^^^	^^^^^^^^	^^	^ aHMMSBMBB ^^^
J^keside vrtu je bila obiskana ■rava^ro.kajti udeležilo se je m^io rokajšnih društev s za-
■ Ko so došla društva >na pro-PRor se je prisilo z razvitjem Ižajstave in pri tem je predsed-Btik društva "Naprej" gosp. F. Čerrtč v lepem govoru pojasnil
' Tajnik istega društva "gospod Kalan pa je s primernim govorom velel razviti ustavo in ko je bila raz-^Vita' se^e vršila pobratimija zastav, katerem so potem sleflile '
T®	' _	i
Razni govorniki, ki so nastopali ob razvitju so poudarja- | H. potrebo vzajemnosti in slo- \
jfclme društva "Naprej" nam j prav jasno kaže, da moremo j napredovati, da moremo fremiti po tem, kar treba k napre-
* \ In današnji nastop je poka-'zal, da nam je res do tega, da amo res pri volji storiti korake, m jih zahtevat bratsko delova-yijjfc za mapredek in pravit na-
P V ta namen smo ustamovili i "Zvezo" in prvi nje nastop je f bil tudi pri društvu "Naprej."
Ne le, da je bil ta dan- za dru štvo "Napi^j" velikega pomena, tpač pa je bil za vsako posamezno društvo, ker z "Naprej" smo nastopili složni in edini v "Zvezi".
Lepai bodočnost nam je odprta, in če še nadalje tako na-P^fcjamo kakor smo nastopili pri društvu "Naprej" se ni bati, da bi prišli na mazadnjaško pot, pač pa bodemo čvrsto stopali do napredka in dosegli uspeli in kcmečni cilj.
Društvu "Naprej" pa iz Pica čestitamo na takem uspehu. Isto čvrsto napreduje in se od dne do dne. V nad i, da bode tudi ona krejpka podpora "Zvezi" ji želimo vsega česar ji je treba procvitu in
MH°ju.
I \ ZAHVALA.
HSffi'	fi
BBS, V,?.	i" ■■ »
Podpisani odbor podpornega društva "Naprej" št. 5. S. N. P. IBjfe se tem potom presrčno za-[pivaljuje vsim cenjenim društ-1 vam in posameznim druŠtveni-kon>, ki so se udeležili v tako obilem številu razvitja nove I diruštvon« zastave.
Hvdla \4sim, ki so k temu |i ^pripomogli, da se je prireditev I tako dobro obnesla.
Z izrazom, da bodemo vede-[ 1- v prihodnje ceniti braitsko I naklonjenost cenjenih društev, r kakor tudi naše dične "Zveze" I Jdičemo vsem skupaj: "Presr-
Odbor.
Hk\ i'" " ■
Clevelandski dan,
f Sklepom mestnega sveta se l bo praznoval vsako leto v Cle-f|rVelandu praiznik, dne 22. julija, P* se bo imenoval clevelandski J oan. Mestni svet se bo potrudil, I <ia se ta dan še bolj slovesno I prazmuje kot lansko l€to; nova (tifntca na zapadni strani bo ta [idan položila osnovni temelj, t-I) stotako novi muzej v Wade
HJpBrKU.	j.-;-
I II"' Iz Lizbonc se p°rol*w, da
mit je kralj Karl posvetoval 6 ■ ministrskim predsednikom, če
■.................O ......r
PRAV PONIŽNO
VPRAŠANJE.
Spodaj poc^pisani vprašam župniku Keržeta sledeče:
"Tudi mene tožite za precejšno svoto. Ali .naj Vam ista plačam v gotovem denarju, ali naj Vain pošljem ček?
Sicer počakati bodete morali, kajti slučajno ne premorem $5000.
Pripravljen pa sem Vam to odslužiti in sicer s tem, <Ea Vam "•speglam" ali "spucam" ene hlače
Ne zahtevajte preveč drugače bodete prebogati.
Nadalje je pa naša dolžnost, da opomnimo cenjene rojake v Ne^vburgO, da ne zaklad^jo preveč svojega župnika, kajti tožbe so dfage — zgubil bode vse in kdo j i.'h bode plačeval?
Ali razpolaga sam s tolikem, da plačuje drage odvetnike itd. Konečpo pa še svetujemo Ker I žetu, da nas pusti ipopolnomaj pri miru.
. Izjavili ste, da bodete N. D. ugonobili s tožbami. Le po <nji, a rečemo Vam preje se bodete naveličali in preje dobite od svojih faranov že davno zasluženo brco, kakor pa da bi. se vresničile Vaše bedarije.
Toraj kar mirni bodite, dru-1 gače bodemo res morali pošto- j pati kriminalno proti taki ku- ,
*	___I
To vest prinaša tukajšni Waechter und Anzeiger.
Kaj bi mi k temu rekli. Ni sicer naš namen se ukvarjati z I župnikom Keržetom, vendar če on moče mirovati in poslušati svoje farane, ki zahtevajo, da | naj se ne ukvarja s zadevami I t^aše naselbine, smo primorani se nekoliko z njim pobaviti in ga -fprašati kedo je isti, ki je streljal iz Hribarjevega farov-ža. — On sam, kajti to je pri-1 poznal pri sodnijski razpravi, a I sedaj trdi, da je imeinovana pe-1 torica naščuvala Mary Peterim,! da bi pričala, da je on streljal. I
Koliko podlosti je v tem. Zavijati hoče vso stvar in sej zmuzati iz strelne afere. Ven-1 dar, to se mu ne bode posre-| čilo. Streljal je in konec besedi. I
Sam je pripoznal, a tudi nje-1 gov "iskreni" prijatelj je rekel I množici: "Ljudje pustite me,I saj nisem jaz streljal, pač pa je I Kerže".
Toraj kaj hoče več?
Sam pripoana, drugi mu do-1 kazujejo, a naposled pa toži druge, češ — ljudje ipodpihuje-1 Jo. — Ne bode si zbrisal nikdar I dejstva, nikdar ne bode oprali svojih rok, ki so zamazane od revolverja.
In tožbe — brezpomembne I tožbe, ali mu bodo te zbrisale I sledove afere streljanja?
Ne, Kerže, nikdar ne! Oprali I se ne bodete in se tudi ne mo- J rete.
$25.000. /Lepa« (svota! Ven- , dar, Kerže potrpite malo, saj h Vam še zadnjih 2{p tisoč nismo L plačali.	h
I REV. F. L. KERŽE
TOŽI ZA $35.000.
•v. Rev. Framcis L. Kerže, župnik cerkve sv. Lovrenca v New-burgu je vložil včeraj popoldne v sodišču odškodninsko tožbo proti Josipu Jarcu, Alojzu Lauše, J. M. Seliškarju, Andreju Jarcu in Rajmundu Fei-gel za $25.000. Rev. Kerže zatrjuje, da se je imenovana pe-torica zaprisegla, istega krimi^ nalno zasledovati.
Isti so neko Marijo Petelin pregovorili, da je izposlovala zaporno povelje in ga obdolžila, da je meseca marca streljal iz stanovanja župnika Hribarja na Glass Ave."
Iz sfovansta sveta.
> Nov dvor ca bolgarskega kneza.
Nedavno so pisali listi, da so-
•	fijska občina noče knezu odsto-■ piti mesta za dvorec in da se je
•	knez odločil, postaviti, ga v Tir-•novi. Sedaj pa javljajo, da je
i občinski svet Sofije • sam dal , knezu zaželjeno stavbišče na . razpolago.
Časnik za srbske srednješolce.
V septembru bode začela izhajati "Omladina", list za srbske srednješolce, namenjen zabavi, pouku in književnosti, j Vsak mesec izide ena številka, list pa bode stal letno 3 — 4 krone. Srbija in Avstrija, kak razloček med naučnima upravama obdi držav. Kmetje na balkanskej izložbi v
Londonu.
Na tej razstavi se nahaja popolna vas z Balka»na, v katerej I žive in delajo kmetje in kme-I tiče iz Srbije, Bolgarskega in [Črne gore popolnoma tako ka-Ikor doma. Srbija je poslala 20 I kmetov in kmetic, Črna gora j pa 15. Njih originalne in pe-h t robo j ne obleke vzbujajo ob-Ično pozornost obiskovalcev raz Istave. V srbskem paviljonu se I nahaja tudi družba srbskih ciganskih godcev.	"
I	4
Iz Francoskega.
NORVEŠKI KRALJ
HAAKON V PAftlZU.
Svečan in navdušen sprejem norveške kraljeve dvojice. (
: PARIZ, 31. maja. y— V čast ■ sem dospelej norveški kraljevi : dvojici, ki sta na svojem poto-| vanju na Angleško dospela v 1 Pariz, so bila vsa javna poslopja, hoteli in 111111 ogo zasebnih hiš okrašenifi s zastavami.'Poleg francoskihMrikolor je bilo tudi mnogo morveski'h zastav, posebno odposlanstvo je šlo • kralju do meje nasproti in ga spremljalo potem v glavno mesto. Med zVoki norveške narodne himne, marseljeze so\ pozdravili vladarsko dvojico na kolodvoru "Bois de Bologne", predsednik republike, predsednik senata* in najvišji dostojanstveniki.
Oddelek kirasirjev je nato spremljal kralja 11 'kraljico pro" ti poslopju zunanjega ministrstva, kjer imata (prirejeno krasno stanovanje. Med sprevodom ju je množica navdušeno pozdravljala, posebno malega princa Olafa. Med množico je bilo tudi mnogo Amerikancev, katerih se sedaj brez števila mudi v tem mestu.
Zvečer je bil pri predsedniku na elizejskih poljih sjavnosten obed za 300 gostov. Kralj in | kraljica se mudita v Parizu tri 1 •dni, nakar odpotujete na An- 1 gleško.	«
-n . 1	1
12 RUSIJE.
ŽENSKE NA FINSKEM BI RADE SPRAVILE VSO VLADO V SVOJE ROKE.
