Rozl2rave in gradivo Ljubljana 1999 st . 35 5 VSEBINSKE USMERITVE ZNANSTVENO- RAZISKOVALNEGA DELA NA INSTITUTU ZA NAR- ODNOSTNA VPRASANJA: STANJE IN PERSPEKTIVE* PREDSTAVITEV GRADIVA IN RAZPRAVE NA 7., RAZSIRJENI SEJI UPRAVNEGA ODBORA INSTITUTA ZA NARODNOSTNA VPRASANJA DNE 06.01.1999 1 UVOl)NO PO)ASNIl.O Predsednica UO je na zacetkll seje spomnila, oziro ma pojasnila, da je bib odloCitev za to razslrjeno sejo sprejeta na 6. sej l UO dne 14. 10. 1998. ko je bil hkrati dogovorjen »oiji« koncept vsebinske razprave. Po prvotnen1 predlogu predsednice UO naj bi bib kadrovska zasedba na taki seji se nekoliko sirsJ., vse- binsko pa naj bi razprava zajemala tudl tlste teme Iz vsebinskega delokroga INV, ki urad no nlso projektl no INV, se pa kot delovne naloge Izvajajo po drugih raziskovalnih organizacijah V Sioveniji. Ponlljena sta elva preelloga gleele samega poteka razpravc. Po prvcm bi razprJ.- va potekala po posameznih sklopih bolj slstematiCno, po drugem pa bolj ohlap- no in v obliki sproscenega pogovora na temo. Sprejeta je ta druga pot deb na seji kakor tudi sllgestija, ela vsak razpravljalec po seji svoja predstavljena I"Jzmisljanja pisno strne na enD do dye stran i ter elostavi na Institllt. Tako nastali prispevki naj bi bili skupaj z direktorjevim izhodiscnim gradivom sestavni del zapisnika 7., razsirjene seje UO.2 Ze na seji je tudi sklenjeno, da se za »Raziskovalca( pripravi ustrezna kompibcija d irektorjevega izhoeliscnega vsebinskega grad iva ter vseh prispelih razpravljalsklh prlspevkov.3 Se pred tem pa naj bl direktor INV za obja- vo v Delovi prilogi »Scientia«( modi ficiral svoje izhod iscno gradivo kot informaci- jo 0 dell! INY. Tudl zato, ker do teh predvldenih objav v tekl! celega leta 1999 nl * * * • ZCvki so ;lvlorizirani. Njibov !Ukai!:nji predslavitveni vrstni red ~Iedi zlasti kronoloskcmu kriteriiu ocIdajc posamit nega prispcvka. Pricujoci natlaljnji leks[ se od Zapisnika 7. (sed me), rd'l_~irjenc seie Ilpravncga {)(Ihora vsehinsk(Hlhlikovno razl ikuje "Jasti v loliko, \' kolikor je na prosnjo predscdnice UO .~"oj r.lzpravljalski pri.~pcvck tudi pisno (xtdal prof. til'. Janko Prunk (22. 12.191-)9), oz. ga doohlikoval Jancz Slef}::ar tel' make razvil akad. prof. dr. Janko Plcterski. - 18 Vsebinske usmeritve znanstveno-raziskovolnego dele na Institulu zo . 3. slovenstvo v procesih globalizacije (s ciljem ohranjanja s lovenstva9 4. medetnicni ocinosi (v Sioveniji in po svetu, zlasti v Evropi) Maliaz Klemencic Opozoriti 1110 1"3111 , cia je »polje narodnostno vprasanjel( ze obstajalo in tucli o pravicilo svoj obstoj, vendar pa so ga nato iz nezn~lnih razlogov uki nili . Znanstvena disciplina l)ernicne stuclij elC je v svetu lIveljavlje na kat posebna inte r- disciplinarn~l oblika znanstvene de javnosti , ki ima svojo posebno metodologijo, kar bi Iahko upo rabili kat argument v razpravi za po novno uveljavitev posebn e- ga »poJja naroclnostno vprasanja«. Dilema, ali bomo razvijali raziskave 5 poclrocja slovenskega narodnosrnega vprasanja ali narodnostnega vprasanja na splosno, po mojem pre pricanju ne obstaja, saj bomo razvij::Iii znanstveno raziskova nj e ernicnih studi;, vendaI' s slove nskimi pri meri. Siovensko narodno vprasanje je s luzilo tako v zgodavini in sluzi se da nes kot prime r za raziskovanje etnic nih vprasanj , saj je s lovenski narod zivel in zivi se danes v vseh pozicijah, v katerih Iahko v obliki konstitutivnega dela jllgoslova nske federacije, Iahko prouclljejo in smo ze proucili njegov polozaj v teh druzbenih razme rah. Del slovenskega naro~ cia so v