Ina plačana v gotovini Maribor, torek 17. septembra 1935 Stev 210 Leto IX fXVt.) EOiMCB« ti 'w' ORSKI Cena 1 Dtti VECERNK Uredništvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tslelon uredniitva 3440, uprav* 2466 izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 10. uri / Velja meseSno preje man v upravi ali po poSti 10 Din, dostavijen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ,.Jutra" v Ljubljani / PoStnl čekovni račun St. 11.409 99 JUTRA 99 Vsebina predlogov odbora pelorice ©cffoor predlaga nekakšen italilanski mandat nad Abesiniio — isaB^a odkBanjja vsak kompromis — Izstop iz Društva narodov - >5 'aSišže 8-avaia do sankcii Predlog peterice ŽENEVA, 17. septembra. Odbor peto-rice, ki je imel nalogo izdelati končni Predlo« za mirno likvidacijo spora med dalijo in Abesinijo, je dovršil svoje delo "i bo predlog najbrže že danes izročil zastopnikom Italije in Abesinije, kakor m članom sveta Društva narodov. O vseWni predloga se izve sledeče: Društvo narodov razume in priznava Italijanske legitimne zahteve po ekspanziji v vzhodni Afriki. Zaradi tega predlaga odbor, da se odstopi Italiji abesinska Pokrajina Ogaden, ki meji na italijansko ^Omalijo. Nadalje se dovoli Italiji izvajati mirno penetracijo med plemeni, ki *• To orientalsko mešetarenje, ko se l' n kupovaJcu nekaj dodaja, samo ripni« t zaclovol|iI, Italije ne more pre-‘ i0 p°meni, da bo Italija predlog “ kraikomalo zavrnila, a *« je^oroli fiffi Italija trdno odločena odkloniti vsak ^OnTDromis. Italija hoče v Abesiniii vov*ko In pcppodarsko nadoblast," !lar ?,e la doseči le z vojaško kontrolo. :eve Italije so ?ato za Društvo na-'r"ov neSprejeimUnve in nidiskutabel, £r bi pomenile unicitev abesinske ''©odvisnosti in suverenosti. Odhod Italije RIM, 17. septembra. Sklep o umiku Italije iz Ženeve, ki je bil napravljen na^ sobotni seji italijanske vlade, je sedaj znan tudi že v podorbnosti. Italija bi zapustila Ženevo postopoma. Doslej je italijanska delegacija zapuščala seje, kadar je spregovoril abesinski delegat. Prihodnja etapa, ki bo določena najbrže na jutrišnji seji italijanske vlade, bo pa ta, da se italijanska delegacija sploh nmakne iz sveta Društva narodov, dočim bo v skupščini še ostala. Ako bi pa Društvo narodov sklenita proti Italiji sankcije, bo Italija sporočila svoj izstop. Vprašanje sankcij ŽENEVA, 17 septembra. Ako bo Italija odklonila predlog petorice, je vendar gotovo, da ga bo svet sprejel v obliki resolucije. S tem bi hilo sedanje zasedanje Društva narodov zaključeno, ker bi o eventuelnlh sankcijah moglo sklepati šele tedaj, ko bo Italija napovedala in pričela vojno. V tem primeru bi se Društvo narodov zopet sešlo in ugotovilo najprej napa- dalca, nato pa sklepalo o sankcijah. Splošno sc zatrjuje, da bi pričetek vojne olajšal položaj, ker bi se potem lažje pričela akcija za definitivno rešitev spora. Potek vojaških operacij bi tudi omehčal bodisi Italijo bodisi Abesinijo, da bi postali popustljivejši. Laval bo odstopil? LONDON, 17. septembra. V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje kljub vsem nasprotnim vestem, da je francoska delegacija v Ženevi dobila od Lavala navodila glede sankcij proti Italiji. Francoska vlada je baje sklenila odbiti vsako soudeležbo pri sankcijah, pa naj bi bile gospodarskega, fi • načnega ali vojaškega značaja. Francija stoji trdno na stališču svoje dosedanje politike in meni, da bi bila vsaka druga nevarna in bi rodila nezaže-ljene posledice v Evropi. Ako pa nastane italiansko-abesinska vojna in se v Ženevi sklenejo sankcije, bo Laval najbrže odstopil kot predsednik francoske vlade in zunanji minister. V tem primeru bi stopila na čelo nove vlade Flandin in Herriot. w${(ik€ ministra dr. Kreka Ali je govoril kot predstavnik nove Jugoslovenske radikalke zajednice ali bivše Slovenske ljudske stranke V soboto in v nedeljo je imela nova JRZ pri nas nekaj sestankov in shodov, tako v Mariboru, Križevcih pri Ljutomeru v Slovenskih goricah, na katerih je govoril tudi minister brez portfelja g. dr. Miha Krek. V svojih izvajanjih je gospod minister pripovedoval večinoma to, kar beremo zadnje dni v »S love n-c u«, bodisi v uvodnikih, bodisi na drugi strani. Nekatere njegove ugotovitve so pa vendar vredne posebne pozornosti. Tako se je1 med drugim doteknil tudi vprašanja sporazuma s Hrvati, in to na prav originalen način, ki marsikaj pove. G. minister je dejal o tej stvari sledeče: »Želimo iskrenega sodelovamja z brati Hrvati. Treba je vse storiti, da so odnosi med nami in Hrvati lepi in znosljivi. To zahteva skupno življenje v skupni državi. Mi pa smo imeli in imamo svoj program, svojo organizacijo in svojo politiko. Smo za medsebojno spoštovanje in za to, da so odnosi med nami in Hrvati čim boljši. Zato moramo biti proti vsem poizkusom, ki kvarijo dobre medsebojne odnose. Toda mi ne hodimo tja preko in ne bomo, zato pa bodo naleteli na odločen odpor vsi, ki hodijo in bodo hodili na naše. Prav je, da Hrvatti drže svojo skupnost, grdo in nepošteno pa je, če z demagoškimi sredstvi poskušajo rušiti našo skupnost. Lepo je, da Hrvati spoštujemo svojega voditelja dr. Vladimirja Mačka, toda edina naša stvar in pravica je, da se mi borimo za svojega voditelja dr. Korošca.« Iz teh besed zveni, da je g. minister najbrže pozabil, da ne govori kot zastopnik bivše SLS, ampak nove JRZ, kajti sicer ne bi mogel izreči stavka: »Mi ne hodimo tja preko (na Hrvaško) in ne bomo hodili, zato pa bodo naleteli na odpor vsi, ki hodijo in bodo hodili na naše (v Slovenijo).« Taka izjava bi, podana po zastopniku JRZ, pomenila, da JRZ ne hodi in ne bo hodil na Hrvaško! Mi pa vemo, da se JRZ na vse načine trudi, da bi tudi na Hrvaškem ustanovila svoje organizacije in jih je nekaj tudi že ustanovila. Mimo tega voditelj JRZ, v katere imenu in pod katere firmo je g. minister zboroval, ni g. minister dr. Anton Korošec, ampak je g. Aea Stanojevič in bi se zato morali boriti zanj! (Prav tako ni v skladu z JRZ, da je g. minister naročil ljudem v Križevcih: »Povsod, kamor pridete, pripovedujte, da vstajamo vsi pristaši dr. Korošca v novo politično življenje. Mi bomo stranki med nami dali naše življenje in ji vtisnili naš obraz.