HELSINGFORS, Finskov 31 maja. — Onih 19 ženskih žarnic t finskega deželnega zbora, ki je i bil pravkar otvorjen, je po mj-
-	šljemju jako radikalnih. Razu-r mejo se prav dobro, svoje zah-
-	teve spraviti v pravi tir. Ena i jzmed njih se je izjavila: "Jaz
-	nameravam, združiti vse žen-J ske na Finskem <v močno poli-. tično organizacijo in sem ptffc-> pričana, da se'nam potem apol-1 mejo vse naše opravilne za-
-	hteve",
Ženske članice finskega parlamenta jako živahno zahteva-1 jo, da imajo nezakonski otroci , isto pravico do premoženja
•	starišev kot zakonski; istotako
-	zahtevajo, da se uvede civilna (poroka.
-o-
•	NEMIRI NA KITAJSKEM.
Svvatov, Kitajsko, 30, maja.
Po poročilu, ki je dospelo ' tukajšnim revolucionarjem se razvida, da nemiri zadnjih dni niso naperjeni proti tujcem ali kitajskemu prebivalstvu, pač ! pa proti uradnikom, katere na- , meravajo revolucionarji pre- j gnati.
12 AVSTRIJE.
SOCIALNI DEMOKRATI ZAHTEVAJO ZA SE PREDSEDNIŠKO
MESTO V DRŽ.
ZBORU.
Živahne debate.
DUNAJ, 31. maja. — Strankarsko vodstvo socijalne demokracije nikakor ni zadovoljno s pogodbami, ki so jih sklenili klerikalna stranka in kršanski isocijalisti glede predsedništva novega parlamenta. Socijalna demokracija, ki ima sedaj v državnem zboru okoli 90 glasov, na vsak način zahteva zastopništvo pri predsedništvu držav" nega zbora. Vrše se vsakovrstne debate o otvorjenju movega parlamenta, ki se otvori dne 12, junija.
-o-.
KRIŽARKA "SAN
FRANCISCO.
Nameravali so je spremeniti v minonosca.
WASHINGTON, 31. maja. — Mornariški oddelek je bil primoran opustiti svoj načrt glede spremenitve križarke "San Fraincisco" v nvinonosno ladijo, ker to bi zahtevalo okoli $200.000 stroškov, katere mo re pa samo kongr. dovoliti.Kri" žarka se sedaj nahaja v Norfol-ku, isto bi preuredili za hitro | ladijo, ki bi pri polnem paru | polagala usodne mine v morju, 1 kar se je v rusko-jaiponski voj- 1 ski skazal kot dobro sredstvo. ^
RAZNOTEROSTI.
.	muH
MR
—	Skupni dohodki francoskih i železnic so znašali prvo četrtletje tega. leta $71,590,000, za
$2,962,000 več kot lansko leto isti čas.
—	Predsednik Roosevelt je govoril na "Decoration Day" v
-	Indianapolis ob priliki razkrit-■ ja spomenika generala Henry
) Lawton.
i 1 -
i —- Prejšnji policijski kapitan 1 Jakob Skriba v Newark, N. J. 1 se je prizmal krivim velikih go-
-	Ijufij, na kar je bil obsojen na ' , $1.000 kazni,
•	— V bližini Bradley, Cal., je
•	včeraj skočil iz tira vlak Sou-1 thern Pacific železnica. Strojevodja in en potnik sta bila na mestu mrtva,
—	Dr. D. Dadirrian v New Yorku je dobil po pošti peklenski stroj, v katerem so bile j
i tri bombe. Policiji se še ni posrečilo pozvedeti za pošiljatelje.
—	V Londonu se preživi o*JI koli 4000 ljudij z beračenjem,
ki "zaslužijo" povprečno $7.50 f na dan, Iz tega se razvidi, da % darujejo londonski prebivalci V beračem $1,500,000 na leto.
—	V Phoenix, Arizona je zahtevala inkorporiranje United States Sindicate družba z glavnico $500.000.000. Družba -na- | merava graditi železnico, ki bi vezala južno Ameriko s severno.
I Srbsko narodno gledišče v Belgradu.
i I	-
.1 Dohodki srlbskega narodne--Iga gledališča v Belgradu so 11 znašali leta 1906— 141.233.95 11 dinarjev, torej za 17.010.53 di-Inarjev več nego v letu 1901.
-t- Sibirska železnica.
Ruska vlada je sklenila, da takoj, prične s pripravljalnimi deli za polagainje druzega tira na progi Sibirske železnice, ker je tudi prvotni načrt napravljen za dvotirno progo. Pomdnj kanje drugega tira se je hudo maščevalo l^ad Rusi v rusko ja' f ponsk vojni.
Ivan Vazov,
bolgarski pisatelj je napsial roman "Svetoslav Terter", ki v njem slika najkritičnejše momente bolgarske zgodovine, ' boj Bolgarov s Turki. Bolgar- j I ski listi dela ne morejo prefliva- . liti.
V RESNI NEVARNOSTI.
Kraljici Maudi in gospa
Fallieres rešepi.
PARIZ, 31. maja. — Ko je 1 šel norveški kralj Haakon in I kraljica Maud s predsednikom Fallieres nekoliko ina sprehod po parku v Versailles, se je na' enkrat splašil konj voza, v katerem je bila kraljica Maud in soproga francoskega predsednika. Divje se je spenjal konj in skočil konečno čez ograjo v potok. Dami ste bili v velikem strahu, vendar ste ostali .nepo-poškodovani; ranjen je le ko-čijaž.
-o—-
— Zelo lepo š'la vnos t so v četrtek praznovali naši rojaki v Collinwoodu.
Poleg praznika sv4 Rešnjega Telesa so praznovali tudi kr-ščenje novih zvonov in blago-slovljenje kipa Matere Božje.
Po maši, ki jo je bVal Rev, Pakiž je Rev. Zakrajšek imel govor v katerem je pojasnil pomen tega dneva. Na to je blagoslovil kip Matere Božje. Takoj na to se je vršilo kršče-nje novih zvonov kj ga je o--pravil hrvaški gospod župnik Rev. GrškoviCiob asistenci dveh drugih gdjspodov 'di/hovnikov.
Popoldne se je ipa vršil picnic, katerega so se rojaki udeležili v obilem številu.
-o-
l . Z izjemo nemške misijonske postaje mi bila nobena druga i napadena, a kljub temu so vsi misijonarji zaipustili svoje postojanke in se podali v Swatow kjer iščejo varstva in pomoči.
Oblasti so naprosile vojaško oblast, da odpošlje topničarke na kraje, kjer so nemiri,
o-
PREROK PAHNJEN S PRESTOLA.
Voliva mora ZION CITY zapustiti.
Chicago, 29. maja. "Prerok Voliva, ki se je sam izdal za naslednika umrlega Aleksandra Dt)wie in ki je zahteval celo premožnje Zion City za svojo last, jebil včeraj od skupnega oskrbnika obveščen, da mora takoj, k večjemu do 31. maja t. I. zapustiti poslopje in nikdar ne več poskusiti se lastiti vrhovne oblasti nad Zion City.
Protest, ki ga je podal Voliva ni imel uspeha in hočeš— nofaš bode moral zapustiti mehko gnezdo, ki si ga je prilastil samovoljno.
-o-
KUROKI V MILWAUKEE.
MILWAKEB, WIS., 31. maja. — General Kuroki je danes s svojimi spremljevalci dospel sem i«, bil od ljudstva zelo j navdušeno pozdravljen.
Tekom popoldneva so si go- 1 stje ogledovali znamenitosti ' mesta.
— Po statistiki, izdatni v < New Yorku so javni uradniki leta 1906 pokradli denarja v skupni svoti $18,883,709 proti $12.000,000 v prejšnjem letu.
--o--
SKORO. NEVRJETNO.
Indijanci hranijo kačo z novorojenimi otroci.
KL PASO, TEXAS. 31. maja — Neki katoliški duhovtnik iz-New Mexico se je pri okrajnem pravniku Llewellyn pritožil, da indijanski prebivalci neke vasi vse svoje novorojene otroke dajejo v hrano kači, ki jo po božje časte in 'skrbno 1 ran i jo.
Dejstvo je, da v orni vasi ni nobenih indijanskih otrok, ker jih baje dado vse kači v hrano.
Pravnik Llewellyn je vso stvar poveril vladi New Mexico.	.
■ — Po nekem poročilu, do«- i
šlem iz Budimpešte, Hrvati ne dovolijo nobenega kompromisa glede hrvaškega službenega je" J zika pri železniških uradih Hrvatskem. Najbrž bo razptt- |
ščetn hrvaški deželni zbor.
1
—	V Chicagi je 30 letna lonrena Swinnon v hipni blaz- 1 nosti zaklala z .nožem svojo \ mater, (poskusila umoriti tudi očeta, ter si konečno zažgala I obleko.
_
—	Vojni tajnik Taft je včeraj dospel v St. Louis, kjer bo govoril na zborovanju "Miller*$ National Federation".
Želja po izobrazbi
Kmetje v Križkovcih pri Prnjajvoru so poslali na uredništvo "Naroda" prošnjo, naj jim jpošlje učiteljico, ki jih nauči čita-ti in pisati. Urednstvc je takoj odpbslalo dr. Dedlerja, ki je priinesel seboj potrebne knjige. V kurz se je vpisalo takoj 50 kmetov. — Tudi v Slav-ini-Bavcanih poleg Bosanske Kostanjevice je bil kurz za a-nalfabete; od 24 učencev le trije niso dosegli povoljnih us-* pehov. — Učitelji tudi pozneje obiskujejo svoje bivše učence, da j?h bolj izvežbajo v pitanju in pisanju.
I^".-	. rt ....... -
Bik ga je raztrgal.
Farmer Patrick Hqban iz North Scrantona, Pa. je spustil bika iz hleva. Pri tem je bik farmerja napadel in ga s svojimi rogovi popolnoma raztrgal.
Na uredništvo novega listat
___ *
S konfuznimi letaki ste nam kot "izdajatelji bodočega lista" naznanili, da izide Vaše glasilo pred 26. majem, a danes smo že 1. junij« in še ga ni. Ali ste se splašili, ali so Vam znabrti delnice zmrznile, da jih ne morete spečati. Najbrže Vam ne zadostuje 26. delnic po $10. Gotovo, vsekakor premalo. A-li ste se znabiti ustrašili blaimf že. Da, poginilo bode katoli-čansitvo, ker ste odmanjkali. Nikar ne I Čeravno sta dva glavna faktorja odstopila im stisnila svoj žep, vendar ne spla-šite se. Pridite na dan z glasilom. Pokažite z istim, da je vreden naslednik kon/uznifa letakov s katerim ste si pred ce-
blamačo. « 0	4 °j
" *	1 1 .1	% —	---
KDO POŠILJA DENAR V STARO DOMOVINO?