iste m obclobju ziveli in se danes zivijo kat avtohto ne narod nostne m~m~ js ine v Avstriji , Italiji tef na Maclzarskem, pa tudi kot zdo mci na zacasnem delu v tujini v zahodno eVfopskih drzavah. Pray tako pa so v Sloven iji ziveli in se zivijo tudi pfipadniki avtohtone italijanske te r 111aclzarske manjsine, temeljiteje pa bi bila patrebno raziskati tlldi pro ble matiko alohtanih »novod obnih« manjs in. Siovence je >ajel tuel i val izseljevanja v obciobjll gospodarskih ter politicnih kriz v XIX. In XX. Stoletju in tako so le~t i ziveli kot izseljenci izven slovenskega etnicne~ ga ozemlja. Glede na omenjena d ejstva je raziskovanje slove nskega narodnostne~ g;1. vprasanj;1. kakor tudi etnicnih studij vsekakor potrebno in jih postaviti v akvir »polja narodnostno vprasanje«. . .. V o kviru o bstojecega sistema fin ::m ciranja mora seveda glavni delez sredstev za raziskovanje v okvirll Instituta za narodnostna vprasanja prispevati Ministrstvo za znanost in tehno logijo Republike Siovenije. Poleg tega pa je potrebno v okviru ciljnih raziskov;1. lnih programov zaprositi za sodelovanje pri finan ciranju tov rst~ nih raziskav t\.ldi tako imenovana drzavotvorna ministrstva, se ziasti Minisrrstvo Z:l zunanje zadeve te f Ministrstvo za evropske zadeve, ki naj bi biB zlas ti zainteres ir~ ani za rezultate nasi h raziskovanj. V o kviru rega bi bilo potrebno predstaviti tlld i nov raziskovalni projekt a Slovenci h in po lozaj ll slovenskega naroda v evropskih Rozprove in gradivo Ljubljana 1999 sf. 35 19 integracijah, za kar pa ne bo zadostovalo Ie raziskovanje slovenskega poloiaja, ampak se bo potrebno, v kolikor to do sedaj se ni bilo opravljeno, posvetiti tudi raziskovanjll splosnega polozaja narodnostnih manjsin (avrohtonih reI' 310- htonih) v Evropi. Sele takrat bOlno bhko primerjali ta polozaj s polobjem sloven- skih skupnosti. v poroeilll elI". Mitje Zaga rja je bilo mecl drugirn tudi omenjeno, cia se bo pro- jekt raziskovanja vlogc zamejcev ter izseljencev ob osamosvajanju Siovenijc koneal oziroma bo zakljueen leta 1999. Moram opozoriti, da bo potrebno s tovrst- nimi raziskavami nadaljevati tlldi v naslednjih letih, bodisi v obliki nadaljev~tnja eRP-a, bodisi v obliki magistrskega deb in doktorske disertacije kakega mladega raziskovalca Anton Gosor Gradivo, ki smo ga prejeJi izraia zaskrbljenost za prihodnjo znanstveno- raziskovalno lIsmerilev lnstituta za narodnostna vprasanja. Bojazen, da tako kot je s lo doslej ne bo vee slo v prihodnje, je povesem ltpravieena . Predvsem se l11i zdi, da bi voelstvo institllta morali opreeleliti vizije za prihodnje dele na podlagi dejstev. 1. cia vrsta rJziskovalnih institlttov v Sioveniji in izven nje (v zJmejstvu) posega v sarodna vsebinska podrocja oziroma na raziskovalna polja, ki so bila nekoe izkljlleno v domeni rega inst itura in 2. Oa se skladno z lIe1rio« clriJven, ki je konsenzualno sklenib vkljllciri se v evropsko federa cijo, v kateri nam bosta delala druzbo in Italija in Avstrija nekat- e ra poprej zastopJna raziskovalna izhodiSca, temeljeea na zgodovinski dediscini, ne gre vee kovari v zvezde, oziroma vleci tovrstne zatecene razisi<:1Ve v nedogled. Torej: menim, da bi bhko bib raziskovalna politika, ki bi ji - izhajajoe iz evropskega razlllllevanje konteksta pojma . proucevanja narodnostni« - lahko pri- taknili pridevnik . iredentistiena« slab omen za prihodnje dela insrituta. Ce ieli institut s svojim raziskovalnim delom osWtj mednarodno uposleva n in primerJjiv 5i mora vedno znova postavljati inovativna vprasanja in nanje najti