« JRZ vendar ni stranka g. dr. Korošca, ki ji je le podpredsednik, ampak Ace Stanojeviča, ki ji je predsednik, in »novo življenje« ni nikakor obnova bivše SLS, marveč ustanavljanje čisto nove stranke z docela novim programom in novimi načeli, ki se silno razlikujejo od načel bivše SLS, ki je bila katoliška, slovenska in avtonomistična, dočim je JRZ versko mešana, saj združuje katoličane, pravo-silavne, evangeličane, muslimane izraeli-te itd., jugoslovenska in unitaristična! Dati JRZ v Sloveniji »naše življenje« (v smislu načel bivše SLS- in »naš obraz« bi pomenilo pač delati proti načelom in programu JRZ! Politični ocvirki Namen zakonov. Iz govora na shodu JRZ v Križevcih: »Prva dolžnost te vlade je, da vzbudi zaupanje v zakon ir« oblast. Zato ravno postopa tudi po sedanjih zakonih, ki jih ni ona dala. — Toda vlada je dala navodila, da je zajamčena svoboda zborovanj, ni pa mogoče vseh ljudi spremeniti na en mah. Ni mogoče v enem mesecu poruvati vsega plevela, ki je rasel pet let.« — Svoboda zborovanj naj bi torej vodila do tega, da bi se vsi ljudje spremenili v pristaše JRZ? Ali se pa morda motimo? ^ Zelene kravate. Na shodu JRZ v Križevcih pri Ljutomeru je dejal g. minister dr. Miha Krek: »Vidim, da imate nekateri zelene kravate, zdi se mi, da pomeni to upanje, da je minil čas, ko so vas zaradi zelenih kravat preganjali. Takrai smo hoteli vsem smo povedati, da srna skupaj, vas pa so proglasili za proti-državne.« Akti sodišča za zaščito države v Beogradu pa zatrjujejo, da onih, ki so nosili zelene kravate, niso zapirali samo zaradi tega, ker so »hoteli biti skupaj«. Tedanji pomen zelenih kravat je bil od sedanje JRZ tako daleč, kakor je Rim od Adis Abebe! Zatajeni radikali. Na shodu JRZ pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je govoril v nedeljo tudi bivši predsednik oblastnega odbora Narodne radikalne stranke za mariborsko oblast g. dr .R. Ravni k, »Slovenec«, ki o tem poroča, je pa čiste zamolčal, da je g. dr. Ravnik prišel na ta shod in v JRZ kot bivši radikal. G. dr. Ravnik je tudi dejal, da se vsi pridri! žujejo JRZ z istim zanosom, kakor so prej sodelovali v NRS in SLS. »Slovenec« je pa tudi tu NRS zamolčal in napravil tako poročilo, kakor da bi bil' g dr. Ravnik prišel v JRZ iz vrst bivše bLb. C emu tako izogibanje izraza »ra* d;«£al«, ko je nova stranka vendar Jugoslovenska radikalska zajednica? Komunisti so dobili bunke. Ob priliki nedeljskega zborovanja Hodžerovih »borbašev« ob zemunskem mostu v Beo gradu je skušala skupina 50 do 60 dijakov, ki so znani kot levičarji, ozioma kot komunisti, motiti potek zborovanja, vendar so jo pri tem skupili. Zborovalci so navalili na nje in jih pošteno nabrni-kali. Oluai m svet NOVE ČLANICE SVETA D. N. ŽENEVA, 17. septembra. Včeraj so bile dopolnilne volitve v svetu Društva narodov. Glasovanja se je udeležilo 53 držav in so bile izvoljene na novo Poljska, namesto Češkoslovaške Romunija, namesto Mehike pa Ekvador. ANGLIJA ZA SREDNJO EVROPO. • *7' Sentembra. Po vesteli iz Londona bo angleški zunanji mini- nCr>ci arc ffo'voril danes zopet pred Društvom narodov, in sicer predvsem ° VIoa-xa\1'Iu. srednje in vzhodne Evrope. 1 ricakuje se, da se bo Hoare odrekel dosedanjega angleškega stali" sca izolacije in nevmešavanja v evropske zadeve, da bi na ta način pridobil Francijo za svojo afriško politiko. GRŠKI PLEBISCIT. ATENE, 17. septembra. Plebiscit za obnovitev monarhije je odgoden na dan 3. novembra. Glasovati bodo morali obvezno vsi moški od 20. leta starosti. Okai&lU puMena Komunalne zadeve občine Pobrežje Viharna občinska seja — Tezno za odcepitev od Pobrežja — Radvanje od Studencev — Tezno in Radvanje bi tvorili samostojno občino — Zaključni računi za leto 1955 in dvanajstine za leto 1954 soglasno odobreni celem je govorilo za in proti odcepitvi 13 govornikov. Odbornik g. Kovačič je navedel, da nikdo ne more prepovedati pobiranje podpisov, ni pa navedel tehtnih razlogov za odcepitev. G. Ž u n-k o se je pa samo zaradi te točke udeležil občinske seje. Obema je krepko odgovarjal podžupan g. Požar, ki je priporočal, naj se objavijo vsi danes sprejeti obračuni v časnikih, da bo javnost razsodila, koliko in kaj se je storilo v veliki občini Pobrežje in vidi to akcijo le v osebnih interesih posameznikov. Pobrežje tej akciji ne nasprotuje in jo naj podpira, da se reši bremen, ki jih mora nositi za Tezno. Njemu se je priključil član uprave g. Žohar, ki se je čudil, da je povzročitelj te akcije član uprave g. Šabeder, ki vendar stanuje na Pobrežju in dela za odcepitev. Končno besedo k tej točki je dobil še občinski odbornik g. Luk n ar, ki je orisal neugodno finančno stanje v primeru odcepitve Teznega od Pobrežja in združitvi z Radvanjem. Zaradi prizidka šole je še danes dolga 211.607 Din, posojilo za postajališče znaša 60.000 Din in dolg za nakup gramoznice 38.000 Din. Zadnja občinska seja na Pobrežju v petek 13. t. m. v posebni sobi Renčijeve gostilne je bila ena najbolj burnih po združitvi bivših samostojnih občin v veliko občino Pobrežje. Bila je tudi polnoštevilno obiskana in je celo »galerija« prišla v marsičem na svoj račun. Poleg poslušalcev s Pobrežja so prišli celo nekateri Tezenčani, da prisostvujejo zlasti sedmi točki dnevnega reda: Pobiranje podpisov za priključitev Teznega k Radvanju. Pf> pozdravnih besedah župana g. Matije Volka je bil prečitan obširen zapisnik zadnje seje. Že k zapisniku samemu so stavili razne pripombe odborniki Žohar, Kovačič, Luknar, Holc in Štibl. Vsem je dal potrebna pojasnila g. župan, zlasti glede občinskih davščin za klanje živine, novega skladišča za od-kladanje kosti v Stražunu, kupne pogodbe za gramoznico na Teznem in razlastitve zemljišča za zvezo z Aleksandrovo cesto na Pobrežju. Zadevo prehoda preko železniškega zemljišča pri zapornicah v Gregorčičevi ulici v Aškerčevo ulico na Teznem je pojasnil občinski odbornik g. L u k n a r. Cesta bo te dni otvorjena za pešce. Ko prestavi drogove visoke napetosti v Aškerčevi ulici mestno elektriško podjetje, se cesta otvori tudi za vozovni promet. Sestavo zaključnih računov za leto 1933 in dvanajstin za leto 1934 (za 3 mesece) je jasno razložil za vsako bivšo samostojno občino posebej delovodja g. Ban in je bila ista soglasno odobrena. Poročilo je povzročilo tu in tam precej veselosti, zlasti glede izdatkov za nekatere potrebe bivših samostojnih občin. Po preči-tanju razrešnice