V poljubni kraj domovine po M jemo po zniianih cenah: 10 kron za $ 2.10 50 kron is $ 10.25 100 kron za $ 20.40 aoo kron za $ 40.70 500 kron 2a $ 101.75 looo kron za $ 203.00 5000 kron za $1014.00 10000 kron za $2027.00 Pri tem je uračunjena poit nina in vsi stroški.
FRANK ZOTTI & CO. 108 Greenwich Street, Mew York Citv
VABILO
r'USj
' " V	\ Y^-.hr'
k veselici, ki jo priredi ZVEZA SLOVENSKIH DRUŽTEV V CLE-VELANDU v nedeljo, dne 2. junija ob 7. uri zvečer v Kuausovi dvo-rani.
Za vsakovrstno zabavo in ok-repčila bo dobro preskrbljeno.
Ker je zveza velikanskega pomena za edinost društvenega živ- f ljenja med clevelandskimi Slovenci, je dolžnost vsakega sloven-skega Clevelandčana, da se ude- S leži te veselice.
r	«-'i I "f A
\r a.	1
vsionri 1 ttri Cclirov«
ZA AMERIKO »TANK: ZA KVROPO STANE: Poumun« Itavllk« po 1ct
Naročnina in dopisi naj se po-
][	"NOVA DOMOVINA",
flit ST. CLAIR AVE., N.l. CLEVELAND, OHIO.
Ceki in money order naj s« naslova jo na NOV OK DOMOVINO 6119 St. Clalr A v«.
OnjGtfL-t i- >
- ■ -—-
•rtximnl doplal nt »prajamajo. lataaplal aa na vrafiajo. Pri apramambl bivalliia prosimo naratnlka, da narri natančno naznanijo petef NOVEQA tudi STARI naalov. Talafon Cuyahoga Cantral 74M W Talafon Ball Eaat U68-L
NOVA DOMOVINA THE DAILY AND SUNDAY
•	Published by tha Nova Domovina Printing and
t	Publishing Company.
	*--:—
Subscription $3.00 per year.
' Advertising Rataa on Applloatlon.
' f ntardd aa saoond-olass mattar Mly S. 1906 at tha poat offlca at Cla-valand, Ohio, undar tha Aot of Oan-fraaa af March S. 1879/
No. 15a. Sat. June istf 1907. Vol. IX.
V," -—-
<T CERKVENI KOLEDAR, 0
Meni je dana vsa oblast. Mat. 28, 18 — 20.
26.	Nedelja, 1, pobink.
27.	Pondeljek, Magdalena P. d.
28.	Torek, Avguštin, šk.
29.	Sreda, Maksim, škof.
30.	Četrtek Sv. Rešnje Telo.
31.	Petek. Ferdinand, kr.
Mesc Junij. 1. Sobota, Juvencij, muc.
IZOBRAZBI.
NASTOP SLOVENCEV.
3. Razširjanje krščanstva med I Slovenci.	1
Škof- Virgilij se je dosvoje ! smrti trudil,da bi pridobi! slo- v vensko ljudstvo sveti veri. O- P •sebno ni prišel nikdar na slo- " vensko zemljo, pač pa je več- ! krat poslal tja duhovnikov. U- ' mrl je dne 2/U'ga inovenibra le" ' ta 784. Kdaj je Volkun kon- -čal svoje življenje, ni znano. ■ Trditi smeno, da ga leta 795. 1 ni bilo ve'."» med živimi, ker je » takrat Slovencem gospodoval I voivoda Voinomir.	1
H Škof Anno sam se je napotil v Rim, kjer ga je papež Leon j . III. povzdignil v nadškofa ter mu podelil palij. Nato se je no-\i nadškof napotil proti frank-ovski državi. Med potjo ga je *t,je unstran Pada srečal kraljev poslanec, mu izročil pismo ter mu v imenu svojega gostpoda J rekel, da naj gre kar naravnost |
besedo. Arno ni moget tega ta' koj storiti, ker je moral prej govoriti s kraljem. Hitro se to-1,1 ej napoti k .njemu ter mu po- r mtt, kar lmi je papež Leon na-Erpčil. Ko je to storil, mu je kralj r Htekel, da naj gre med .Slovence, 1
1 Kakor solnograški škof Virgilij, tako je tudi njegov naslednik Arno, ki je bil pdsvečen dne H. junija 785., skrbel za 'razširjanje krščanstva med Slo" venci. Tudi on je ipo zgledu svojega prednika pošiljal duhovnike v Slovenijo, to je v Karantanijo 111 od leta 796. naprej tudi v dolenjo P-a-nonijo, hoteč tako ustreči željam oA-dotnih vojvodov in županov.
ko so si leta 795. in 796. fran-kovske čete osvojile večino o-f brr>ke zemlje, se je razširil na vzhodu tudi delokrog solnogra-skih škofov. Njih vladikovina je postala sedaj tako obsežna, da je kazalo, da se povzdigne ;[ v nadškofijo. To se ie dne 20. aprila leta 798. zgodilo.
. sta vljal tnašnike in učil ljudstvo :ar se je najbrž zgodilo proti
koncu leta 798.
Ko se je solnograški nadškof vrnil iz slovanskih pokra-. j in h kralju Karolu, mu je naznanil, da bi bilo jako korist-0 no, ako bi namesto njega kdo 0 drug nadaljeval apostolsko delo med Slovenci. Na vprašahje frankovskega kralja, ako li po-k zna kakega sposobnega moža. ki bi z usipehom mogel delati med rečenim ljudstvom, odgovori nadškof, da ve za takega , človeka. Nato je Arno po želji kralja Karola najbrže v za!:.?t-ku leta 799. posvetil Teodorika za škofa, ta je bil tedaj drugi pokrajinski škof v Karantani-t ji. Kmalu sta ga nadškof in pa mejni grof Gerold osebno pri-» peljala v Slovenijo, priporočila J ga ondotnim knezom ter mu v skrbovanje izročila Karantanijo in sosednje pokrajine na severni strani Drave do njenega izliva v Donavo. -Novi škof je dobil oblast, da je po rečeni zemlji s pridigami in podučeva-njem delal v korist slovenesk. ljudstva, posvečeval cerkve, na-. sta vljal mašnike ter sploh skrbel za božjo službo.Vendar je moral priznati solnograške nadškofe za svoje višje cerkvene • pastirje. Vse to je škof Teodo-■ rik izvrševal, dokler je bil živ.
Videli smo, da so posebno domači vojvodi ,po Karantaniji mnogo storili za razšidjetije krščanstva med Slovenci, tako Gorazd, Hotimir in Volkun. I-stib nazorov je bil tudi Linko, eden izmed njih naslednikov, ki je okoli leta 800. gospodoval po Karantaniji. Zarad svoje razumnosti je bil jako priljubljen pri ljudstvu, katero mu je bilo tako »naklonjeno, da se je rado ravnalo po njegovih ukazih. Delal je na to. da bi se njegovi podložniki pokriitijanili. Pri-prosto ljudstvo je 'kmalu pridobil za svoj namen: težje je to šlo pri velikaših. Ker je znal pametno postopati, je tudi te pregovoril, da so se dali krstiti.
Jako slabo smo poducem o tem. kako se je krščanstvo razširjalo po južnih straneh slovenske domovine, kjer so imeli oglejski patriarhi svoj delokrog. Zgodovnski viri nam o njih usipeWh skoraj ničesar ne poročajo. Navedli bi lahko dva vzroka, da misijonsko delo o-glejskih patriarhov v sedmem stoletju med Slovenci ni imelo pravega sadu. Notranji vzrok je bilo versko razkolništvo, zunanji pa večkratne vojske med Slovenci i.n Lan goba rdi. Ko so -e glejski patriarhi združiti s katolško cerkvijo in ko so boji na slovensk o- furlanski meji prenehali,'je začelo krščanstvo nekoliko bolj prodirati med naše prednike. Veliko je brez dvoma k temu pripomoglo to. da so se Slovenci razširili nekako do vrat tistih mest, po katerih so živeli katoliški škofje s svojimi duhovniki. Taka n-esta so bila Čedad, Kormin. Trst, Koper iiiv še celo Oglej in Gradež sta bila od slovenske zemlje le malo oddaljena. Pri vsem tem se je nova vera 'e po Visi širila med našim ljudstvom. Znano nam je. da so bi-^ •slovanski prebivalci po Istri še v začetku devetega stoletja poganske vere, če prav so v sosednjih mestih, kakor v Pu-tju. Poreču, Novem gradu, Ko" Ipru in Trstu ^ i vel i katoliški škofje in katoliško prebivalstvo. Trditev, da je oglejski patriarh Pavlin okoli leta "77. o-zranjeval slovenskim Karan-lancem sveto vero, je izmišljena ; noben zanesljiv zgodovin--ki vir nam nič ne poroča o tem.
(Dalje prihodnjič.)
I Iz stare domovine.
Štajersko.
• Pravočasna preprečena želez niška nesreča. 8. t. m. ponoči bi j c 'kmalu prigodila železniška nesreča med postajama Sinča-ves in Rikarjaves. Ob 1 r uri ponoči je odpeljal osebni vlak iz Sinčevši proti Celovcu ter je
Kraljica — nuna. Kakor se je že poročalo, šla je abesinska kraljica Tajitu v ■samostan. Od-očila se je za ta korak na stara leta, ko je preživela zelo burno* življenje. Gotovo pa ini, ali bo 1 našla stara grešnica zaželjni mir v samostanu, ker je že večkrat uhajala v samostan, a se vselej zopet vračala med greš ni svet. Njeno življenje je pravi .roman črne lepotice. Mladost je preživela na dvoru zloglasnega meuelika Negtrsa Teodoro*;^ Omožila se je z ne'kim gemeralom, vladarjevim sorodnikom. Toda že v medenih tednih jo je tiranski vladar vzel nje nemu možu ter si jo prisvojil. In do smrti Teodorove se ni smela niti ganiti od človeka, ki mu je bila sužinja, in ki je bil napram njej včasih nežen- do -labosti, včasih pa zopet sirov in besen. Po njegovi smrti se je zopet omožila z nekim generalom. Kmalu pa mu je po-i begnila k nekemu lepemu dostojanstveniku na dvoru. Novi vladar pa je zaprl njenega moža
mostati Kmalu je pobegnila iz
ZANIMIVOSTI.