odgovorc. Nedvomllo se mora vprasati 0 videnju pojma narodnosti v sodobnem kontekstu gJobalizacije in internet kOlllunikacij e. Pri tern ne mislim Ie na uporabo jezika (anglesCine) in splosne Znanstvene organiziranosti na temelju sodobnih kOlllll- nikacijskih medijev, remvec predvsem na ucinke kulture .McOonaldsa« in »Disneylanda« n3 identiteto naroda/narodov. Nekateri sodobniki v znan05ri (tltdi slovenski) smatrajo,d a je ko ncept »naro- cla« Ie se konsrrukr, ki se ga uspesno ohranja v Srednji Evropi. V Ameriki ga 20 Vsebinske usmeritve znanstveno=roziskovainega dela no lnstltutu za . postavljajo ob bo k po jmu "Balkanization. in ga uporabljajo v smis lu st rasi b . Taka govori znanos{ podob en jezik kG{ tamkajsnji ras isti - kar ni dobra. Menim pa, ci a se stvari spre minj ajo s casom in, cia tucii v Sloveniji ne marcja biti vecne. Ceprav je od taborov minilo komajda okrog 150 let (po pravite me, ce sem v zITIori) in je s lovensk ih narod posta l nacija sele pred osmimi le U. V sod obne m syetu je pojem nacio nalne d rzave in njene s llverenosti izrazi to rebtiven pojem. V rem komekstu se p osravlja vprasanje lTIulti-etnicnosti. Zahodno-evro pska stvarnost nas lIci , cia globalnemu trendu etnicne pomesanosti ne b omo mogli uiti. Kako jo bomo znali kanalizirati nas i druzinski, ekonomski in druibeni po litiki v prid je pomembne- jse vprasanje od tega kako se ji bomo zoperstaviti ozi ro llla o hranili narodno Ci5- tost. Zata se mi' zelijo raziskave ko t »Srbi v Sioven iji« povsem logicna naloga teg:! instituta za v pri hodnje. Janez Stergar Y razpravo naj se brez obsirnega argllmemiranja vkljlleim Ie s stirimi kratkimi pripomballli no predlazen o gradivo dr. Zagarja K besed il u na 3. slrani dod ajam, da je med uvelj av lje na pod rocja d e b INV vcasih sodilo tllcli si rse dokllmentiranje in raziskovanje sosecl njih drZJv, v kate rih zive s lovenske lllanjsin, in celote bilateralnih oclnosov. (NY je torej ze bi! nekak »Cente r za prollceVJnje sosecl nj ih clrzav«. Siovenska znanost in slovenska clrZava bi - vsaj p o mojelll mnenjll - potrebovali tak clokllmentacijski in raziskovalni cen- ter. Ko zbiramo a rgumente za obnovitev eRP za slovensko narodnosrno oziroma Illanjsinsko prablemati ko (pri m. stran 4), bhko apazimo, da bi e RP bhko razpisal projekt prollcevanja slovenskega zamejstva, v kate rem bi bilo po ne kaj tisoc lIr rezerviran ih za tacna dolocene dele zame jstva ( npr. Kanalska doli na, Porabje, Hrvaska). Ze vee let se nanuec dogaja, cia INV ne dobi dovolj s redstev za kO Il- tinllirano raziskovanje vsega slovenskega poseli rvenega prosto ra, kar je od ustanovitve v lew 1925 ena oel temeljnih ins titlltskih n310g. Na strani 5 programskega dokumenta med nastetimi narodnostnimi skupnos- tmi v RS veljalo dodati pro ll cevanje dveh (nekdanjih) manjs in : Zid ov in Nemcev. In dolje: ke r je dokulllent 0 imigracijski politiki RS (brez n eposrednega sode/o- vanja INV) ze prisel v obravnavo v DrZavni zbor, bi Institut bhka v svojem pro- gramu izrecno navedel weli to vprasanje. Vsaj posamezni institlltski sodelavci 50 p05eg~:lii ali se posegajo tudi na obe o menjeni raziskovalni podrocji, medtem ko jll INDOK redna spremlja. « Razprave in gradivo Ljubljanq 1999 st. 35 21 Kot prien spremelllb nn Institutll v zadnjem desetletjll sem preprican, cia n;1 INY ni vee lIpravicena govori ti 0 »sanaciji abstojeee kndrovske in organizacijske sitllacije« (tako na str.6), ampak opr. a »nadaljnjem izboljsanju kaclravske struk- tllre«, saj ra zdaj ni slabsa ad povprecne v slovenskih raziskovalnih