blagajnikom posameznih bivših občin je bila ugodno rešena prošnja uslužbenca Franja Duha za pragmatično nastavitev, za gozdnega čuvaja pa se je izbral Janez Ribič proti primerni odškodnini. Sledila je najbolj burna točka dnevnega reda: Pobiranje podpisov na Teznem za priključitev k Radvanju. G. župan je ugotovil, da ga je pobiranje takih podpisov osebno zelo iznenadilo, ker je občina Pobrežje storila za Tezno vse, kar so dopuščale finančne možnosti. Tezenčan mora uvideti, da se je prav za Tezno storilo v času po združitvi največ, mnogo več kakor bi prisojalo davčni možnosti bivše samostojne občine. Čudi se, da je izšlo to pobiranje podpisov od člana uprave g. Šabedra, ki bi moral najbolj vedeti in razsoditi finančne možnosti občine in ne gojiti nezadovoljstva v enem delu občine. Občinski odbor, zlasti pa on kot župan, je zastavil ves svoj vpliv in trud pri gradnji postajališča, popravilu cest irt nakupu gramoznice. Projektirana je razsvetljava vsega Teznega, torej gotovo v tem času skupnosti več, kakor je Tezno kot samostojna občina prej kdaj, in sicer v boljših časih, ukrenila. To so dokazi, da Tezno ni bilo zapostavljeno. Dokaze pa vidi samo tisti, ki hoče gledati in tudi nepristransko soditi. Po govoru župana se je oglasil vodja akcije za odcepitev Teznega od Pobrežja, član uprave g. J. Šabeder, ki je v svojih splošnih izvajanjih zagovarjal odcepitev Teznega od Pobrežja in priključitev k Radvanju. Navedel je vzrok, da je pobrežko občinsko gospodarstvo predrago, nadalje zgodovinski Stražun med Teznom in Pobrežjem, neuvideva-nje odbornikov Pobrežja za tezenske prilike in končno še želijo Radvanjčanov, ki imajo v Studencih v osebi g. Kaloha dobrega župana, pa so vendar za odcepitev od Studencev In za združitev s Teznim. Njegove končne besede, da naj le zdrave in sposobne občine ostanejo skupne, druge pa se razdele v majhne občine,, ki bodo kot samostojne boljše gospodarile (primer Bohova), so izzvale Tako bi znašal) dolgovi novoustvarjene občine 309.607 Din. Ker so na Teznem večinoma majhni posestniki, bi se občinske doklade dvignile na tako višino, na katero so gotovo pozabili ustvaritelji te akcije, če so Tezenčani voljni nositi tako velika davčna bremena, nima proti odcepitvi prav ničesar, ne prevzame pa za pozneje nobene odgovornosti. Res imajo nekateri daleč na Pobrežje, isto bo pa tudi v primeru priključitve k Radvanju, kajti tudi Gornje Radvanje je daleč in daleč je Gubčeva ulica na Teznem od Radvanja. Praske in prepiri, ki so nastali večkrat med odborniki pri raznih predlogih, ti so bili in bodo, saj so vendar dokaz, da vsak odbornik odločno zastopa interese svojih volilcev. Ti tudi lahko nastanejo v primeru zopetne skupne občine Teznega z Radvanjem, kajti drugače bi se že nekdaj ne ločili Tezenčani od Radvanjčanov in ustanovili svoje občine. Burna debata je bila končno prijetno zaključena. Sprejet je bil še sklep za nabavo pluga za rigolanje in plemenskega bika. Tudi zadevo člana uprave g. Macherja je banska uprava ponovno rešila in je o tem tudi razprtija iz drugega dela občine, takozvana dogoška afera, končno rešena. Ko so se še določili zastopniki občine pri blagoslovitvi temeljnega kamna nove magdalenske šole, je bila seja zaključena. Po viharni seji 50 zastopniki obeh struj nadaljevali hud besedni boj v Renčljevi kuhinji, katerega izid pa zamolčimo. Mase it^eusiua Ljutomersko trgovsko zborovanle Zahteve in potrebe našega trgovstva imenu Osrednje sekcije lesnih trgovcev je dodatno predlagal g. Škrbec še spe-cielne predloge, ki se tičejo lesne stroke. Zahtevamo revizijo prevoznih tarif, ki V nedeljo je bila v Ljutomeru skupščina Zveze trgovskih združenj. Vodil jo je zvezni predsednik .1. Kavčič. V imenu banske uprave je pozdravil zborovalce sreski načelnik Farčnik, za Ljutomer župan Kuharič in narodni poslanec Lukačič. Po temeljitih poročilih je spregovoril zvezin podpredsednik gosp. Ferdo Pinter, ki je omenjal, da se le število trgovstva v zadnjih petih letih zmanjšalo za 6000. Računski zaključek za preteklo leta je podal blagajnik Fabjan, pravtako proračun za tekoče leto, ki znaša 174.000 Din. Prihodnji občni zbor se bo vršil v Brežicah. Na skupščini so se sprejele resolucije, v katerih pridejo do izraza zahteve trgovstva. Tudi je naše trgovstvo potrebe svojega stanu zajelo v sledečih načelnih smernicah :Nujno potrebujemo zvezo Slovenije z morjem po železnici in po cestah. Izvede naj se modernizacija cest v vsej banovini v svrho pospeševanja tujskega prometa. Davčna obremenitev mora biti znosna in tudi praksa mora biti milejša. Decentralizacija državne uprave naj se čimprej izvede, toda s pravično razdelit vijo tudi državnih dohodkov na podlagi tangente. Ker je lesna panoga ena najvažnejših panog in ker že dolgo časa čakamo na pogajanja z Italijo, je nujno potrebno, da se takoj začno pogajanja. — Apelira, naj se bednostim fond, katerega bi bilo pravilno imenovati zaposlitveni fond, v izdatkih izkorišča racionalno. V naj se prilagodijo današnjim razmerami in predvsem pri tarifi rezanega in tesanega lesa, pri čemer je višina prevoznih stroškov večkrat večja, nego vrednost lesa. Najemnine ležarinskih prostorov na železniških postajah naj se prilagodijo sedanjemu položaju. Previsoke najemnine so povzročile, da so ležarinski prostori prazni, kar je v škodo železnici. Zahtevamo, da se od merodajnih činite-ljev uvažujejo predlogi Centralnega odbora lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije v vseh težkočah, ki tarejo lesno trgovino in'industrijo. Zahtevamo, da se imenuje od lesnega predstavništva v upravo razlaščenih gozdov tudi po en zastopnik lesne trgovine in en lesne industrije, katere bodo predlagale lesne organizacije. Pri ministrstvu za šume in rudnike naj se osnuje posebni propagandni odsek za pospeševanje večjega kon-zuma lesnih proizvodov v državi sami. Pospešijo naj se trgovinska pogajanja z vsemi državami uvoznicami našega lesa, zlasti z Italijo in Francijo, ob sodelovanju gospodar, strokovnjakov po predlogih naših organizacij. Država naj pospešuje uvoz in dae ugodnosti onim avtomobilom, ki uporablajo pogon z bukovimi drvmi ali ogljem. Sohdske vts&& Okrožni sokolski nasfoo pri Sv. Marieti ob Pesnici ,3pa manifestacija sokolske misli ob naši severni meji Sokolsko okrožje na mariborskem