Mumija v Benetkah.
V Benetkah so odprli grobnico dože Antonio Veniera v cerkvi San Giovatii Paolo, ki ic umrl 1. 1408. Bil je baje celo tako okruten, da je dal baje ce-'o svojega lastnega s ima umori-
Ko odpro grobnico, najdejo r njej dobro ohranjeno mumijo, ki je držala v roki fino bo-lalce. Kot se sodi, je mumija Nikolaja Veeniera, ki je slove-a kot prva lepotica v mestu. Strokovnjaki izjavljajo, da se ;e truplo posušilo vsled mrzlega in ostrega zraka in da ni bilo Lalzamovano.
Vulkanski izbruhi. Iz Katanije poročajo: Tukajšni observatorij javlja, da je 10. t. m. začel -/, grozovito silo ognjenik Stro 11 |>oli '.bruhati. Žareča lava se je vlila -proti obljudenemu delu »toka in požgala mnogo vinogradov. Pred izbruhom se je iu\0 močno bobnenje. Bruhanje postaja vedno močnejše. Tu li Etna izmetava še vedno mnogo pepela. Velikanski ste-iri dima se dvigajo iz žrela in ragrinjajo okolico v neprodir-110 meglo.	^
Nagla smrt. Pretresljiv prizor se je vršil v Ptuju v petek, dne 10 t. m. v Gosposkih ulicah Jakob Kuhar, kmet iz Ragozni ce pri Ptuju, ki je sedel m a vozu, naloženem z prodcem, je podel od srčne kapi zadet pred voz med "konje, ki so se vsled tega splašili in začeli dirjati. Ne srečni mož je prišel pod kolesa in silno težki voi mu je zlo-fnil levo roko, šel čez prsi in je r.meiVcal, kakor tudi levo nogo. Strašno razmesarjenega so ga s težavo potegnili izpod voza, j rihitel je tako v bližini stami-joči zdravnik dr. Rak, da bi pomagal nesrečnemu, ki je ibil še nekaj l.Visa pri zavesti in krčevito stiskal v roki gorečo svečo ki so mu jo v naglici podali; a predno je prišel duhovnik, je u-bogi mož že izdihnil. Njegove hčere, ki so takoj .prihitele na lice mesta, so zagnale obupen 'krik, ki je pretresel vse navzoče. Kuhar je že dalje časa bolehal tna srčni bolezni; bil je znan kot vrl mož. N. v m. p.
Drug krvav prizor se je sko-ro ob istem času dogodil na lesenem dravskem 'mostu v Ptuju Neko žrebe, ki je kakor je navada, prosto šlo za kobilo, v-preženo v težki voz, se je na mostu zastrašilo, skočili. Žrebe pride z nogo pod kolo, ki jo je popolnoma strlo in celo žrebe močno poškodovalo. Ubogi kmetic je moral ponesrdfcno ži val takoj oddati konjedercu. .
ih čez šine položene tramove.
Očividno je blio, da je to kdo jtoril iz hudobije, da bi povzročila nesrečo. Vlak je Imel vsled tega 12 'nrmut zamude. Nesreče ni bil druge, kakor da, se je zavomica pri stroju poškodovala. O zločincih še ni no-benegi sledu.
Afriki simo d'i ie imel smešno i
ini*> An fr'i fli 11 tpr imel sllho
jitu mu je zbežala ter prišla zi nekim izgovorom h kralju. Me. nelika je takoj oT.irala ter se je leta 1683. poročil z njo.
MALI OGLASI.
Kje sta Ivan Kuhar in France Prhne, ki baje bivata nekje v Clevelamd<u. Za njiju naslov ibi rad zvedel Alojz Prhne v Newburgu, Marble St. 809.
I53-
Slovenci in Hrvati! —• Nova družba išče 550 delavcev, ki se sprejemajo od vseh strani 'Amerike, ker se potni stroški plačajo. Delo je lahko in na suhih prostorih. Plača $2 ' — $3. za 10 ur- Pišite takoj in priložite pi§mu ioc za od-gbvor, sicer se ne odgovarja. I. M. Shulkin, 2264 W. 15 Pl. Cleveland, Olhicv	153
j POŠILJATEV DENARJA.
1 |f 41 ~~
Bodite previdni in DOBRO PREMISLITE, komu izročite težko zasluženi denar. Ako ho čete biti TOČNO postrežem in RES VEDETI, da pride vai denar doma v PRAVE ROKE pišite ali oglasite se pri NOVI DOMOVINI. Uradne ured od 8. zjutraj do 8. zvečer. Tudi ob nedeljah, kadar hočete. Pre pričajte se, da se pošiljanje denarja vrši v NAJLEPŠEM REDU in NAJHITRJE.
V staro domovino pošljemo (pri čemur je pošt. vračunana.)
Za $ 20.45........ 100 kron
Za 40.85........ 200 kron
Za 1017.00........5000 kron
Za 203.75........1000 kron
Oglasite se ali pišite: TISKOVNI DRUŽBI
"NOVA DOMOVINA/ 6119 St. Clair Ave. N. E. 23P Družba jamči za vsako oHpošiliatrv
Crescent.
Proti izpadanju las in plešavosti.
Doslej edino znano, res zanesljivo sredstvo za pospeševanje rasti las, brade brk je
CRESCENT. Škatlja $2.00. Tri škatlje $5.00 Čitajte zahvalna pisma: Dragi mi Frank: Jest vaš prijatelj vam dam znati, da sem prejel vaša zdravila in so mi nucala. Ne bom vas jest pozabil. Jak Sukl. 568 Canon City, Colo.
Častiti gospod: Slišala sem o vaši pomadi za lase. Pravil mi je Andrej Lenarčič, da je njegovi žehj nucala. Torej vas prosim, da bi tudi meni pomagali. S spoštovanjem Ivana Lamovčeva 801 Market St. Waukegan, 111.
Priznanja so poslali tudi Paul Sokolich Box 771 Butte, Mont;: 1. Polič Seevers, Iowa; P. Medved, 178 — 3rd St. Millwaukee, Wi$.; Ignac Criš-tof, Box 296, Forest Cjtv. Pa
Naročila sprejema. P. FRANK. 217 E. 22nd St New York, N.Y
I G. LOEFFELBEIN j
} Prodajalec svežih cvetlic, na |
I drobno in debelo- j
•
Izdelujem šopke in vence, ta J § poroke in pogrebe po najniž. fi ji ceni. Prodajalna se nahaja: J
IstČiair aveTbiiai 55th St7 lUTI
Vedno pri rokah.
Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško domače zdravilo
Dr. RICBTERJEV Sidro Pain Expcllcr,
ramorete se vedno-boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, neu-ralgije, prehlajenja, bolezni v prsih ^^in^hrbtu. Ono^ima 351etni .
^ m ^ centov.	I
_	I
To je, kar do»«ie to zdravilo In nobeno dngo, tn ti lahko mirno potirate, ker «te zajro-»	tovljeni, da »te 1 njegovo i-abo odvrnili marsikatero bolezen. Rabite ga kot vibuje-
valca dobrega teka, kot toniko, kot Mstilca krvi in v preprečenje bolezntj.
*	Poior: Kadtr rabite TrtnerjeTO gdrav. grenko vh»o kot tdravlJo, »t morate Tidrlati »aeh aplritnotnihMn T»rj<uJh ptja
*	V LEKARNAH.	V DOBRIH GOHTILNAI1.
799 So.	stir-, Cliloogro, Ill's.
Močni živci. Močne mišick. dolgo življenje.
Dober tek. Dobro preiiavljenje.
dobro zdravje.
Veselje živlenja.
»e more uamo vživati, ako je možki ali ženska popolnoma zdraTa. Osebe, ki nekoliko bolehajo v želodcu ali jetrah, so vedno zdražljivi, pobiti in otožni, mej tem ko so oni, ki dobro prebavliajo, prijetni, , odločni in ljubki, polni življenja in dobre volje. Ni zelo težko doseči dobro, popolno prebavljanje, ker
%m
'	" ———--—--1 11	!	111 \ft
TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO
_________. __R
-----1—.........................................* M if yyjjj
vam vedno dodeli dober, zdrav tek n popolno prebavljenje. Vi veste, to pomeni popolno zdravje, ker dovolinb prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, glavni pogoj \ ijenja. Popraševanje po tem zdravilu je bilo in je še vedno tako veliko, da se neprestano pojavljalo ponarejanja z namenom občinstvo varati, toda naši bralci vedo, aa samo
Trinerjevo zdravilno grenko vino
je pristno
in je najbolj popolno domače zdravilo in najbolj zdravo namizno vino na svetu.
Zatoraj rojaki Slovenci, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči in da ne izdajte zastonj Vaš težko prisluženi denar, prašajte 119s za svet predno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali*zdravniški zavod, ali pišite po novo obširno\ knjigo ,,ZDRAVJE", katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute
140 West 34th Street	New York, N. Y.
Totem smete z mirno	biti prepričani v kratkem pppolnega ozdravljenja. |
>,a one, kateri hoČfjo c	10 priti v ta zav^d, i? isti odprt vsaki dan o<! 10 dopoludan do
g popoludan. V torek, s:	četrtek in petek tudi od 7—8 ure zvečer. OIj nedeljih in praznikih od 10—i pupoludne.
SpoMovanl (••pod Ur. (i. c. CoUinf M. I.
Vam nacnanjam, da Mm popolnoma otdra-vila po Vailh adrtvilih. katera ale mi pol'ljali. Sedaj n« Čutim nob«tie bolečine več, ca kar •« Vam *r£no Uahvilju-Jciu.)