institutih. Peter Winkler Uvoelni prispevek k razpravi 0 delu, progralllskih okvirih in razvoju INV, ki ga je pripravil direkror el l'. Mitja Zaga r, po mojelll Illnenjll dobro oprecleljllje e10sedanj e delo, kaelrovske ll1oznosri in bodoeo programsko llsmeritev instituta in menim, da je v osnovi praviloa in ustreza zahtevam, ki se pojavljajo na lem pod roejll. Menim, cia si bo s tako programsko naravnanostjo, ki jo je institut v veli- ki meri r;lzvijal ze doslej, lahko [ucli vnaprej zagotovil svojo pozicijo na poelroeju raziskovanja in lahko prispeval oclgovore na kljuea vp rasanja, ki se pojavlj;ljo n:1 njegovem raziskovalnem podroeju. Kot eden izmed tistih, ki raziskoval ne izsledke in strokovne prispevke instit.u- ta veliko llporabljamo pri svojem delu v drZavni upravi, pa bi se posebej rad opo- zoril na nekatere vidike raziskov~linega deb , ki jim bo moral institut po mojcm preprieanju posveeati se vee pozornosti. Predvsem bi rad izpostavi! pOlllcn temeljnih raziskav, ki predstavljajo os novno poslanstvo instituta in njegovi h raziskov~dcev, sa; po rej poti dobivamo, kar se da popolno in zaokrozeno infor- macijo 0 polozaju manjsinskih skupnosli v Sloveniji in zamejstvu in ml1ozico izvirnih poclatkov, ki tam veliko pOl11ag~ljo pri oblikavanju odloeitev 0 ukrepih drzave pri skrbi za manjsinske skupnosti. Pri tem so po 11l0jem prepricanju zl:lsti pomembne terenske raziskave, kj er je ze doslej institllt opravil pionirsko delo, saj nam omogocajo neposreden pogleel v zivljenje in ravnanje Ijudi na n~lrodnostno mesanih obmocj ih . prj tem je se zlasti pomemben inl erdisciplinarni pristop, ki bhko v veliki meri z razlicni h vidikov osvetli posamezne dogodke in ukrepe in prikaze njihov vecstr:lnski lICinek. Rezultati takih raziskav so zato izreclno dobrodo,~li in boclo vedno nasli tudi neposreclne porabnike, saj nas na eni strani varujejo pred prenagljenimi in nepremisljenimi ukrepi, na drugi slra ni pa poma- gajo zaznav:ui nezazelene uCinke in jih tudi pravocasno odpravljati. Ob (a kem raziskovanjll, ki se sooea z vedno novimi izzivi in imerdisciplinarnim pristopolll se oblikuje tudi nova generacija r:lziskovalcev z bogatim znanjem, ki je bolj povezano s stvarnim zivljenjem in n;egovimi problemi in zato predstavljajo neprecenljiv vi r za ekspertsko in svetovalno dele na rem poelroeju. Razen tradicionalnih clelovnih podroeiL kjer je institut dosegel ze visok uglec\ in tudi meclnarodno prepoznavnost, se nam rueli v Sioveniji vedno bolj aktu:d- 22 Vsebinske usmeritve znanstveno-fgziskovalnega dela ng Inslilulu ZQ izirajo nova raziskovalna p odrocja, med njimi zlasti taka ime novane »nove 111 :111· jsine«, ki v cas li evropskih integracijskih procesov vedno bolj stopajo v o spredje in 0 kJterih raZlllero ma malo vemo, ceprav tudi v nasem prosto ru predsravljajo pomemben potencial, clo katerega se bo morala Slove nija v prihodnosti jJsno oprede liti . Odprto po drocje predstavljajo tlldi razlicne majhne skllpnosti , npr. osranki nemske manjsine --jen po loza; se je v zadnjem casu moinost politiziral , predvsem zaradi zunanjih vplivov, v resnici pa 0 njej ne vema ve lika, se posebej ne 0 njenih potrebah in prieakovanjih. Tudi problem Romov, kis 0 ena najbo lj aktualnih te m v evropskih manjsinski po litiki, je se velika premaio obdelan in kar klice p o inte rdisciplinarnih raziskavah, ki bode p o magale odgovo riti na vprasan- je, kako jih vkljuCiti v sodo bno druzbo in pri tem ve ndarle upostev:1ti tudi njihove posebnosti in identiteto. Kot sem ze dejal , raste v insritutu o b taka zastavljenem