levem bregu je priredilo preteklo nedeljo pri Sv. Marjeti ob Pesnici lepo uspeli okrožni nastop, pri katerem je sodelovalo 10 sokolskih edinic. Že dopoldne so bile skušnje za nastop in sta okrožni načelnik br. Venuti in okrožna načelnica s. Vlada Engelmanova izbrala le najboljše med dobrimi. Sodelovala so društva Maribor Matica, Maribor III., Selnica ob Dravi, Št. Ilj, Sv. Jurij v Slov. goricah, Sv. Jakob v Slov. goricah in Jarenina— Pesnica ter čete Kamnica, Sv. Marjeta zlasti pri Pobrežanih buren protest. V lin Sv. Martin pri Vurbergu. Agilna do- mača četa je pripravila zletišče na lepem Šumanovem travniku. Bil je najlepši, v jesen se nagibajoči popoldan, ko je krenila po beli cesti čvrsta sokolska armada iz vasi na telovadišče. Na čelu sprevoda je igrala železničarska godba, za častitljivim matičnim praporom pa so se vrstili močni Oddelki. Na telovadišču se je že pred nastopom zbralo lepo število domačinov, avtobusi pa so pripeljali iz Maribora precej zvestih Sokolov in zavednih prijateljev Sokolstva. Točno ob napo vedani uri so prikorakali na zletišče vsi nastopajoči oddelki pod vodstvom okrožnega načelnika br. Venutija in okrožne načelnice s. Engelmanove. Strnjeno sokolsko vojsko in vse navzoče občinstvo je iskreno pozdravil starosta domače čete br. Šuman. Posebej je pozdravil župnega starosto br. dr. Goriška, podstarosto br. Kranjca, tajnika br. Dojčinoviča, okrajnega glavarja br. dr. Senekoviča, predstavnike bratskih edinic, med njimi starosto Matice br. Bu-teša, br. Struno, kakor tudi zastopnike drugih nacionalnih in kulturnih društev. V imenu župne uprave je pozdravil in nagovoril zbrane Sokole br. prof, Struna. V svojih ognjevitih besedah je podžgal sokolsko zavest, nakar so sokolske vrste ponovno prisegle neomajno zvestobo zmagoviti ideji nesmrtnega Tyr-ša. Po vzkliku vsemu kraljevskemu domu in prvemu Sokolu kralju Petru II. je godba zaigrala državno himno. Sledil je lep sokolski nastop. Vsi oddelki so nastopili s prostimi vajami. Izvajali so jih učinkovito in skladno. Zlasti so ugajale občinstvu proste vaje članic in pa telovadba na orodju. Pri balkanski štafeti si je priborila prvo mesto Matica. Lepo so se postavili tudi Sokoliči in Sokoličice, ki jih je za njihova izvajanja toplo nagradilo vse občinstvo. Nastop je lepo uspel in dosegel svoj namen. Po nastopu se je razvila sokolska zabava, ki jo je počastilo tudi društvo Kmetskih fantov in deklet iz Skokov z Dravskega polja. Iz župnega načelstva: a) Zbor okrožnih načelnikov se vrši dne 5. oktobra v Mariboru z nasledniim dnevnim redom: 1. Poročilo načelnika, 2. Organizacija dela v okrožjih, 3. Reorganizacija okrožij, 4. Delo okrožnega načelnika in 5. Statistika, b) Zbor društvenih načelnikov bo 6. oktobra z naslednjim programom: 1. Načelnikovo poročilo. 2. Tekme 1936. 3. Zleti. 4. Okrožja in 5. Nastopi, c) Tretjega taborenja .-»Mariborske sokolske župe« v Bohinju od 23. 7. do U. 8. pod vodstvom br. Hočevarja se je udeležilo 32 naraščaja in članstva, č) Banovinskih tekem v igrah se bodo predvidoma iz .Mariborske župe udeležili le lanski sa-vezni prvaki. Zdravo! L. M. JHuistte Bolničarski tečaj v Ptuju. Okrajni odbor društva Rdečega križa v Ptuju prii redi tri mesečni bolničarski tečaj, ki se bo pričel dne 14. oktobra t. 1. — Namen tečaja je, usposobiti čim večje število pre bivalstva za pomoč in nego bolnikom, ranjencem in drugim ponesrečencem v slučaju vojne, raznih elementarnih ne" sreč, epidemij itd. — Predavali bodo ptujski zdravniki in drugi. — Obiskovalci tečaja se bodo morali obvezati, da bodo tečaj redno obiskovali (predvidoma dvakrat na teden po tri ure) in bodo polagali izpit ter dobe po končanem izpitu posebne legitimacije, ki bodo posebno moškim v slučaju vojne nudile prednost za vršenje bolničarske službe. Še posebej se vabijo kandidatinje. Interesenti za tečaj naj se prijavijo do sobote 25. t. m. pri taniku Rdečega križa uČitelii Benu Brumenu na prosvetnem oddelku okrajnega glavarstva. Nezgoda in nesree. Huda sta se ponesrečila 24letni bogoslovec Anton Les.’ak iz Studencev pri Mariboru in 501etni Iv. Slaček, organist pri sv. Bolfenku v Slov. gor. Vozila sta se s svojimi dvokolesi iz Haloz in sta padla s kolesa tako nesrečno, da sta se hudo poškodovala, posebno Slaček ima nevarno rano na glavi. Oba so spravili v ptujsko bolnišnico. Sokolska četa v Markovcih je priredila v nedeljo 15. t. m. svoj drugi javni telovadni nastop. Predvajali so lahkoatletski miting članov Sokola in telovadni nastop. Prireditve so se udeležile vse Okoliške Sokolske čete ter obilo ljudstva. Kino. V sredo 18. in četrtek 19. t. m. se predvaja film »Dr. Mabuse«. V soboto 21. t. m. ob 20. uri in v nedeljo 22. t. m. ob 18.30 in 20.30 pa je na vrsti film »Njen največji uspeh«. V glavni vlogi Marta Eggerth. V vsakn sinvens^n in (Pawei Cwe^kl obsojen Sodišče Je upoštevalo mnenje psihiatrov, da je Cvenki abnormalen, duševno manj vreden in ga, upoštevajoč § 22., obsodilo samo na 10 mesecev strogega zapora Pri ..včerajšnji razpravi obtoženi Pavel Cvenki, znan pod imenom »mali mariborski Stavisky«, ni bil več tako »korajžen«. Na predsednikova izvajanja je odgovarjal tiho in boječe. Pri zagovoru je gestikuliral z rokami in stalno trdil, da je ravnal pri svojih manipulacijah v najboljši veri in ni imel namena nikogar goljufati. Nekatere manjše grehe pa je odkrito in skesano priznal. Ker je bila prva razprava pred mesecem proti Cvenldu prekinjena, je včeraj predsednik malega kazenskega senata g. dr. T o m b a k pričel takoj zasliševati priče. Prvi je bil zaslišan šef obmejne policije Krajno vi e, ki je pojasnil zadevo s puško in zadevo z mariborsko tvrdko Berndorf. Cvenki je namreč prodal okrog 2000 dinarjev vredno Krajno-vičevo puško trgovcu Moravcu za 500 Din. Od tvrdke Berndorf pa je izvabil z lažnim predstavljanjem kot detektiv obmejne policije 6400 Din. Tožiteljica služkinja Sparovičeva je dalje vztrajala pri svojih zahtevah in trdila, da ne verjame Cvenklovim obljubam, da bi ji kdaj vrhil izvabljenih 18.300 dinarjev. Potrdila je, da se ji je Cvenki predstavil v bivši Tementovi kavarni kot naj-Večji detektiv Jugoslavije in ji zatrjeval da bo ves denar v bankah in posojilnicah propadel. Zaradi tega mu je izročila svojo hranilno knjižico, ki jo je Cvenki vnovčil, denar porabil