In Vam pošiljam tu-dl moje atikc, »ko to r' hofete dati v t.o on-. ske £a«opise, ter Vain l ostajam do groba bva-g letna Vala
Agnes Gačnik
R. F. D. 3 loBnStown, P«.
Cenjeni gospod Collins M. I.
Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav
in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem ai dosti prizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali- Toraj, kateri ne verjame, naj se do n;ene obrne in jat mu bodeni natančno pojasnil, da ste vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima vefi svet.
Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba
Anton Mihelttk
/ ia E. 39th Str. N. E.
Clevelan, O.
katera je ravno izšla od slavtiegš. in obče znanega
D" E. C. OLLINS MEDICAL INSTITUTE *
Knjiga je napisar materinem jeziku ter obsega preko 160 strani z mngffmf slikami V tušu in barvo., iz katere zamore vsaki rojak mnogo koristnega pčsneti, 4
bodisi zdrav ali bolan.
Ona je najzaneslivejši Svetovalec za moža fn ženo, ze deklico in mladeniča.
Iz te 4cnjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS fl. 1. edini kateremu J
je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini/ zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kronične) kakor tudi vake tajne spolne bolezni.
čitajte nekaj najnovejšVh zahval s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Ozdravljena: belega toka boiečin v maternici, ktižu in želodcu, neredne stolice in glav abola.
m_mtTT ' Jfcjr.
.,	i; v J4J
•Ž
SLOVENCE.
Novih
50.000
iztisov. I
s ^ f ^ T A ^^PjWB^P J^l T Mr \"f TT\..... T^^^T
J	if
^iz zapiskov newyorskega deli Moj namen je, bil da se izu-fca zdravnika; vendar ni-isX dovršil študij v tej stroki.
A oče, bogat newyorski|ft--govec, mi je preskrbel dobro vzgojo. Nato me je poslal M .doktorju .Lignonu, da bi me pn pravljal na vseuoilišl;^. Doktor je živel v precej oddaljenem majhnem mestecu, toda imel je vedno dovolj opravka in mnogo temeljitega sem se naučil ■od w je ga. Še pred no sta minuli .dve leti, sem ie lahko izdeloval *lravil:i in obiskoval trpeče
Narava mi podelila duha, ki Je znal ostro in natanko opazo-
ti, kar mi je bilo pozneje v praktično korist, k MSfcignonovimi bolniki je kil tudi star g<>s|pod, Stefan Barton. Bil je vdbvec in je ži-IveJ z edinim otrokom, štirilct-iiim dečkom, na svojem zem-»išču, oddaljenih kako uro ho-<Ta od mesteca, Admas Barton gospodarjev brat, je tudi stanoval pri njem in je splošno veljal za celo pobožnega mroža; vsaj v cerkev je hodil redno.
Nekega dne flride sel, da bi doktorja Lignona "kar najhitreje privedel k bolniški postelji gospoda Štefana Bartona. Kap je bila zadela starega moza in izdihnil je, predno je zapuslil Lignon hišo. Testament je i-inenoval Henrika Bartona z a edinega dediča ogromnega premoženja in njegovega strica za -variha dečku; ako pa bi postav 911 dedič umrl pred enoindvaj-*etim letom, tedaj bi podedoval l-remoženje Amaos Barton.
Od tega časa sem opazoval, da se moj učitelj mnogokrat ■ailudi na Bartovem iposestvu, če jttav ni bil ni'hce bolan. To se Z|i je zdelo tembolj čudovito, pkeV doktor Lignon ni nikdar prej imenoval /mos>a Bartona za prijatelja in ga je vedino i-menoval za hinavca.
Minulo je nekaj dni in zgodilo .se je velika sprememba^ z doktorjem, preje tako odkritim in veselim možem. Bil je vedno bolj kYweren,nezaupljiv, zaprt sam vase; nerazumljivi nemir mu je škodoval na zdravju
' /edil lica. Ni me zanimala llfo, da bi poizvedel, kaj naj 'Vse to pomeni; ali odkriti ni-1 sem inrogel ničesar, tudi naj-
inanjšega ne.
Ka'kih osem dnij po pokopu Štefanu Burtona sem prišel nekega jutra preje kakor je bila moja navada v lekarno. Na mizi kjer so se izdelovala zdravila sem zapazil majhen možnar. Sklepal se nT, da je Lignon sam pripravljal ponoči kako z<lra-. vilo, Na dnu možnarja sem Ogledal majhne kristale, ki so zelo dišali po neki posebni kislini. prav tako tudi dve steklenici antinoma in klora tudi peta bila tam kjer bi morala
"Za koga je pač' pripravljal zdravnik zdravilo?" sem se ' vprašal na tihem; "in proti kateri bolezni naj bi se rabila ta sestavina iz kisline, antimoria in klora? Kolikor mi je znano, je zelo strupena. Hm, zopet nov problem zame!"
ptpisal sem si vse potrebno v M'oj zapisnik.
Proti večeru je prišel zdravnik v lekarno. Bral sem neko j zdravniško knjigo. \ "No, Jakob, kaj po študiraš lanes?" tne je vprašal prijazno.
"Našel sem v knjižnici fran-&co*fco knjigo, ki me zelo zani-
"0 čem piše pisatelj knjige?';
"O umetnosti, kako se lahko
v zapisnik
žalost Amosa Bartona. Njego v-a bolest se je zdela tako glo-ioka in resnična, da so celo nje govi sovražniki in .prijatelji poveličevali nesebičnost moŽE,
Doktor Ligftn ni bil zapustil bolnega otroka in se je vrnil šele po njegovem pokopu.
"Mali Henrik je pa reš hitro umrl," sem opomnil, ko sva se bila sešla,
"Da, smrt je nastopila vsled zastrupljenja jezika," je odvrnil hladno in kratko.
"Mnogo sem že čul o tej bolezni, ali natančnega ne vem o njej prav nič."
"Bolezen je skrivnostno zlo in je šele pred kratkim pričela razsajati. Kakor pravijo, izvira od bacilov. V Copelandovi zdravniški enciklopediji bodete 1 našli o njej zanimivih stvari."
Kakor hitro" sem 'bil zopet sam, sem vzel imenovano delo v roke in pazno čital. V m^ni se je vzbudilo živo zanimanje za čudovito slučaj in nenadoma, da še sam .nisem prav zavedel, kdaj mi je vstala v duhu nenavadna misel, ki me ni zapustila ves dan ne za hip; ko i pa je tMia .noč razj;rnila skrivnostni svoj pajčalon nad božjo 1 naravo, sem sklenil, da izvršim i to, kar mi je že ves dan rojilo po glavi: da preiščem truplo 1 mrtvega Henrika.	s
Njiva božja je bila od<laljena skoro četrt ure od mesteca, pot na ta kraj je bila še po dnevu dolgočasna in žalostna, kaj šele ponoči, ko je vse ogrinjala Črna tema. Bila je mrzla november-ska noč. Veter je tulil skozi gOi le drevesne veje in tožeče pihal mimo starega pokopališkega zi du, kakor da bi vedel, d^bo nekdo oskrunil sveto tihoto grobov.
Kgdftt je objemal mir našega tihega mesteca, sem pogumno hitel dalje; ko pa sem stopil na mračno pot, krje vodila na pokopališče, me je nehote siprele-telo nekaj bojazljivega, strahopetnega. Da bi se raztresel, sem si hotel zažvižgati razposajeno pesem, ali ni se ■nvi hotelo nič kaj dobro posrečiti. Slednjič sem dospel do clja in s tresočo roko sem odprl vrata na pokopališče. Vstopil sem. Nenadoma me spreleti taka groza, da sem 'hotel nagloma pobegniti, ker nekaj strašnega je ibilo v tej veliki tihoti grobov in zdelo se min je, da zro nagrobni kamni grozeče vame, da se dvigajo mrtveci iz svojih molčečih ležišč: moja fantazija je bila prav vsa prepletena z bajkami o strahovi. Vendar sem se opogumil in odlokVio korakal dalje, dokler nisem dospel do grobišča rodbine Barton. Položil sem svetilko ipoleg sebe in od vezal vrečo,kjer sem imel potrebno orodje. Prejšni strah je izginil in krepko sem začel odkopavati grob. Ker zemlja ni bila preveč trda, sem kmalu prikopal do krste. Dvignil sem jo, odprl in — ostium), da bi se kmalu onesvestil. Henrika Bartona isem poznal prav dobro — truplo v rakvi ni bilo njegovo.
Previdno sem spravil zopet vse v red, kakor je bilo preje in čez pol ure sem že sedel v lekarni, kakor bi se ne bilo prav m1f zgodilo.
Ker me je stvar zelo zanima-, la, sem sklenil, da jo preiskujem dalje.- V ta namen- sem prosil doktorja važen opravek. Dovo-, lil mi ga je in drugo jutro sem odpotoval. Čeprav nisem mo' gel priti glavnemu vzroku na sleci, vendar sem odkril marsi-[ kaj, 'kar ni bilo ravno častno za doktorja Lignona; zato se ni sem hotel vrniti k njemu.--
Oseniinajst let po tem dogod , ku sem prišel nekega mrzlega zimskega večera ves utrujen do niov. Moja soproga je sedela pri prijazni peči, pred' njo se je kadil čaj iti pričakovala me je dobra večerja/
"Vendar enkrat! Že dolgo sem čakala, nate." i "Žalibog, da sem se zamudil t pri policijskem vodstvu... U_ gani koga sem srečal danes na . Broadwayu?"
1 "Kako naj jaz to vem ? Povej
I	__ - ...	ti	,11	j
■ i 111 oSci bartona*
Ugnoift in je tako poznala vse osebe, ki so imele opraviti pri tem dogodku, o katerem sem pravkar prepovedoval.
"Res? Ali sta kaj govorila?"
"Seveda, eli, da bi ga izvo lili v kongres in me je prosil, da bi ga podpiral pri volitvi, fcsar mu seveda nisem obljubil." -
"Čudno, da oče tega človeka 111 mogel trpeti."