raziskov:11nem de lu pome mbe n srrokovni pote ncial, ki je vse premalo izkoriscen tako pri iskanju operativnih resitev v slovenski norranji manjsinski politiki, kot pri lIkre pih za p o moc Slovencem zunaj mejo Slove nije. Nasi raziskovalci po b i bhko se bolj uCinkovi to nastopili tucl i v mednarodne m prostoru, zato je se posebe j pomemb- no, da insritut se naprej razvija tlldi svojo publicisticno dejavnost in s istematie no o bjavlja svo je raziskovalne dosezke. Me nim, cia ima inst itut o b tako zast:1vljenem de lu vse moznosti , cia o hrani svoj po loz:1 j te meljne raziskovalne institucije na rem p oelroeju in s i s svojim delolll zagorovi rlldi vso podpo ro drzavnih o rganov pri financiranju svo je d ejavnosti in pro do ru v svet. Milos Komac Ke r po stroki nisem druzb oslovec se ne more m komperenrno opredel jevari do vsebinskih usme rirev raziskovalnega dela na INY. Lahko pa se do te vsebin e opredelim kot navad en cldavljan in v te m prime ru jo seveda lahko ocenim ka t zelo relevantno. Glede na nase posto pno priblizevanje ED (in s re m povezanimi alarmanrnimi o pozorili 0 nevarnostih tovrsrnih integraci j za male narode), pa bi se zavzem;:d za vecji po ud are k »evro pski dimenziji« etnicnih studi j. En o os rednjih vprasanj, ki so se pojavila v diskusiji , je bila pokritost sodelavcev INV z raziskovalnimi lIrami rer razme rje Illed rellleljnim raziskovan- jem na e ni strani tel' upo rabnillli raziskavallli in ekspe rrizami na drugi strani (.delo za trg'). Nedvomno drzi, da je osnovno posiansrvo roziskovalcev n" )RZ remeljno rnziskovanj e, za karerega zagoravlja finan ce skoraj izkljueno MZT. Ta rim. »bottom-up« princip izbire vsebine raziskovanja se bo institllcio nalizirai pred- Razprave in gradivo Ljubljana 1999 st. 35 23 vsem preko progralllskega financiranja , ki pa V nobenem primeru ne bo zago- tavljalo popolne po kritosti raziskovalnih kapacitet. Zato bo nujno "delo za trg". Pri pridobivanju "teh poslav" se mo rajo, vsaj po mojem mn enjll , prvensrveno angazirati vodje raziskovalnih sku pin in drugi starejsi raziskovalci, saj so glede na svoje siroko s tro kovno znanje in izkusnje tudi najbolj kOlllpetentni. Ekspertize obieajno resda niso raziskovalno delo v klasienem pOlllenu, so pa Iahko zelo zahtevne in zahtevajo obsirno (pred)znanje. Zoto jih nikakor ne bi klasificira l kot "drugorazredno" delo. Na podrocju tehnologije se ekspertiz praviloma lotevajo Ie najbolj kvalificirani roziskovalci. Vera Krzisnik Bukic S svojo razpravo se zelim kratko zadrzati na ravni splosnega vsebinskega pro- fila INV (I) in na ravni prob lematike koncipiranja in izvajanja posebnih nalog/projektov, ki izhajajo iz Institutove neposredne statutarne o predelitve (2) Ad 1) DrZavna osa mosvoj itev Slovenije te r se Illlajs i moeni rrendi zelenega p ri- blizevanja in vkljucevanja slovenske d rZ:lve v evro pske integ racije so take sodob- ne oko lisCine, ki bistveno in usodno vpJivajo na danes in jutri slovenskega na ro- da. INV je nastal (ob nastanku leta 1925 se je imenoval Manjsinski institu t) s posianstvolll, da s svojillli raziskavami prispeva k spoznavanju in o hranjanju slovenstva in skozi mnoga desetletja je prek svojega raziskovalnega deJa vee ali manj s talno sledil temu istemll ciljll. Z nastankom slovenske drZ:lve so bile za slovenski narod podane povsem nove okoliseine, ki pa do sedaj se niso, oziroma se niso mogle doziveti tudi lIstrezne znanstvene obravnave, ki pa na j bi bila, VS:lj sama taka ocenjujell1, v delokrogu zbst i INY. Ce smo seveda pripr~lVljeni izhajati iz zgodavinskega