za kritje svojih dolgov, Sparovičevi pa izročil le 500 Din. Zaslišane so bile še priče knjigovodja tvrdke Berndorf Alfred Čelan, mesarski mojster Franc S m odej, od katerega je izvabil Cvenki 350 Din in trgovec Josip Moravec. Prečitane so bile tudi izpovedbe lastnika tvrdke Berndorf Josipa Richterja in posestnika Ivana Breclja iz Košakov. Breclja je namreč Cvenki sam ovadil policiji, nato pa izvabil od njega 1000 Din pod pretvezo, da bo zanj posredoval, češ, da je bil bivši šef mariborske policije njegov dobri prijatelj. Zahteval je pozneje po odvetniku od Breclja še 2000 dinarjev, ki pa mu jih ni hotel plačati. Po končanem zaslišanju je predsednik prečital nekatere sodne spise, iz katerih je bilo razvidno, da je Cvenki že leta 1924. z lažnim predstavljanjem izvabil v I-jubljani od neke Frančiške Čižmanove 100.000 Din in je bil zaradi tega obsojen na leto dni težke ječe. Ker pa so že takrat sodni izvcdenci-psihiatri ugotovili, da je Cvenki psihopat, abnormalen, duševno manjvreden, bolesten tip, ki bo-luje za lažnjivostjo, mu je sodišče znižalo kazen na štiri'mesece zapora. Cvenklov branitelj odvetnik g. dr. Danilo Stefanovič je stavil sodnemu zboru najprej vprašanje, ali je obtoženec sploh kazensko odgovoren za dejanja, ki mu jih očita državni tožilec. Kot psihopat in kot dedno obremenjen je spravljal ljudi v materialno škodo, ki pa jo je skušal vselej poravnati. Zato je med drugim predlagal, naj bi sodišče pri njegovih deliktih upoštevalo § 22, prvi ali drugi odstavek, in ga oprostilo kazni. Dr žavni tožilec g. Sever pa je vztrajal pri obtožbi, češ, da je vsak zločinec, ki ponavlja kaznjiva dejanja, psihopat, in da naš zakon take zločince hujše kaznuje. Po daljšem posvetovanju je predsednik razglasil sodbo. Senat je spoznal obtoženega Cvenkla krivega, vendar pa je z ozirom na njegovo slaboumnost in degeneriranost upošteval § 22, drugi odstavek in ga obsodil le na 10 mesecev strogega zapora, na povračilo Storjene škode in na izgubo častnih pravic za dobo dveh let. Obsojeni Čvenkl ni kazni takoj sprejel in si bo še premislil. &on6i! renftafi strefskih tekem v Beogradu Mariborski strelci so zopet dosegli častna mesta med zmagovalci Na. letošnji vsedržavni- -strelski tekmi v Beogradu je tekmovalo iz vse države 1.230 strelcev. Tekme so bile v nedeljo zaključen in so bile. na slavnostnem banketu, ki je bil zvečer v »Oficirskem domu« V Beogradu, razdeljene zasluže-ne nagrade. Državno prvenstvo za leto l935. % vojaško puško si je priboril Ne-PMtija Markovič iz Kragujevca, z malo-kali^ersko -pa na§ znani strelski prvak prof. pero Cestnik. Med ekipami, ki so se borile za pokal Nj. Vel. kralja je Maribor v hudi konkurenci izvofeval tretje mesto. Mariborska ekipa je bila sestav]jena jz nasledniih strelcev: prof. Pero Cestnik, polkovnik Bajo Stanišič, visokošolec Tone Majer knjigoveški moj ster Robert Vukmanič in puškar Dušan Minic. Rezultati na posameznih tarčah so bili sledeči: Na zmagovalni tarči je dobil Nemanja Markovič iz Kragujevca 886 točk; Pavle Čeperkovič, Beograd 876; Ivo Markovič, Čupri:a 8c9; Pero Cestnik, Maribor 867; Dragan Milovanovič, , Kragujevac 855; Svetozar Srečkovič, Beograd 852; Djordje Srečkovič, Beograd 847; inž. Laza Novano-vič, Beograd 844; Tone Majer, Mari-q 83nč 'nž- Blagoje Jocič, Beograd 823, ' avl Milenkovič, Kragujevac 788: general Ceda Stanoflovič, S'sak 757; Robert Vuk rnamč, Maribor pa 7-57 točk. Na tarči Cetinje je dosegel Dragan Mi lovanovič, Kragujevac 251 točk od 300 dosegljivih; Pero Cestnik, Maribor 246; Dušan H i n tč, Maribor 230; Tone Maje r, Maribor 229; polkovnik S t a-n i š i č 229, R. V uk m a n i č 227. Na brzostrelni tarči, na katero so oddali 10 strelov v minuti, so dosegli od 100 dosegljivih točk'- Milorad Vljačkovič 78; Nemanja Markovič, Kragujevac 76; Boro Markovič, Kragujevac 75; polkovnik Stanišič, Maribor 59; Pero Cestnik, Maribor 56; Robert V u k m a-n i č, Maribor 56 točk. Na malokalibrski tarči so dosegli od 600 dosegljivih točk prof. Cestnik, Maribor 517; inž. Laza Jovanovič 514; Ivo Markovič 505; inž-Jocič 490. Na damski malokalibrski tarči je dosegla ga. Kaja Jocičeva, Beograd 222 točk in ostala brez konkurence prvakinja. Na mladinski tarči »Skoplje« je dosegel Jovan Kratohvil, Beograd 191 točk; Vojislav Srečkovič 189 od 200 dosegljivih. Na malokalibrski in damski tarči niso Mariborčai tekmovali. Priponi niti je treba, da je pri mnogih strelcih igralo veliko vlogo površno prikazovanje pogodkov, tako, da so bili poedini strelci prisiljeni ustaviti serije, ker so bili brez vsake orientacije, ki je za uspeh brezpogojno potrebna. „Crna lista" Rudoif Tumpoj pred sodiščem Ob ogromnem zanimanju naše javnosti, predvsem pa naših železničarjev, se ie pričela včeraj dopoldne pred tukaj-njim sreskim sodišem razprava proti Rudolfu Tumpeju, Stanku Tušku in Janku Prevolšku. Proti omenjennim trem ie vložilo 35 železničarjev tožbo zaradi žalenja časti. Razpravo je vodil sodnik dr. Srečko Grmovšek. Imenovanim trem obtožencem očita okrožnica, da so v upravi mariborske podružnice Udru-ženja nacionalnih železničarev in brodar jev sestavljali takozvano »črno listo« z raznimi pripombami glede 35 železničar- jev, ki so nastopali včeraj pred sodiščem kot tožitelji. Omenjena »črna lista« se je izročila po sestavi železniški upravi, kakor se glasi v obtožnici. Vsi trije obtoženci so priznali, da so takšno listo sestavljali, obenem pa so zanikali, da bi bili omenjeno listo izročili železniški u-pravi. Razpravna soba je bila tako nabito polna, da so mnogi, ki bi bili radi pri-: sostvovali razpravi, morali oditi. V svr-ho zaslišanja nekaterih predlaganih prič se je razprava preložila. Ponovna razprava proti Ani ^ Markucijjevi Tragika Markucijevih in Mihe Zemljiča je zbudila v naši javnosti veliko pozornost. Gre sedaj še za ženo Ivana Markucija Ano Markucijevo. Radi suma sodelovanja pri zavratnem umoru neznanega moškega, ki so g., našli mrtvega dne 7. septembra 1920 v takozvanem Benediškem gozdu, je bila skupno s svojim možem Ivanom Maukucijem ter Jožefom Markucijem in Mihaelom Zemljičem obtožena tudi Ana Markucijeva. Na podlagi krivd-oreka in potem ko so porot niki potrdili skoro vsa glavna vprašanja s soglasnim »da«, je sodišče obsodilo Ivana aMrkucija na smrt na vešalih, Jožefa Markucija