"Tudi mnogim drugim lju dem je bil vse preje kakor pri ljubljen. Jaz ga že tedaj niacin mogel, ko sem bi' še pri dok torju Lignopu." s \
"In vendar ni'hce ne v?, zakaj bi mu bil pravzaprav nenaklonjen Ali si imorebiti že čtti
0	njem kaj nepoštenega?"
1	. • .MJ. t>
" -!• se še 'spom vh«. kako čudovito je obogatelj ? Brat in stričnik sta mu umrla v treh tednffli. Bilo je res čudno!"
"Resnično, zelo čudno je bilo!"
Morebiti sem izgovoril te besede preveč s povdarkom, ker žena me je pogledela pozorno In radovedno vprašala: "Kaj hočeš s tem? Govoriš, kakor bi imel kako skrivnost."
"Ali ljubo dete, lcako skrivnost naj bi vendar imel o tej stvari ?"
Nenadoma se oglasi hišni zvo nec in čez nekaj trenutkov pri-
f :--------------------
nese služkinja brzofav. Clasi: se je takole: "Pridite takoj! Le žim na smrtni postelji in vam imam važnih stvari isporoČiti. Doktor Lignon."
"Ali moraš odpotovati?" je žalostno vprašala žena, ko je prebrala brzojav.
"Razume se, da. In ker se mi dozdeva kaj ima doktor na srcu, moram še posebno hiteti."
"No, proti temu nimam ničesar. Ali glej, da prideš brž ko mogoči?!"
"Seveda pridem. Sedaj je ura sedem, vlak gre ob osmih in jutri zgodaj sem že tu."
Ko sem uredil vse potrebno, sem poljubil svojo dobro in skrbno soprogo in naglo odhitel Mraz je bil nekliko pojenjal, v gosti'hsnezinkah je padel sneg. Ko se je (pričel vlak pomikati v temno zimsko noč, sem kmalu zaspal. Sanjal sem čudovite sanje. Zdelo se mi je, da sem pri sodnjiski obravnavi, ko rav no zaslišujejo nekega zločinca radi krivega pričanja. Obraz moža se mi je zdel popolnoma znan in vendar se nisem mogel spomniti, kdo naj bi pravzaprav bil. Ko sem o tem tuhtal in pre. mišljeval, se imi je nenadoma zazdelo, kakora d bi mi nekdo zašepetal v uho: "Amos Bar-! ton.	(Konec sledi.)
»taval anU ta eratralai 14« UBKKNWH'H HTKKKT, NEW YOU.
Mrihleii 78« TENTH A V K., NKW TORE, U iltbiMl raJahoT, t ifti-
■Jen l(h MNII.
11 RBOAstfifiltW TORK, k*Ura m peta mm* i pr*taj*aj?ai 4eaarja iwk nilinlk I rta?.
P»4rafal«* j FltUbarni •W NNITHFIKLD STBBKT, PITTSBUBti, PA.
Pairaialea T OklMfli
M Berber* St., C'hU»<*, 111.
INN SLOVENSKA BANKA V AMERIKI. 1
USTANOVLJENA LETA 1890.
i FRANK ZOTTI & CO.
■ !	I
GLAVNI URAD:
ji 108 GREENWICH STREET, - - NEW YORK.
5	PODRUŽNICI:
783 Tenth Ave., New York. 000 Smlthfleld St., Pittsburg. Fa ! j II Broadway, New York. 00 Dearborn St., Chicago, III. * DENARNI PROMET LETA 1906:
Dolarjev: 15.861.215.51, blizo Kr.: 80.000.000.00
|j	DENARNI ODDELEK:
«J Poiilja denar po poŠti, po bankah in bn^javno v vsako mesto na sveta hitro, varno in najceneje. Denarna cene oglaiene so na prvi atrani tega lista.
Prejemi je denar v pobrano ter plaiuje 4 ODSTOTNE 0BE8TI OD DNEVA J, VL02ENJA naprej. Poliranjen denar iiplainje NA ZABTEVANJE TAKOJ i J BREZ KAKE ODPOVEDI.
, > Kupuje in prodaja denar vseh driav po dnevnih cenah.
PAROBRODSKJ ODDELEK:
j 1 Prodaja parobrodske karte »a vsako mesto na svetu po najn(ijih ««nah. Poli aebne cene sa in is LJUBLJANE, ZAOBEBA, REKE, TB8TA. Popotnike, kateri 11 potujejo v Ameriko, kakor tudi tiste, kateri potujejo Is Amerike, pričakujejo ![ n«« aaatopniki v vmih vodjih mestih, ter jim dajejo potrebna navodila sa nadaljno Ji potovanje. Posebna pazljivost posvečuje se tistim potnikom, kateri potnjejo 1 1J naiim posredovanjem v Ameriko. Vsled live potrebe in sa večjo udobnost potujo-!| iega občinstva ustanovila je naša tvrda v BA8ELU Švicarsko, POTOVALNI Ji UBAD pod imenom AMEBIKAN8KO TBAN8POBTNO DBUSTVO, kateri ee j! nahaja na it. 7 WALL BTBA88E, v Baselu. Predsednik temu drnitvu je gospod 11 Prank Zotti, a namen društva je potujočim rojakom • potrebnimi navodili ia !1 svetovanjem pri njihovem teikem potovanji pomagati Zato naj ae vsak v Ameriko ■ 1 namenjen rojak obrne naravnost na to društvo.
Ako ieli kedo potovati v staro domovino, ali katerega is domovine v Ameriko dobiti, naj se pismeno obrne na nas. Vsa potrebna navodila in cene bodemo mn J* s obratno pošto nasnanili. Zapomnite si dobro, da je naša tvrdka edina, katera S ne pripada ▼ parobrodtki trust.
ŽELEZNIŠKI ODDELEK:
!; Gospod Frank Zotti je ofletjalen zastopnik BALTIMORE and OHIO, In S > LEHIOH VALLEY ieleznlc, in SAVANNAH proge, in sicer kakor v New Yorkn Ji tako tudi v Chicagi in Pittsburgh vsled česar smo v svesi s vsemi ielesniškimi "j društvi, ter nam je mogole prodajati iivirne šelesniške karte, katerih NI TBEBA !' NIKJER VEČ PREMEN JATI.
NOTARSKI IN ODVETNIŠKI ODDELEK:
Ji V tem oddelku nahaja se itkušeu starokrajski odvetnik, kateri vam bode '[ vsakovrstne sodnijske in druge sadeve uredil. V njegovo področje spadajo: po-1J oblaatila, kupna pisma, prepodajne pogodbe, eemljeknjiine prošnje, vse vojaške Ji zadeve in prošnje, splošno vse sadeve, katere spadajo v notarsko in odvetniško j 1 stroko.
Ako se Vam pa v Ameriki dogodi kaka nesreča, ter potrebujete odvetniške pomoči, stavi jamo Vam ha razpolago naše sloveče newyorike odvetnike C*ntweil Ji A Brown, kateri no vie mnogim rojakom pripomogli do opravičenih odškodnin. 1! Za večjo udobnost rojakov v Chicagi in Pittsburgu in okolicah odprli mno v !; teh mestih naše podružnice, v katerih bode vsak rojak ravnotako pottreien, kakor S v glavnem uradu.
\ Zi viti« udobnost rojakov v Chlcigl, Plttibirp In okolicah odprli > smo 1 tok mestih naio podružnico, v katerih bodo vsak rojak 5_mnotako poatrožoo, kakor i glavaaa uradi,_'
KDO VAM HOČE DOKAZU, > DA VAM ZAMORE POMAGATI.
^SSgaječemo Vam, da, ako se Čez nekoli-ilfSBf ko dni, po uporabi OROSI zdravil, jl^Rj} ne počutite boljše, povrniti ho-/ftjrSEfl čemo denar. Kdo drugi Vam mora takih zdravil dati, kakor so OROSI zdravila,' katera so sestavljena po predpisih najimenitnejših zdravnikov, ki so se leta in leta z raznimi bolezni bavili, dokler niso za posamezne bolezni zdravila našli, s katerimi se mora gotovo ozdraviti. Vedite, da -OROSI zdravila, ne ozdravijo samo človeka, temveč istega tako okrepčajo, da se po zdravljenju popolno dru-zega čuti. OROSI zdravila so jamčena v Zjedinjenih državah, v dokaz temu ima vsako zdravilo številko 3402.
GLEJTE KAJ m ŽUPNIK PRAVI!
________ (
Spoštovani gospod ravnatelj America Europe Co. ( v New Yorku.
Ako je hvaležnost umestn i, za Vas tru<l in Vašim gospodom zdravnikom, potem bodi mi dovoljeno, da se tem potom zahvaljujem, vašim gospodom zdravnikom in tudi | Vam pospod ravnatelj, za velik uspeh katerega ste imeli pri , moji l»oi«fztii, na kateri sem trpel toliko let in katero niso mogli v nobenem zdravstvenem zavodu ozdraviti, ne v staremu kraju kakor tudi tukaj v Ameriki ne.
Slišal sem od mnogo ljudi, da ste jih tudi Vi ozdravili, radi tega Vam dam rad, to pismio na razpolago, tla isto v | Časopisih prijavite, ter da narod dim oreje od Vaših zdravil , zvč in da se more prej pomagati predno, da postane bolezen kronična. Naj toraj to moje pismo pride v javnost, da zvč narod kje da se dobro in ;;igurno ?dravi, da se razširi, kje, da se tako izvrstna zdravila dobč, Hvala Vam z*dobroto katero ste mi storili 1 ozdravljenjem moje bole/.ni, ter katero , izkažete vsaki dan mojim bolnim rojakom v tem delu sveta, kjer so bili do sedaj- samo izrabljeni |mj drugih zdravstvenih zavodih.	t*	1
V;?5 udani J. CERAZO.
K Al HOČEMO Ml?
Da se nam /glasijo oni ljudje kateri imajo najtežje bolezni,zastarele in kronične, katere drugi zdravniki niso mogli ozdraviti. Ako pišete na
mo, da Vas ozdravimo, bodite tedaj uverjeni. da se to gotovo zgodi, kjer mi vsakemu bolniku garantiramo, katerega v zdravljenje sprejmemo.
Ako vam drugi zdravniki niso pomagali -Potem nikar ne mislite, da ni za Vas pomoči.