poslanstva Instituta. Ze pred dvema letoma sem zata predlagab, da bi se na INV kot maticni institllciji vzpastavil okvirni temeljni pro jekt IISlovensko narodno vprasanje« (in d:l bi se s te splosne metodoloske ravni kon- cipirali in izvajali posamezni ustrezn i proj ekt i/podprojekti). Taksno moj e izhodisee me je rudi pripeIjalo do neke vrste dileme glede ltemienih studij «, ne etnienih studij kot takih in kjerkoli , temvee povsem ko nkretno no Ijubljanskem Institutu za narodnostna vprasanja. Naj bi siovensko narodno vprasanje z:lvzelo metodolosko znanstveno-raziskovalni status Ie »studije primera(( v sklo pu etnienih stlldij? Prva mozna implikacija: bo obravnavi slovenskega narodnega vprasanja lahko sCasoma ko li cinsko (enakopravno) konkurirala studijska obravnava primeroY drugih evropskih in izvenevropskih narodov? Druga implikacija: je res dokazIjiva oz. splo h mozna splosna teoretieno metodoloska re levantnost ernien ih stlldij za raziskovanje, spoznavanje, ugotavljanje in talmacenje etnienih/ narod- nostnih/ nacio natnih dejstev v posamezni h taka razlienih etn ienih o ka ljih si rom po svetu? 24 Vsebinske usmeritve znanstveno-roziskovolnega dela no Instilulu za . Ena ad l1acelnih stalise v danasnji razpravi je bila, cia ne kaze zaostajati za casom in se je potrebno zlasti prilagoditi tokovom, ki in ceprav jasno vodijo v paIno relativizacijo narodnostnega fenomena sploh. Se je ze zacel proces zavest- nega in nadzorovanega odmiranja (tudi) slovenskega narcda? Naj bi INV s svoji- mi projekti s podrocja etnicnih studij patem (ali pa ze za1l1ujamo?) raziskovalno povsem Ie spremljal in ugotavljal tel' prebivalstvlI v Republiki Sioveniji in sirse tol- macil, kako in zakaj v SJllli Sloveniji izginja slovenska narodnostna substanca? V svoji zgodovini je moral biti slovenski narod staino in intenzivno se kako )ireden- tisticen({, ce je sploh hotel obstati, obdan vedno z vecjimi in mocnejsil1li narodL Se bomo, kljub dolgostoletnil1l tfadieionalnim pfizadevanjem I1lnogih slovenskih rodov po obstanku na zel1llji dOI1lJCi kot narod slovenski, sedaj kar meni nie, tebi nie vdali tokovom globalnega rJznarodovanja? Naj pri tem INV s koneeptom etnienih studij, v katerih se slovensko narodno vprasanje nekako razvodnjava, prispeva svoj delez? Ker je to moderno, sodobno, prihaja iz sevecb tudi druzboslovno znallstveno superiornih (in nam druzbeno primerljivih?) Zclruzenih Drznv Amerike. In ee hoeemo biti kot Institut mednarodno znanstveno relevantni, se je pac potrebno prilagoditi. Strinjal1l se, cia je potrebna medna rodna primerljivost rezultatov na podroeju preueevanja narodnih vprasanj, tucli neki ohbpni okvirni metodoloski pfistopi so lahko koristni , menim pa, cia znanstveno ne gre generalizirati etnienih pojavov in ne e notiti metodologi- je, ki naj jih razkriva. Po drugi strani je preueevanje razlienih vidikov slovenskega narodnega vprasanja med sa mimi slovenskimi znanstveniki fazlienih diseipli- narnih podroCij zelo dobra razvito, Ie ti napori niso bili in niso ustrezno zdruzevani. Tu vidim veliko sanso INV Ad 2) Na ravni posebnih tematskih vprasanj, ki jih danes v INV, po mojem mnenju, raziskovalno nedopustno slabo in malo obravnavamo, je vsebinsko podrocje medetnicnih oclnosov znotraj Republike Slovenije. Ze dolgoletni pro- jekt, ki patek a l1a INV z naslovo111 Medetnicni odnasi v slovenskem etnienem prostoru ozi1'oma Medetnicni odnosi in etnicna identiteta v slovenskem etnicnem prostoru, se vsebinsko raziskovalno omejuje (za sedaj) Ie na obmejni prostor med Slovenijo in Madzarsko