in Mihaela Zemljiča na dosmrtno ječo s poostritvami, Ano Markucijevo pa na 3 leta težke ječe s poostritvami. V četrtek, dne 22. avgusta t. L pa je tukajšnji veliki kazenski senat oprostil oba Markucija in Mihaela Zemljiča, ki so iz deseletne ječe šli v svobodo, jutri v sredo, dne 18. tm. dopoldne pa bo v razpravni dvorani št. 53 obnovitvena razprava tudi proti ženi Ivana Markucija Ani Markucijevi. Kakor znano je Ana Markucijeva svojčas kazen v celoti presedela. Celjski akrobati v Mariboru Odkar ni več slavnega Strohschnei-derja, so naši celjski akrobatje' trenutno menda .najznamenitejši, vsaj v naši državi.. Brezposelnost, ki je rodila že veliko najraznovrstnekših idej, je tudi nam dala odlične akrobate, ki se s svojimi vratolomnimi vajami na visoko napeti vrvi povsod uspešno uveljavljajo. Tako smo imeli v Mariboru že lani priliko videti njhovo umetnost na zaključnem večeru Mariborskega tedna, ki je bil na Mariborskem otoku. Že takrat so si simpatični Celjani pridobili vse priznanje Mariborčanov in so jih s "simpatijami sprejeli tudi letos. Znana akrobata Adolf Krajnc in Vinko Bučar, ki sta pred štirimi leti v Celju prvikrat nastopila, sta se v vratolomnih izvajanjih na vrvi tako izpopolnila, da zadivita vsakogar. Pripominjamo, da iz ita vse točke kljub življenski nevarnosti, brezhibno in kar je pqsebno značilno, z veliko eleganco. To so dokazali že dosedanji nastopi v Tattenbachovi ulici, kjer se je vsak večer zbrala velika množica mešča nov in tudi zelo mnogo okoličanov. Nocoj pa nam pripravljata celjska akrobata še prav posebno presenečenje, ker bosta pokazala nekaj novih točk, sodelovala pa bo tudi 30 članska godba. Nato pa odideta akrobata v Ptuj, da tudi tam utrdita svoj zasluženi sloves. Iz politične-upravne službe. Upokojen ie sreski načelnik za Maribor levi breg dr. Ivan Senekovič. Iz sodne službe. Za višega pisarniškega vod'o je napredoval pri tukajšnjem sreskem sodišču Ivan Humer, za voditelja zemljiške knjige v 7. položajni sku-oini pri tukajšmem sreskem sodišču pa e imenovan Mate Meznarič. Odprta noč in dan so groba vrata... V Cankarjevi 13 je preminil v starosti 61 let upokojeni ravnatelj delavnice drž. žel. inž. Leon Dolkovski. — Na Pobrežju je umrla v Gosposvetski ulici 48, zasebnica Marija Feguševa, stara 59 let. Žalujočim naše iskreno sočut:e! Ivan Šusterič se bo zagovarjal pred velikim kazenski msenatom tukajšnjega okrožnega sodišča radi obtožbe dvojnega umora v petek dne 20. trn. Razprava bo trajala samo en dan, ker je število prič, ki se bodo zaslišale, razmeroma majhno. Zanimanje v Mariboru za omenjeni proces je tako veliko, da se bodo morale občinstvu kakor ob priliki nedav nega Markucievega procesa izdati posebne vstopne karte. GRAJSKI KINO Telefon 22-19 Danes Goreči sneg - Pekel na zemlji! Krasen kulturni film ir Alajske, iz zemlje večnega snega in ledu. Prekrasni naravni posnetki. Sijajni posnetki vulkanov. Film je v nemškem jeziku. Pozor! V soboto it nedeljo matineja pri globoko znižanih cenah. Kino Union danes »Žrtev ljubezni«, dunajski film prekrasne vsebine z Luiso Ullrichovo in Hansom Moserjem. Največ Dunajčanov. V prvi polovici septembra je bilo pri tukajšnji policiji ■zglašenih 1132 tujcev, med temi je bilo 563 inozemcev. Med slednjimi je bilo največ Dunajčanov in sicer 40 oseb, takoj za tem sledi Gradec z 22, 501 jih je bilo iz raznih drugih inozemskih krajev. Mariborsko gledališče dobi vrtilni o-der. Z novo gledališko sezono dobi mariborsko gledališče vrtilni oder. Oder bo zaradi tega za 10 cm višji. Dela so poverjena tukajšnji tvrdki Schell. Vrtilni oder. bo gotov do pričetka sezone in se bo obračal na električni pogon. Kaj nudi letošnji gledališki abonma? 1. 13 dramskih, 7 operetnih predstav, en koncert in eno gostovanje ljubljanske opere. (Rossini: Seviljski brivec z Julijem Betettom v važni vlogi). 2. Številna igralska in režiserska gostovanja, predvsem ljubljanskih umetnikov: M. Skrbinška, C. Debevca, E. Kralja, Sl. Jana, P. Malca, F. Delaka, J. Povheta iit drugih. 3. V repertoarju znamenita dela, kakor na pr.: Bratje Karamazovi, Izdaja pri Novari, Vest, Vzrok, Siromakovo jagnje itd. V glasbenem delu bo zanimiva krstna predstava za oder prirejene radiofonske operete »Majda«, ki jo je uglasbil profesor mariborske »Glasbene Matice« g. Marjan Kozina. 4. Ugodnost odplačevanja abonmana v 7 zaporednih mesečnih obrokih. (Od Din 9.— do Din 49.—.) Za lanske abonente hrani gledališka blagajna dosedanja mesta le še do vštevši četrtka 19. t. m. Po tem roku bodo ta *nesta na razpolago drugim abonentom ! STARŠI! UČENCI! Poceni vse šolst.u potrebščine! Kje? Na Aleksandrovi c. 13 v knjigarni Tiskovne zadruge. Prepričale se! HALG — HALO! Vse šolske knjige, najcenejše zvezke, svinčnike, peresnike dobite na Aleksandrovi cesti 13 v knjigarni Tiskovne zadruge. Starši, učene5 oglejte si našo zalogo! Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj, Maribor. Dopoldne in popoldne pouk. Vpisovanje samo še ta teden, Vrazova ulica 4. Nočno lekarniško službo imata danes Minafikova in Konigova lekarna, jutri v sredo pa Albanežejeva in Vidmarjeva. Jekleno tnalo, jabolka. Klučavničarju Francu Fariču na Pobrežju je izginilo z dvorišča' okrog 100 kg težko jekleno tna lo v vrednosti 1500 dinarjev. Tatvine jc osumljen neki brezposelni delavec, ki ga sedaj iščejo oblasti. Posestnica Olga Trubl z Majskega vrha je prijavila orožnikom, da so neznani zlikovci pobrali z dreves jabolka in ceni posestnica škodo, ki jo zaradi tega tj-pi, na 2000 Din. Za 30.000 dinarjev je skupno ofernažil znani slepar Peter Bauk razne mariborske tvrdke. Nekatere tvrdke so se pokazale zelo velikodušne in so prispevale celo po 5000 Din. Prometna nesreča. Na križišču Smole tove ulice iz Ruške ceste je prišlo včeraj popoldne do občutne prometne nesreče. Tam se je v kolesarko Marijo Ko-sijevo, prevoznikovo ženo, zaletel neznani lotociklist ter jo v precejšmeni loku podrl na tla. Pri tem je Kosijeva za-dobila občutne notranje poškodbe. V kamnolomu je našel smrt v Spod. Gašteraju v občini Jurevskem dolu 13-letni posestniški sin Janez Mezgec. Zadušilo ga je udirajoče komenje. Kolesa kradejo. Pekovskemu vajencu Mirku Škofiču iz Košakov je nekdo izpred brivnice v Frankopanovi ulici, kjer se je dal striči, ukradel kolo, ki je bilo registrirano z evidenčno številko 70981. Vremensko poročilo tukajšnje meteorološke postaje pravi z ozirom na včerajšnji dan: Barometer 736.6, maksimalna temperatura 7.2, minimalna 8.5. Relativna vlaga 94, padavine 6D. MARIJ SKALAN ROMAN Sida SiioMva »To menda res še ni ljubezen, ampak le vdanost, iz vere izvirajoča dobrota. In zakaj sem dobra? Da bi z dobroto nadomestila manjkajočo ljubezen in z vdanostjo preprečila zablodo. Torej tudi tu ni trajne rešitve?