Ako ie z šest dni po uporabi na ih zdravil ne opazite, da se Vam je bolezen zboljšala, potem nam pošljite zdravila nazaj m nn Vam hočemo povrniti denar, kjer, mi nečemo da bi nam kedo zdravila plačal, ako mu
l8ta £korn'v?dite, da imamo za vsako bofačn
ne fn kronične bolezni pa imamo Specialiste.
CS1	-L! „.1.1.,lot,
Pošiljajte vse pisma na Slovenski oddelek, od
Naročajte se na „NOVO DOMOVINO".
ZAKONIoZDRAVJU
Človeško zdravje je večkrat oči vidno vsled malenkosti v nepravem stanji. Že'odčna nerednost, zmiSljenost, glavobol, težko prebavljanje, živčne bolezni, nedelavnost jeter id mnoge enake bolezni so kazni za pre-greške j zoper naučne zakone o zdravju. Kadarkoli zapazite da vaše zdtavjt ni v redu, ne Čakajte, da obolite težko. Rabite
SEVEROV ;
Življenski balzam.
Vsak, kije to zdravilo pokusil, za ozdravljenje ali za preprečenje bolezni, zoper katere je priporočen, prizna, daje ono najboljše 2 dra vilo zoper bolezni kakor:
žolčnatost, slaba kri, zabasauost. ženske boleztif, kislost v želodcu,
glavobol, neprebavtiost, trudnost.
Nadomešča oslabeno tnoč starejiih ljudi, krepča telesni »estav, in daje življenju krepilo in zdravje. Rabjte Severov življenski balzam kadarkoli Vam ni kaj prav. Cena 75e.
"Vaš življenski Balzam je v istini izvrstno zdravilo. Moja nrlajša \estra je trpela na želodčni bolezni od mladih let. Poskusili smo vsakovrstna zdravita aH vse zaman. Konono smo kupili steklenico Vašega življenjskega ftalzama. in ta jo je ozdravil. Priporočam ga vsem bolnim na želodcu." Matilda Mana k, Cyclone t Tex
"Hotela sem se vam že večkrat zahvaliti za V dobra ,«jg zdravila. Danes to rim in^^H \'ani poročam da je Ki' o Vaš življenski B-i'nm, ki me je ozdravil. Brez rodili zdravil ne 1: orem 1. < l'lipi - 1 ro.Stm vs i Vaša zdrav .!.t 28 Quarry St. Allegheny, Pa- m , obitelji." Mrs. Marija Moudry,
K
Prod«ja se v vseh lekvriph. Zdravniški nasvet pošljemo lastonj.
. .	I
Quo vadis?
Roman izNeronovedobe.
HBNR1K 9IBNK1BWICZ J
(Nadaljevanje.) —
Obilica žita in .nadeje v velike igre so napolnile itca množice z veseljem«. Ponekje so jpo-pevali pesmi, proslavljajoče 'bo žansko noč/ in večkrat so mora li sužnji zahtevati prostora za 'plemenitega Petronija,' in mno žice se je hipoma umaknila ter
poveličevala svojega Ijubljen-ca-
Petrom j je mislil na Vinicija ter se čudil, da ni dobil od njega nobene vesti. Bil je epiku-rejec in egoist, toda nagajajoč se v dotiki s Pavlom iz Tarse in z Vinicijem ter čujoč vsaki dan o kristijaoih, se je sam nekoliko spremenil, dasi sam za to ni vedel. Od njih je zapihal tudi zainj nekak veter, ki je zanesel v njegovo dušo nepozna-to seme. Razun njegove osebe so ga jeli zanimati tudi drugi ljudje, in Viniciju je bil še posebej naklonjen, ker je že za njegovega detinstva zelo ljubil nje govo mater, svojo sestro, ter je sedaj, ko se je tolikanj pobrinil za njegove zadeve, zasledoval v njih nekako tragedijo.
Ni pa še izgubljal nadeje, da je Vinicij prestrigel pretorijan ce ter zbežal z Ligijo, ali da jo je v .skrajnem slučaju vsaj u-branil. Toda rajše bi bil imel, tla je vedel, vse zaneslijvo, ker je slutil, da bo moral odgovarjati na razna vprašanja, na ka-j tera bo pa lože odgovarjal, ako bo na to (pripravljen.
Obstavši pred Tiberijevo palačo stopi iz nosilnte in čez nekaj časa vstopi v atrij, ki je bil že skoro poln augustijamcev.
VT.?rajšni njegovi prijatelji, dasi so se čudili, da je bil pozvan, so se mu še bojazljivo u mikali, toda on se je kretal med njimi zal, prost malomaren' in tako .samozavesten, kakor da bi mogel deleti milosti. Nekateri zagledavsi ga, so bili vznemirjeni, češ, če mar ni bilo prezgo. daj, kazati mu malomarnost. Cesar se je delal, kakor bi ga ne bil videl, ter ni ničesar odvrnil na njegov poklon, češ, da je zatopljen v razgovor. Zato pa se niti približa Tigelin ter
"Dober večer, arbiter elega.n tnosti! Ali še zutrerom trdiš, da kristijanje niso sežgali Rima?"
Petronij skomigne z rameni in poklepavši ga kot oproščen-ca po ledjih odgovori:
"Ti veš tako dobro kakor jaz kaj se o tem splošno misli."
"Ne smem se kosati s tvojo modrostjo."
"Imaš nekaliko rav, ker bi sedaj, ko nam cesar prečita novo pesen?, ne mogel kričati kakor piv, marveč bi imel povedati nekaj primernega.
Tigelitt se vgrizne v ustnice. Njemu ni bilo ljubo da se je cesar odločil, prečkati danes novo pesem, kajti tu se je odpiralo polje, na katerem se ni mogel kosati s Petronijem. Ne. ro pa je med čitanjem proti svo 1 ji volji m po svoji stari navadi ' gledal Petronija, da bi kVtal sod bo raz njegovo lice. Petrom] ga je pozorno slušal, dvigaje kvišku oibirvi, sdmtertje kimaje z glavo, kakor bi hotel pokazati, <ia ga pozorno posluša. Na to je jedino hvalil, drugo grajal, želeč da se popravijo ali izbrišejo nekateri 'Stihi. Nero sam je čutil, dk je vsem drugim ob (pohvali bila mar samo njih lastna oseba in da jedini Petronij ceni poezijo radi same poezije, da jo on jedini razume, in ako kaj pohvali, da so ti stihi v resnici vredni pohvale. Radi tega se je začel ž njim razgovarjati in pre pirati se, ift ko je Petronij ko-neČno dvomil o priličnpsti nekega izraza, reče mu:
"Pri kon^u pesiiii razvidiš. čemu sem rabil ta izraz."
"Ah!" pomisli Petronij, "torej še dočakam konec pesmi T Nekateri družbe, zaslišavši to, je dejal v duhu: s/Wje„,i!P,twijsijepril
dobil čas, pa more dobiti tudi cesarjevo naklonjenost in premagati Tigelina." ,
In znovič so se mu jeli bližati. Toda konec večera je bil zanj manj srečen. Ko se je Petronij poslovil od cetearja, ga popraša »cesar nakrat, ipomežikovaje z očmi in z navidezno zlobnim, prav za prav pa le z radostnim licem:
"A čemu Vinicij ni prišel?"
Ko bi bil imel Petronij zagotovilo, da je Vinicij z Ligijo že všel za mestno obzidje, bil !bi mu odgovoril: "Oženil se je po tvojem dovoljenju ter odšel.". Toda uvidevši iYJd$n Neronov posmeh, je odgovoril:
"Tvoj poziv, božanstveni cesar ga ni inašel dom«."
"Povej my, da mi bo zelo ljubo ako ga vidim," reče Nero "in povej mu v mojem imenu, naj za gotovo pride k igram, na katerih nastopijo kristijanje."
Petronija vznemirijo te besede. Zdelo se mu je, da mrerijo naravnost na Ligijo, Vsedši se v .nosilnice,( se je dal nesti še urnejet nego zarana. Toda tp ni bilo tako lahko. Pred Tiberi, jevo palačo se je nahajala mno- , žica ljudij, pijanih kakor navad . no, ki pa niso prepevali niti ple ' sali, marveč se kazali nekako, razburjeni. Od daleč se je za- , culo nekako kričanje katerega « Petronij takoj ni mogel razu- ' meti, ki ipa je postajalo moč- ] nejše in strašneše ter se konečno , spremenilo v jeden sam klic: <
"Kristijane pred leve!!"
Krasaie nosilnice augustijan- J ca so se komaj porivale, skozi , razburjeno množico. In požga-nih ulic so dohajale neprestano nove tolpe ter ponavljale oni < grozili klic. Od ust do ust se je širila novica, da proganjanje traja že od jutra, da so vjeti že mvnogi požigalci, in« čez malo časa so se po vseh starih ulicah po zakotjih okrog Palatini, po vseh gričih in vrtovih, po vsem Rimu, kakor je bil dolg in širok 1 razlegali glasni klici:
"Kristijanje pred leve!"
"Druhal!" ponavlja prezirlji i vo Petronij, "Ljudstvo, ki je vredno tega cesarja!"
In jel že misliti na t^), da takšen svet, qprt ob nasilje, ob okrutnosti, o kakor&ni niti bar-barji niso imeli pojma, ob zločine in znorelo razbrzdanost, ne more dalje .stati. Rim je bil gospodar sveta, bil je pa tudi njegova rak-rana. Od mjega se je širila mrliški smrad. Na gnji lo življenje je padala senca smr ti. Večkrat so se razgovarjali o tem« že sami augustijanci, toda Petroniju še nikdar ni stala tako jasno predi Ovni neovrg-Ijiva resnica, da ta ovenčani voz, na katerem v postavi zmagovalca stoji Rim, ki yleče za seboj samo zvezane narode, dr-dra naravnost v propast. Zivlje nje mesta, ki je gospodovalo nad vsem svetom, se mu je zde lo podobno nekakemu zinarele-im-u plesu, nekaki divji orglji, ki ise naposled mora končati. ,
Razumel je takisto, da samo kristijanje še imajo nekako novo podlago za življenje, toda sodil je, da po kristijanih kmalu ne ostane sledu. A kaj potem?
