupnega italijanskega, uvoza. Izvoz Italije v Zedinjene države se je temu nasproti zvižal za 43.7 milijonov lir. Uvoz iz Nemčije je narastel za 528.7 milijonov na 2,780 milijonov, a izvoz v Nemčijo za 188 milijonov lir. Napredoval je i7voz Italije v Indijo, ki je bi! ako: -a 100% višji nego v letu 1925 v Francijo in OehoslovaikoL medtem ko je isti nazadoval pri blagovni izmenjavi z Avstrijo, Anglijo, Švico, Argentinijo in Jugoslavijo. Izined držav, s katerimi stoji I-talija v trgovskih odnošajih, na/f zanimajo predvsem njene najbližje sosede Francija, Avstrija, Jugoslavija in Švica Pogledamo li pri neštetih za par let nazaj, tedaj opažamo, da je francoski izvoz v Italijo napredoval, a uvoz ostal skoro stabilen. Italija je v letu 1924. izvozila v Avstrijo za 638.8 milijonov lir. — Dosegla je v tem letu najboljši rezultat, kajti lanski izvoz je znašal komaj 552.7 milijonov lir. Nestalen je tudi avstrijski uvoz v Italijo, ki je v navedenih letiu poskočil od 4(53.3 na 632.1 milijonov, potem ko se je predlanskega 1. prehodno vrtel okoli < |>9 milijonov lir. V odnošajih Italije s Čelioslo-vaško opažamo, da izvoz prve stalno raste. Sledeče številke nam pokažejo razvoj zunanje t/rgovine zadnjih let med Italijo in Jugoslavijo: Leto Uvoz Izvoz v milijonih lir 1922 366.8 255.0 1923 488.o 337.9 1924 55C.9 370.2 1925 781.0 496.6 1926 972.4 379.H Iz tega sledi, da jugoslovenski izvoz v Italijo stalno narašča, a nasprotno nazaduje italijanski. Glavni izvozni predmet Jugoslavije tvori les, ki jj dor ?el 777.900 ton napram celokupnemu italijanskemu uvozu 1,796.017 ton. Edina država na svetu, s katero stoji Italija v stikih in ki ji daje aktivno bilanco,' je Švica. Izvo v to državo je preteklega leta zri« " \ 1,503.1, a uvoz 595.5 milijono\ Prebitek v prid Italije 907.6 im jonov lir. F. C. □ □ □ □ □ □ □ n DERLITZ-SCpOL vodi v vseh jezikih. Via Fabio Filzi 23, poiik in pre-385 ZLATARNA N. Borsatti Figlio. Trst, Corso 47 (lekarna Rovis) popra>lja, prodaja in kupuje zlato, srebro po poštenih eennh. Govori se slovenski. 392 ENOLETNE cepljenc trte — rdeča, bela žlahtnina — na prodaj. Gorica, Via Bar-zellini 6. ZAPOMNITE SI! Najlepše, najboljSe in najcenejše obuvalo dobite pri Rebcu, via Carducci 36. 45-1 SMILAJOD (TrposUi sok), izborno sredstvo proli arteriosklerozi, revrratizniu in težkemu dihanju, kašlju in kataru, u-spešno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let, se prodaja samo v lekarni C istellanovich, Trst, via Giuliani 42 (p.mvlelna *jlLa Via dellTstria). 395 TiMa posojilnica In hranilnica regisir. zadruga z omej. perošivom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19, I. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun ln vloge za čekovni promet, ter j h obie>tuje mr po 4% večje ln stalne vloge po dogovoru Sprejema .Dinarje* na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru. Ha razpelo nmm celic? ($3te) Uradne ure za stranke od S.30 do 13 in od 1C do 13. Ob nedeljah je urad zaprt ^tev. teief. 25-67. 179 Najstarejši slo/, denarni zavod j PODLISTEK (70) y. I. KRIŽANOVSKA: EMEZA ROMAN — Ali smem predložiti svojemu očetu še zadnje miselno vprašanje, ker je silno važno? — je vprašal z nekim obotavljanjem. Ko je prejel ugoden odgovor in so ugasili luč, se je svetlikajoča me roka vnovič pokazala in prijela za svinčnik. Samuel je v svojih mislili vprašal, če pride na dan zamena otrok, ako se odreče maščevanju in vzgoji malega kneza kot svojega sinaj. Duh je odgovoril: « Slučajnost, ki je ne moreš preprečiti, ali bolje povedano, božja vodja bo vse razkrila v bližnji bodočnosti, ki je pa jaz ne sinem točno povedati Prostovoljno in zavestno si izvršil zločin, imej tudi pogum sprejeti ravno tako prostovoljno kazen, ki pa je odvisna v največji meri od izida tvoje sedanje borbe. Sprava, usmiljenje in odpuščanje utegnejo zmanjšati tvojo kazen, toda ne skušaj se umoriti; zakaj vest hi te pekla in prišla bi težka kazen. Pripravljaj se z vero in pogumom na bližajoči se trenotek. Jaz bom s teboj v stiku brez posredovanja tujih medijev. Na svidenje; opogumi se! Abraham.» Mrzel pot je stopil Samuelu na Čelo pri čitanju teh vrst; toda premagal se je, vstal in prožil obe roki mediju. — Nimam besed, s katerimi bi se vam dovolj zahvalil; izkazali ste mi takšno uslugo, ki je ni mogoče poplačati, — je rekel. — Tudi vam lepa hvala, gospod Kirchberg! Priznavam, da sem premagan! Toda dokazi o bivanju posmrtnega življenja so me strašno zadeli! — Razumem vas, mladi prijatelj. Takšna iz-preobrnitev se ne izvrši tako lahko, — je odgovoril baron ter sočutno gledal v prepadeno bankirje vo obličje. Samuel je spremil goste do vrat, se vrnil nato v svojo soho in se spustil v naslanjač pred pisalno mizo Vzel je iz žepa očetovo pisanje, ga prebral še nekolikokrat in vedno bolj se je v njegovi duši utrjevalo novo prepričanje. Ta neznanec, ki Je slučajno prišel k njemu, ni mogel tako dobro poznati njegove tajne, ponarediti pisave njegovega očeta in duha dišav; ne, ne, brez dvoma je z njim govoril duh njegovega očeta. Ves zmeden od teh novih občutkov se je Samuel naslonil ob mizo z rokami v svojih črnih "kodrih; srce mu je močno bilo in v prsih ga je tiščalo. — Torej to, kar misli, trpi in valuje v meni, to je duša, — si je govoril. — To je tisti neminljivi jaz, ki bo živel tudi onstran groba. Krogla more torej uničiti samo telo? Iz razrušene snovi se duša oddeli, da poda račun svojih del. Zato ne sme Človek samovoljno in z zločinsko roko vzeti sebi življenja, misleč, da se s tem izpremeni v nič; smrt nas ifeši človeške sodbe, toda povede nas na še strašnejšo sodbo. Na listu pa stoji tudi zapisano: «Pripravi se na to, da bo tvoja tajna kmalu razkrita.* Iz Samuelovih prsi se je izvilo pridušeno stokanje. Usodna slučajnost ga bo izročila sramoti in kazni; njega, ponosnega milijonarja, bodo vlekli pred sodnijo, zasliševali ga bodo in postal bo predmet zaničevanja pri vseh, ki ga sedaj zavidajo in sovražijo. Ves zasopel od razburjenja je mož dvignil glavo: «ne, ne! — je vzklik- nil, — bolje krogla v čelo in potem kasen kakor to brezdno sramote, zaničevanja in ponižanja.)) Od tega dne je divjala; v Samuelovi duši peklenska borba; zaposlovala je vse njegove misli ter ga naredila popolnoma slepega in gluhega za zunanji svet. Na Raula, poštenega idealista, je nova vera pomirjevalno delovala; v ponosni in strastni Samuelovi duši pa je ta stroga vzvišena filozofija vzbudila pravcati vihar. Misel, da mora izvršiti spravo, poteptati v prah vsa prepričanja, na katerih je zidal svojo bodočnost, je i>avzro-Čala mučno borbo v njegovi odločni duši. Včasih je samega sebe preklinjal, da je prisostvoval špi-ritističnim sejam, ki so mu odvzele spanec in mir. Z nestrpno vnemo je začel prebiru ti knjige, ki so se pečale s špiritističnimi \prašanji. Istočasno je marljivo iskal vse, kar je obravnavalo vprašanje o duši, ki se oddeli od telesa; in tu je našel obsodbo samomora. Duhovi sami so poročali svojim sorodnikom, da nasilna smrt v mladih letih pušča snovno telo zvezano z duhovnim telesom s posredovanjem tekoče električne vezi, življenjske tekočine, s katero je snov prepojena. Duša samomorilca, ki je zadržana v razpadajočem telesu s tisto vezalno tekočino, ohrani občutke iz trenotka zločina; neprestano čuti nravne mukq in telesno trpljenje, ki jih je pretrpela pred in ob času telesnega uničenja. Pod uničujočim vtisom teh resničnih poročil si je Samuel stiskal glavq ter se Že stotič vprašal: ali ni bolje pretrpeti nekaj let zapora na zemlji, kakor pa trpeti neskončne muke, ker samomorilec je prikovan k razpadajočemu telesu z namenom, da se vnovič rodi k življenju, ki bo ravno tako sramotno?