« V njeno dušo se je zaril prvi orv nevere v lastno vero. Ta črv je • počasi vrtal in odpiral stare rane. Rasel je in ni ji več dovolil miru. Pričela je še bolj goreče moliti: »Mar zame res ni milosti? Se mi izmika tudi ta podlaga, o kateri sem bila prepričana, da je tako trdna? O Bog, usmili se mc! Blagoslovi moja prizadevanje !« Ko pa črv nemira le ni hote! utihniti, ie postala razdvojena: »Nisi, o Gospod, uresničevalec najbolj gorečih, najbolj zaupajočih in vdanih pro-šej? So gluha tvoja ušesa za moje molitve? Jih nočeš uslišati? Kaj sem zagrešila, da se hočeš odmekniti od mene, ko sem Te s tako muko našla?« Križani je strmel nemo z zida in ni odgovoril, ni vzbudil v njej rešilne misli. 'Mčela je zahtevati in ga rotiti: »O Beg, usliši me! Hočem, da me uslišiš. Tvoja služabnica sem. Odgovori!« Ta nemir se ie sredi noletin nričel stopnjevati v novo zdvojenost in odkrito sprtost s samim Bogom. »Potem ne bom več molila,« je grozila. Hip nato se je pa spomnila, da je to bogokletstvo : »Kaj mislim in kaj govorim! Saj nisem več prosilka, marveč izsiljevalka. Moja vera ni več vera zaradi vere, iskanje zatočišča iz stiske je. Pod cvetjem altruizma se skriva v resnici grda kača egoizma.« In molila in prosila je zopet za odpuščanje zablod. Toda prejšnji mir se ji kljub temu ni vrnil. Polagoma je popuščala ta gorečnost. Pričela je zanemarjati verske dolžnosti, ki si jih je bila prej tako natanko določila. To zanemarjanje je postajalo vedno večje, dokler ni pričela upadati celo volja, za volja pa še vera sama. Sida je preživljala tedaj nove težke dni: prebujanje iz omame, ki ni bila trajna in je popuščala, kakor popušča upliv injekcije nri nerešljivo bolnem človeku. Ko se ie z vrhov Pohorja oglašal prvi dih nove jeseni, je v Sidi zašumelo kakor v kalni, po dežju narasli Jasnici. da ni več strpela doma. Nekega dne. ko, je rumenelo prvo listje, je velela no dolgih mesecih znovn v-..-'-! 7..i,ntnin se ji je, da pojezdi zopet na sprehod, kakor nekoč. Konj se je veselo zdrznil, ko jo je začutil na sebi in se ponosno pognal v dir. Sidi se je zdelo, da se vrača iz mraka v svetlobo. »Razvedrila, razvedrila...« ji je šumelo po ušesih. »Čemu bi se zapirala v samostan? Ko bi vsaj upala, da postanem mati...« Ob tej nenadni misli se je hipno zdrznila: »Mati... Zakaj ne postanem mati? Ne bom nikoli postala?« Pred njo je stopilo sedaj prvič jasno tisto vprašanje, ki je dotlej kljuvalo še podzavestno po njeni notranjosti. »Biti mati, imeti otroka, ki bi mu posvetila vse svoje misli, vso svojo nežnost, pozornost, skrb... Tudi to je samo pravljica, o kateri lahko le sanjam. Torej ni za moje življenje nikjer več pristanišča? Povsod naokoli in v vso neskončnost sama enolična mirna gladina, ki utruja do obupa. Gladina brez viharjev, bojev in zmag. upov in izpolnitev...« Konj io je nosil po potih in stezah, ki jih je prej tolikokrat prehodil ali pre-dirjal z njo na hrbtu: po potih in stezah, ki so skrivala toliko lepih spominov in prvo rahlo, potem živo zavestno in nazadnje tako vročo ljubezen, na naključ-nostna srečanja, domenjena snidenja, objeme. poljube, nežne besede in vse tisto, kar se je bilo razplelo med njo in dr. Frangežem in ie bilo naposled tako sirovo Drec''1’ "in fpr nmnnnrlrnno V vr- hovih dreves je pel veter prve jeseni, * Sidini duši pa se je prebujala pesem nekdanjih, tako že daljnjih dni. In nenadoma sta zazveneli okoli nje obe in jo zajeli v akorde, vzibujajoče nova, tiha, še ne razločna hrepenenja. »Ko bi se mogli vrniti tisti časi,« je vzkliknila polglasno. »Ko bi se znova pojavil pred menoj Danilo na svojem konju, ves razigrano dobre volje, ves pozoren in nežen, hrepeneč po mojih besedah, objemih, poljubih... Ko bi bilo spet vse tako, kakor je bilo takrat!« Toda Danila ni bilo. Gozdna pota so stala prazna in zapuščena. Po njih -so se podile le ptice, veter je pometal odpadlo listje in ga odnašal v goščavo, vrhovi so šumeli uspavalno, skoraj žalostno. Jesen samote, zapuščenosti in strtih upov.,. Sida se je vrnila s sprehoda globoko zamišljena in trudna. Drugi dan pa e vendar znova prejahala vsa tista pota in tako tudi naslednje dni. Ljudje, ki so io po naključju srečali ali videli vsaj od daleč, so se čudili. Ko pa je nekega dne stopal njen konj po fis^i noti. kjer je nekoč prvič čisto nepričakovano srečala Danila, jo je nenadoma predramil iz globoke zamišljenosti nepričakovan pozdrav. Sida se je zdrznila: pred nio ie stal na svojem konju dr. Danilo Frangež ... Stisnila je ustnice, da mu ne bi odzdravila in je že hotela zdinati mimo. a zdravnik ii ie počez zastavil pot: h žfrlfefcfa in svete Nov velik tehniški načrt Predor pod Montblancom, najvišjo goro v Evropi Včeraj smo na kratko poročali na prvi strani, da se bo gradil skozi najvišjo goro Evrope Montbianc predor, danes pa objavljamo o tem načrtu še sledeče: Ko je po zasedanju Sveta DN francoski ministrski predsednik Laval prišel za nekaj časa v Pariz, je stopil v stik z županom mesta Chamonixa in z drugimi zastopniki oblasti radim razgovorov o velikem načrtu prekopa skozi Mont Blanc. Laval je naglašal, da se za načrt živahno zanima in da bi mu bilo liubše, če bi kot graditelj predora nastopala država in ne kako privatno podjetje. ker bo pač predor koristil vsej državi. Načrt predvideva cesto iz Chainonixa v Franciji do vasi Entreves na italijanski strani. Speljana bi bila v začetku v višini 1130 m nad morjem in bi bil predor v dolžini 1000 m napravljen v obliki serpentin. Nato bi se vila cesta v dolžini 2000 m ob robu gorovja, pozneje pa spet v 2000 m dolgem serpentinskem predoru. Tu bi dosegla Višino 1330 m nad morjem. Za tem sledi predor skozi Roc de la Vacheri, nato skozi Aiguielle du Plane in končno skozi Walle-Blanche in skozi ledenik Geant. V višini nekaj nad 4400 m bi se nova cesta združila s cesto, ki drži iz Entrevesa