Oni znoreli ples se bo pod Neronovim vodstvom nadaljeval, in ako zmanjka Nerona, pa se najde drugi, iprav tak, li še celo 'hujši, kjti z ozirom -na tako ljudstvo, na take patricije, ni b-i lo niti vzrokji, čemu bi 'se moral najti boljši. Nastanejo nove41 orgije, samo da še bolj bedaste in ogavoiejše.
Toda tudi orgije ne morejo trajati večno in treba je iti spat, bodisi vsled same utrujenosti.
Premišljaje o tem, je čutil Petronij, da je tudi sam zelo u; trujen. Ali pa je v taki negotovosti bilo vredno živeti, a to samo radi tega, da človek gleda tak red sveta? Genij smrti ni manj zal uego genij *na, ter |JJ
<menih.	;
Nosilnice se vstavijo pfed vratmi njegove hiše, katere ji"1
odpre čuvajoč vratar v tem hipu. )
"AH je plemeniti Vinicij doma?" vpraša ga Petronij.
"Pred kratkim se je vrnil, go spod," odvrne suženj.
"Torej je ni rešil," pomisli Petronij.
In odloživši togo, steče v atrij. Vinicij je »sedel na trinož-niku z glavo, sklonjeno skoro do kolen, podprto .z rokami. Za slišavši korake, je dvignil svoje okamenele lice, na katerem so so samo oči grozno svetile.
"Prišel si prepozno?" ga v-ipraša Petronij.
"Da. Odpeljali so jo pred poldnevom."
(Dalje sledi).
STEVE SAVICH
6121 St. Clair Ave., 1765 St. Clair St*
vsakovrstne načrte (plane) vsakemu brezplačno. Napravim vam obri- ^ ^S^Jl _.
se sa vato hišo najceneje
fin in po najnižji ceni
vsa, k stavbi hiš apada-^WESSr^HH^^BWy joča dela; enako zdelu-"^Pfe^SMfflSpi jem tudi poprave pri nih potrebah. Zdelujem , in takoj.
Kdortoli mi sli delati hiio, naj se •» brne k meni.
ŠB^A lUjkljk i. aaJMJ pr.^ljn,	fcA Ufl
idraviie m ume	A
gH "Marijaceljgke kapljice". ^■yM
|y	Kdor jih je rabil, t«, kaka ueprcccn-
Bua&ttafl	Ijivo je to »druTilo t« iste, ki trpe na
TradtMjtrk rta	Woden, sluboiti in glavobola,	1KJ
* tt&iSZfoJr.	»Ubein prebavljanja in teikem dihanja.
Že po kratki uporabi zginejo navadno bolečine. Naj jih torej noberta v drafina ne pogreia. Cena ta 3 »teklenice $1.80. Cenaia 8 itekl. $9.7S Ceaa ta 12 »teki. $5.00.
ČUDODELNO MAZILO ZA LASE.
Po sdraTnikih novo pronailo in najbolje artdatvo, ki laneaijivo pre-preči izpadanje las, poepeiuj« r«t, obrani ««to kolo, ter d^je prijeten ! hlad. L ikatnlja $1.«0, 8, ikatnlje $4. Marijace^ake kaprice kakor tudi idravilo sa lase raspolilja
M, Renyi,
Box 3». 8 ta. I>.	New York, N.\.
RazSirajte "NOVO DOMOVIKO."
Phone: Central 2879 R.
NAZNANILO
Vsem rojakom Slovencem naznanjam, da sem zopet sprejel v oskrbo "Pogrebni zavod" in to na željo več mož, ki so bili mnenja, da naj bo nova fara imela svojega pogrebnika. Tega dela sem se takoj poprijel kupil konje in kočije, da lahko takoj ustre-
Rojaki, naročajte se na naj- 4 boljši list "Nova Domovina T <
Itojaki obrnite se z zaupajemnanas.
Ti	.... * •
Ako mi naznanimo po oasopitih, da smo zmožni ozdraviti m vse tajne bolezni mož in žensk, storimo to le xato in edino a tem namenom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero z naj- m večjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo^MV naj gredo, da bodo ozdravile. Mi nikogar ne silimo, da jfi takod privabili rojake k nam, pač pa vam javljamo tp z resno željtfl da bi zamogli pomagati našim bolnim rojakom. It nad 25 lcfifl smo zdravili vse tajne bolezni mož. Celo življenje smo zdfavSJr bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, pa naj boddpfl še tako in še tako stara, da bi jo mi n« ozdravili. Mi ne trdimb X da zamoremo ozdraviti vse bolezni, kj so znane dandanes, kajti lo bi bilo pretežavno Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse tajne bolezni mož in žensk, kajti to so edine bolezni, katere mi zdravimo.
Naš zavod je najstarejši, kar jih je v Zveznih državah, kje« smo dovršili višje šole na evropskih univerza^ in pridemo i» istih krajev, kakor pridete vi. Torej rojaki, ako imate le kako bolezen izmed onih, katere so imenovane spodaj, nikar ne po-mišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj dp nas, vaiik rojakov in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine in nadloge Mi vam bodemo pomagali v krajšem času im boli po ceni, kakor katerisibodi zdravnik v deželi. Bodite previdni komu zaupate vaše dragoceno zdravje I Oglasite se pri na» predno se obrnete do kakega druzega zdravnika.
Mi vas gotovo ozdravimo in to v najkrajšem časul
Zastrupljenje krvi, krč, božjastnost, slaboumnost, zgubo meških moči, vse bolezni v želodcu in na jetHh, bolezni v hrbtw in sploh vse tajne bolezni pri moških In ženskah. Preiščemo zastonj in damo tudi nasvete brezplačno.
Uradne ure od 9—5 ob delavnikih, 7—9 zvečer vsak dan.
Ob nedeljah od 10—3.
Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam pismo 1 Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni 4j§| vašem materinem jeziku; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni1 j in koliko ste stari ter naredite pismu naslov: ..
žem ob vsaki priliki in ob vsa-cem času. Jamčim vam za točno in redno postrežbo. Radi krst' (trug) sem v zvezi z najboljšimi tvrdkami. Vsa mrliška dela, ali koga peljati v bolnišnico ali na dom, vse to bo pri meni opravljeno. Priporoča se vam
Berlin Medical jgstit.
703 Penn ave. 4
Pittslm. - - - Penila.
ANTON GrRDINA,
6108 St. Clair Ave.
»	*
;	Collinwoodski	;
Slovenci!	J
H	*
M	V nafte m uradu slulbnje	«
h	Slovese«, ki lahko govori s	«
»	Vami * materoem jeriku, ka-	«
*	dar pridete po opravkih na	n k	banko.	* J	Nuii banka je ena največjih	* B	in najvarnejših v državi.	^
»	Denarja Im« 30 Milijonov
*	dolarjev.	«
»	16 podružnic«	*
"	V Collinwoodskem uradu it	*
*	totako lahko varno uložite de-	*
*	nar, kot v glavnem uradu.
*	4«kstotke okrcati) a« hraalla*	* »	«!•■•.	* »	Pošiljamo denar na vse strani	« »	sveta po najnižji ceni. Proda-	*
*	amo tudi vozne listke.	« »	Colllnwoodokl urad.	« s	»
»	Zbc	«
*	Clevelanb	*
*	(Cruet Company	;
N	F. H. Houghton, Mgr	«
p a-" — —w	—'
K Ctij Central 0018
E. End BotllinW'ks.	j
T r. VIIENTINt IN SIN llSlllka.	I
k IZDELOVALCA	{
J pijač kot ginger - ale,	1
) selce rja, mineralne vo-	^
7 de In drugih harbotuklh pU»t.	š
| 18-2« Wilmn St. CM'«.	6
I JAK. GRDINA, J
I 1777 St. Clair Str. %
^ Priporoča cenjenim rojakom	tm	4
tvojo gostilno in kegljišče. * Opozarjam posebno cenjena	4
^društva na svojo veliko in malo ^^^^^^^^^^ ^dvorano. V večji dvorani je pro-	^
♦štora dovolj za vsakovrstne	^
♦predstave, telovadne vaje, pev-	4
♦ske večere Ltd. — Dvorana
*se nahaja na najbolj priprav-	' ^
♦nem prostoru za elevelandske
♦Slovence.	-^PIP^B
j Tel Cuy, Central 7466-W C'J	O Tel. Beli. Eo»t. 1458-L
TISKOVNA DRUŽBA
JOVA DOMOVINA"
I'lill—IE U1
Cleveland, Ohio.
WW. St Clair i A?e. N.E I
Izdaja dnevnik, ki izhaja vsaki
>
dan, tudi ob nedeljah in praznikih ter stane za celo leto za Ameriko $3, za Evropo $5.
Pošilja denar po celem svetn najhitreje in po najnižjih cenah.
Izvršuje razne tiskovine, kakor vabila, društvena pravila, vizitke!t.d. Prodaja raznih knjig. Postrežba solidna, točna in zajamčena.
t*-' ' ■ •'
__cs ...
Berite "NOVO DOMOVINO!
ANDREJ JARC,
6110 St. Clair Ay turn N. E. SLOVENSKI KB0JAC
Se priporoča vsem rojakom v izdelavo vsakovrstnih oblek. Vsaka obleka, ki ] pride iz moje delavnice je n^jboljše rr- j ste in zajamčana.
MP* Posebno se priporočam rojakom za ] izdelovanje oblek, kijih lahko plačujgo j na tedenske obrokv.
Ceno najnižje. Svoji k svojim!
i
vfy '	TT ^a^ M^iiM
l	IVAN in JOSIP GORNIK
|i	H
^	===== trgovca =====
J	z manulnkturnitn blagom ,
ji	priporočata svojo bogato zalogo blaga in
j*	moSke oprave, kakor tndi vse potrebščine 4
f	za moške. Opozarjata ob enem cenjene ro- 4
¥	jake na svojo krojačnico, kjer ae izdelnjgo 4
t	obleke po najnovejšem krojn. Velika zaloga
^	raznovrstnih oblek hlač, in splob vse v to d
. , .	. , vv.
jfr	SfUiUtttJ 9|/aUajiiV4ii t?