ter Siovenijo in Italijo, medtem ko notr::mjost Siovenije ostaja empirieno S s(fani Institllta tako rekoc povsem neraziskana. Mocno sem prepricana, da posamezne ekspertize ne morejo in ne bi smele nadomestiti takega temeljnega projekta. Morda je to prva prioriteta, ki bi jo kazalo v INV pro- jektno vzpostaviti. Sploh pa je vprasanje projektnih prioritet tako yazno, da bi bilo potrebno 0 tem verjetno posebej razp1'avljati. Kakor pray gotovo tlldi 0 faziskovanjll istih ali podobnih tem z drllgimi institllcijami. Ze ta posebna raven vpras~mj, kot tudi seveda najprej dotaknjena spiosna tel' celotna problematika kadrov in finaneiranja nujno terjajo vzpostavitev posebne- ga strokovnega te lesa, »polja({ na MZT, ki je sieer ze obstajalo, pa je preeej neo cl- govorno, ze nekaj easa sploh ukinjeno. J v ;(- Razprove in grodivo Ljubljana 1999 SI 35 Janko Pleterski 25 ii- 0 proucevanju slovenskega narodnega vpraSanja Danes se to vprasanje ne o postavlja vee v klasicni o bliki kot vseobsegajoc problem enakopravnega kul- ·1- turnega, politicnega in tucii gospodafskega obstanka narociJ, sa; so pogoji rega V abstajn z cld:lvno osamosvojitvijo bistveno spremenjeni v pozitivnem smislu . 1- Razume se, cia ostajajo zivi tisti vicliki tega vprasanja, ki se nanasajo na dele naro- e cia v zamejstvtl in OJ Siovence v svetu. Tecla za Slovenijo kat l1:lfocino drzavo so h ::tktualni problemi evropskeg:l zdruzevanja, ki se izrazajo v ahernativi Evropa nar- lj eday ali Evropa driav. Vsa zgodovi nska izkusnja Slovencev kot majhnega in n ned rzavnega naroda gavori 0 rem, cia jim zgolj kuiturna utemeljenost brez te rito- I , rinlno politicne ne zagot:lvlja obstoja, ki bi bil z~tnje varen in ne bi zahreval .i nenehnega upiranja asimibciji ve likim in civilizacijsko vladajocim narodom v ) Evropi. Tudi mali narodi naj v njcj trajno do mujejo pa cetudi bi za to potrebovali ) (rdnejsa aporo v nacionalni driavi (a li kaksni drugi o bliki jayne organiziranosti .1 in obenem zajam cenega prizn~lnjJ ozemeljske zakoreninj enasti) kot pa se to morda zdi neobhadno velikim. Tudi v Zdruzeni Evrapi naj ZJ Slovence (sploh za male narode) velja tisti poudarek, s kaksnim so se do nedavna upirali asimilaciji v razpadlih vecnarodnih federacija, namrec da vanje niso vstopili , cia bi v njil1 izginili, marvec cia bi v njih ziveli . Ce so jih minule feclera cije v tem razocaral e, je treba znanstveno preucevati, kaj je tisto, kar jim podobna razoearanje lahko prihrani v Zdruzeni Evropi. • V te j IllCi naj INV pristopa tudi k drugim podrocjem svojega raziskovanja. Zato se preucevcmje odnosov na ie danih narodno mesanih ozem(jih ne bi smelo obraeati sko raj izkljucno Ie k problemu preprecevanja ko nfliktov, kakor se to dogaja danes pod vplivom ekscesnega nacionalizma, ko pastaja s lImljiva ze sama narodnost in lIveljavljanje narodnasti kot vrednote. V prvo vrsto je treba poswvl- jati vprasanje, kaj prinasa zivljenje v taksnih skupnostih dobrega s pogojem, da v njih ni asimilativnih pritiskov. V isti luCi tlldi izostrovati jasnost izhodisc pri obravnavanjll sistemov n1~1Il­ jsinske zasCite: ne gre za ta, da bi se asimilacija manjsin pac Ie 'civilizirala'. Nasprotno! Gre za njihovo varovanje pred asimilacijo, ker je ta i e sa ma po sebi izgubljanje nenado mestljivih Cloveskih vrednot, in ker izkusnje dokazlljejo, cia je asimilacija. manjsin na dom3cem pragu praviloma rezultar vsaj strllktllrnega nasil- ja, ce ze ne kar neposrednega. Tukaj je izkusnja Slovencev v zamejstvll poseb no pomembna in bi jo bilo tucli v bodaee potrebno posredovati Evropi ne Ie kot kri- tieno zavracanje v interesll prizadetih, ampak poudarje no kat prispevek k lltrje- vJ.nju temeljev evropskega sozirj;J. Posebna pozo rnost naj velja studUu ucirtkov interkulturalizma (p reuciti in pOlldariti izkusnje zamejskih Sioveneev), s perspektivo predvidevanja problemov, ki se bodo po omiljenju (pad ell) drzavnih meja pokazali za Siovenijo veeloti . 26 Vsebinske usmeritve znanstveno-raziskovalnego dela no lnslitutu zg v kontekstu omenjenih problematik zaznavari nove mOZnosti presegctr~ja asimilacijskih pritiskov nemskega in italijanskega jezika on slovenskega, ki jih pri- nasa (bo prinesla) mnozicna llveljavitev anglescine kat nadnarodnega jezika. Nekaj aktualnih tern za prellcevanje: Ucinki slav. vladne politike do zalllejstv~l 1990-1999; s lovenske stranke in narod danes in jutri ; Katoliska cerkev na SIovenskem in narod danes in jutri. Janko Prunk Mol pogled na fnStitut za narodnostna vprasanla. Menim, da ima tako pomembna institllcija, kat je InstittH ZJ narodnostna vprasanja svojo cvrsto mesto in perspektivo v razvoju slovenske znanosti in slovenske druzbe na splosno. InstitLH proucuje probleme neke kljucne entitete sodobnega sveta - narod v vseh emanacijah in delovanju na vseh svojih podrocjih in ravneh. lnstitur za nar- odnostna vprasanja imJ v slovenski drllzbi in celo v evropskih merilih svoje pomembno mesto, svojo tradicijo in s svojim znanstvenim-raziskovalnim in doku- mentacijskim prispevkom svoje zgodovinske zasluge. Narod kot zgodovinski pojav se nadalje ostaja pomembna entiteta sodobneg:1 in prihodnjega sveta, tudi po politicni in gospodarski integraciji Evrope. Tn zgodovinsko-drllzbeni pojav bo potrebno tudi vnaprej znanstveno proucevati in to interdisciplinarno. Taksno prepricanje 0 imerdisciplinarnosti proucevanja nar- oda, narodnega in nacionalizma je clanes uveljavljeno v evropski druiboslovni in humanisticni znanosli. Slovenski Jnstitllt za nJrodnostna vprasanja se s temi problemi ze vse od svoje ustanovitve ukvarja interdisciplinarno in je tako verjetno prva slovenska interdis- ciplinarna znanstvena institucija, cigar teoreticne in prakticne izkusnje je potreb- no razvijati naprej. (;udi nas Iahko Ie, da je v preteklih dveh clesetletjih usocla insti- tuta veckra[ visela na nitki. Nekaj je bilo krivo obce nerazumevanje poli tike in nezainteresi ranost oziroma spori v znanstveni srenji. Se najbolj pa je usodo Instituta ogroza'" slab a - s"'bo kvalificirana kadrovska sestava Insti tuta, ki ni dajala zelenih in zahtevanih znanstvenih rezultatov. Mnenja sem, cia se je v zadnjih lerih Institut za narodnosrna vprasanja kadrovsko-kvalifikacijsko zelo izboljsal in je sposoben izvajati in ie izvaja znanstvene raziskave in izdeluje strokovne eksperrize v narodnosrnih etnicnih in manjsinskih problemih. Institllt se je tudi organizacijsko vodstveno konsolidiral Razprave in grqdivo Ljubljana 1999 sl. 35 27 ;a in lIcvrstil svojo domovinsko pravico v druzbenih slovenskih znanstve nih institu- 'j- cij in v oeeh Ministrstva za znanost, in tehno logij o, ki zagot~lVlja glavna finan ena sredstva za institutovo delo. '~l Usmeritev instituta in njegov perspektivni plan, ki ga je poda lo vodstvo ~ l Inslitllta za narod nostna vprasanja, kaze na zavedanje vse sirine raziskovalnega podrocja, zlasti na med narodne dimenzije in naloge. Pri tem pa zelim izrecno po udariti, cia se mo ra Institut za narodnostna vprasanja pri vsem rem zavedanju vsak trenutek zavedati, cia je njegova osnovna naloga prolleevanje slovenskega narodnega vprasanja v vseh pojavnih oblikah .