v Aosto. Vsa dolžina nameravane ceste iz Chamonixa skozi predor v Entreves bi znašala nekako 18 km. Geoloških težav ni pričakovati. Strokovnjaki Sicer domnevajo, da bodo vdirale v predor velikanske množine vode, vendar pa upajo, da bodo to vodo celo izkoristili za dela v predoru, ker bo vodovje lahko odnašalo pesek in kamenje, ki bi ga bilo sicer treba odvažati. Stroški za ta velikopotezni načrt so preračunjeni na 400 milijonov frankov. Kakor sklepajo, bosta francoska in italijanska vlada z ozirom na velikanski pomen tega predora ta znesek brez težav spravili skupaj. Pot skozi Chamonix predstavlja najkrajšo zvezo med Parizom in Rimom in bo promet ne Ie znatno pospešila, ampak tudi pomembno pocenila. končno na policiji priznal, da je omenjene tri moške zastrupil radi tega, ker so mu hoteli ukrasti in izneveriti njegovo liliputansko ženo. Slučaj je v vsej ameri-kanski javnosti vzbudil ogromno zanimanje. Bataljon Abesink, ki hočejo v vojsko. S pristankom abesinske cesarice je že pripravljen bataljon mladih Abesink. ki se bo te dni podal na mejo. Bataljon prostovoljnih bojevnic stoji pod poveljstvom mlade, lepe in bogate Abesinke gdč. Tschar-Koss. Doslej se je javilo v ta bataljon 1000 amaconk, ki so vse oborožene s puškami in samokresi. Prva restavracija pod morjem Stvar se čuje kakor nekaj bajnega in fantastičnega, vendar je vse gola resnica. Prebivalci Newyorka so se čudom čudili, ko so čitali v časopisju, da je znani restavrater otvoril svojo podružnico, ki se nahaja pod vodo. Stvar je namreč sledeča: Drsiva je prodala neko staro podmornico, ki jo je omenjeni restavrater kupil za sebe. Odstranil je del oklopa na podmornici, mesto tega pa je dal montirati zidovje iz stekla. Vsak večer odplove okoli 11. ure tako preurejena podmornica iz newyorške luke nekoliko kilometrov na prosto morje in se nato spusti v globino. Tako je 16 gostom — več jih namreč ne more v prostore podmornice — dana možnost, da se pri pogrnjenih in dobro naloženih mizah ogledajo pestro floro in fauno v morskih globinah. Velikanski reflektorji namreč razsvetljujejo morje daleč okoli tega podmorskega restavranta. Toda policijska ura velja tudi za to podvodno restavracijo in ob 1. uri ponoči se podmorska restavracija zopet dvigne na površino. Četudi so cene v tej eksotični restavraciji hudo mastne, je vendar v Newyorku še nekoliko milijonarjev in radovednežev, ki si lahko privoščijo ta svojevrstni užitek. Ali smejo Švedi prodati svojo ženo? Sodišče v Arviku na Švedskem se sedaj peča z zapletenim pravdnim vprašanjem, da li sme mož proti denarni odškodnini odstopiti svojo ženo drugemu. Pred nekoliko meseci je prodal neki ta-petnik v Arviku nekemu svojemu prijatelju svojo ženo za 200 švedskih kron. Polovico tega zneska je kupec odplačal takoj pri prevzetju žene, ostali znesek pa bi bil moral plačati po 6 mesecih. O tej »kupčiji« sta oba napravila pismeni dogovor. Toda zgodilo se je, da je prodana žena pred potekom 6 mesecev kupcu pobegnila, radi česar ni ta hotel izplačati tapetniku še dolžnih 100 kron. Ta-petnik je radi tega tožil kupca radi dolžnih 100 kron. Vsa Švedska se za končni izid tega procesa silno zanima. Llliputanec radi ljubosumnosti trikratni morilec. V Baltimoru v Zedinjenih državah ameriških je v nekem tamošnjem cirkusu Ringsling udejstvoval mali liliputanec, ki je v teku dveh let umoril, oziroma zastrupil tri moške radi ljubosumnosti, ker so posečali njegovo malo liliputansko ženko. Ko so se številni dokazi zgostili okoli njegove osebe, je Keinal paša se bori proti pinčem. Kemal paša je s svojimi reformami segel na vsa področja turškega življenja. Med drugim je izšla tudi posebna novela, s katero se uvaja neusmiljena borba proti carigrajskim psom. Organiziralo se je sistematično uničevanje carigrajskih pinčev, mrcin in ščenet, toda brez uspeha. Četudi so jili doslej uničili 10.000, jih je v Carigradu še vedno okoli 50.000. V cerkvi, Nace: Povej mi, ljubi Bog, kaj ie pri tebi tisočletje? Bog: Trenotek. Nace: Kaj je tebi 1000 dinarjev? Bog: Kovač. Nace : Ljubi Bog,, posodi mi kovača. Bog: Počakaj trenutek! Najtežji sodni akti na svetu. V mesecu septembru se bo pričel v Parizu monstre-proces proti pomagačem in ožjim sodelavcem Staviskega. Skupno je sestavljeno okrog 40.000 sodnih aktov, ki tehtajo 12 ton. Proces bo trajal mesec dni in se zanima zanj ves svet. Najhitrejši človek sveta. Iz Salt Lake Citva poročajo, da je zna ni angleški svetovni avtomobilski rekorder Campbell potolkel svoj lastni svetovni rekord. Pri nekih tekmah je prevozil na uro skoro 483 kilometrov in vzbudil zanimanje vsega športnega sveta. V hotelu. V jedilnici velikega hotela je bilo zelo malo gostov. Natakar pa je bil zelo površen in se je vedel brezobzirno, tako da so gosti poklicali hotelirja. Ta je prihitel in pričel že od daleč kričati: »Vi osel, kaj ne morete niti nekaj ušivih gostov dostojno postreči!« Sodniški odbor pri OOLNP, službeno. V torek, dne 17. IX. 1935. bo ob 18.30 strogo obvezen plenarni sestanek vseli saveznih sodnikov pri »Orlu«. Sodniški odbor poziva vse klube mariborskega okrožja, da najkasneje do četrtka zvečer javijo sporazume in želje ,’iede delegiranja sodnikov na naslov: Kopič Rado. Maribor, Ob bregu 14. Razno NAMIZNA JABOLKA kupuje in prodaja Jakob Kuntner, veletrgovec s sadjem. Maribor, Kopitarjeva 12- 4108 SVARILO! Nisem plačnik za dolgove. ki bi jih napravila moja žena Marjeta Klančnik- Jožef Klančnik, Jezdarska 8. 417** Posest POZOR! Prodam poceni novo zidano hiš«. Vprašati mizarstvo Horvat, Bolfenkova ul., Studenci, i 4166 Prodam Stanovanje SOBO IN KUHINJO oddam takoj dvema oseinma Pobreška cesta 21, blizu jViaE dalcne. SPREJMEM GOSPODIČNO na stanovanje. Koroška 27. vrata 3. 4;72 Pouk AKADEMIK inštruira za hrano. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Maribor«. 4167 Službo dobi POMOŽNA NATAKARICA se sprejme takoj. Betnavska ul. 39. 1171 Znanja želi ZNANJA ŽELI 32-letni ločenec. Ponudbi' vod »Zvestoba« na upravo ' Večernika«. 4169 Soomnite se CMD KORUZO drobilo in debelo tur oves po 135 Din za 100 kg oddaja Kmetijska družba. Meljska ce sta. Telefon 20-83. 4084 po 20 Din Trpinov bazar Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR STANKO DETELA v Mariboru, v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik