Liisft .%4.
V torek $6. Rožniga cveta«
1849.
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljobljani 7 gold., za polleta 3 goli. in '/,, za ene kvatre I gold. in lo kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še % gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno 1 gold., za ene kvatre 2 gold.
Austrija.
Kdor vsred potresov Evrope, ki še terpe, brezčuten in brezskerben biti ne more, ta pogleda mnogokrat v prihodnost in se poprašuje sam sebe, kakšen konec po priliki bodo vse te nevihte imele in v kakšni podobi se nam pač Evropa pokaže za kratko dobo. Pre-važno vprašanje za res, ker se s tein pokazati ima, de vladarstva, ktere so svoje pro-tivnike za nevarne in škodljive puntarje razglasile, in se zopet vodstva deržavnih oprav po-prijele, ne mislijo z ojstrim ravnanjem raz-draženje deržavljanov samo v svoj prid vstaviti , ampak de so namenile po doveršenim po-mirenju za novi red odkritoserčno s namestniki narodov se posvetvati in tako zadostivši vsem pravičnim, dušnim in telesnim potrebam svojih deržavljanov terdno podstavo novih svobodnih deržav položiti.
Ta namen, ako resnica postane, bo brez vse dvombe veliki del občinstva potolažil in vladam novo moč v povišenim zaupanju do njih podal. Ker se pa vladni nameni samo i/, del od vlad storjenih vviditi zamorejo, je treba toliko več na-nje pogledati, ker vtegnejo, kakor se kaže, vse deržavljanske zadeve v kratkim končno odločbo doseči.
Postavljenje Austrijanske vlade se da iz trojniga ogleda presoditi: iz ozira na razdra-ženost v Evropi v tibče , na to iz ozira na razmere med Austrijo in Nemčijo, in posled-njič iz ogleda na spuntane dežele našiga cesarstva.
Kako de se v pervim ogledu hoče vlada obnašati, ni dvomiti, ako na to pomislimo, dc se naša armada ne samo znotri v deržavi, ampak tudi za mejami proti revolucii bojuje. Silovito potlačenje vstaje pri nas in drugod je njeni očitni cilj in konec, in k ložeji dosegi taistiga je stopila v zavezo z Rusijo. Dokler gre vladi samo za to, de bi punti, nevihte nehali, bode memo vstajnikov malo kje zaderžek našla, marveč se je že znamenita večina deržavljanov nepokoja povsod naveličala. To bi pa več ne veljalo, ako bi se po ustanovitvi miru in reda pri nas in drugod deržavljansko življenje mislilo s takimi postavami vravnavati, ktere bi narodam predsušcove čase zopet nazaj prinesle. Res je, de se zdaj take želje pri mnogih, kterim je svoboda politiška tern v peti, pokazujejo, in de se zastarani gospodje na vse viže poganjajo, de bi očitno (občno) mnenje k sebi nagnili, in tako vladam priložnost k odpravljenju vseh tako imenovanih novin (Neuerungen) našiga časa podali. Za tega voljo je treba, de bi se zraven teh želja tudi vsi tisti oglasili, kterim pri novi uravnavi deržave ne gre samo za njih dobiček, ampak zato, de bi s pravičnim poravnanjem vseh stran bila položena podstava terdniga miru in de bi se deržavljanski svobodi, na ktero se opira duševno in telesno blagostanje, nikoli take meje ne postavljale, kterih prava korist deržave nikoli ne tirja. Za to ne jenjamo terditi, de se nam čisto nemogoče zdi, de bi se v prihodnje več na eni stan kakor na drugiga gledalo , de bi uradništvo zopet svoje nekdanje gospodarstvo nastopilo, in narodi k pol-nimu vživanju svojih prirojenih pravic se ne pripustili. —
Vidi se scer, de bi se v obziru na politiško svobodo česar bati imeli, ako tistim verjame-
mo, ki krepko ravnanje Rusije, Austrije in Prusije za začetik vmora svobode v Evropi razglasujejo. Vender mi nismo enih misel z republikani v tem, kar svobodo vtiče, in če tudi dopustimo, de je boj zoper republiko, ne mislimo že za tega voljo, de je proti svobodi v obče. Imamo že dane ustave, od kterih se reči mora, de so zlasti na Nemškim, dostojno se ozerle na potrebe našiga časa, in kjer se to ni zgodilo, tu zamoreino s svojim prizadet-jem popraviti. De bi se torej po zadobljcni zmagi vse preklicati dalo, nikoli ne razumem, in tudi vlada takiga sveta, naj pride od kodar koli hoče, nikoli poslušati ne more; tudi poprave darovanih ustav nam, zunej sile, nihče vbraniti ne more, če se bomo le za volitve v deželni in deržavni zbor jako potegniii. Zatorej se ne sme bojoljubna vzdiga zoper puntarje že vladam kakor boj proti svobodi očitati in ako bi tudi zoper naše nadjanje po dokončanim boju vlade vender le politiško svobodo preveč stanjšale, smo terdno prepričani , de bi se to le v škodo deržavniga miru zgodilo, zakaj naš čas ne bo več prenesel brez-potrebniga omejenja prirojenih človeških pravic , ker je ljudstvo prepričano, de se politiška svoboda z ohranjenjem občniga reda prav dobro zediniti da.
Važniši se nam zdi bili postavljenje naše vlade k Nemčii. Še dan današnji ne vemo, v kaki razmeri bomo z to deželo stali; mislili smo si že, de bo Austrija sama na sebi ostala, brez de bi se dalje za dežele pečala, kjer na veliko sovražtvo zadeva; ali temu ni lako in naša vlada se še za mesto v Nemški zvezi poganja. Ker je pa tako prizadetje željam Austrijanskih Slavjanov nasprotno, je važno; se po njegovih uzrokih ozreti.
(Je se spomnimo, de se je hrepenenje po ožeji zvezi z Nemstvani v Austrii samo med Nemci in to zavoljo narodnosti pokazalo, in dc seje za ložeji izpeljavo tega namena Austrija razdreti imela, brez de bi se bila vlada proti tem očitno oglasilo, ktera je, kakor je viditi blo, z razpisanjem volitev za Frankobrodski zbor takšno prizadetje še podpirala, moramo spoznati, de se je tedanje ministerstvo svojL mu čutu za nemški narod notri in zvunej Austrije preveč vdajalo, in de je tudi vladarsko rodovino k tem nagovoriti znalo.
Z tem se zedinijo tudi popolnama dela ministerstva Schvvarzenbergoviga, ktere je po nastopu vlade in zoper izrečenje svoje politike počelo, de bi Austriji moč v Nemški zvezi obderžalo. Ce pa zraven pomislimo, dc je ministerstvo pod pogojem, de bi se cesarska nemška krona na glavo našiga vladarja položila, kot seje kazalo, celo Austrijo Nem cam podati hotlo in de je le vpor Prusije in radikalne stranke, boječe se Austrijanskiga vladanja, to vbranil; nam pred omenjeni uz-roki k razjasnjenju takiga prizadelja več ne zadostijo, in je treba se po drugih ozreti.
Hrepenenje Nemškiga naroda po narože-jim politiškiin zedinjenju je podalo Prusii pripravno priliko, poskusiti novi korak naprej na cesti, ktero je bila v pomnoženje svoje deržave in dosego nemške cesarske krone žc od davna nastopila.
Ni ji še šlo popolnama po godu, zakaj Ravari sc vstavljajo; ali soditi se more, de se to vendar enkrat zgodi, ako se republika nizem po Nemškim v kratkim ne razširi, in
inonarhie ne zaveržejo. Za tega voljo se zdi, de se Austrija nepokojno po Prusii ozira, ker ji se s to prigodbo namesti poprejšniga vzdignil močen sosed in rod Habsburgski dostojnost zgubil, ktero je skozi več stoletij imel. To de nas misel obhaja, de se Austrijanski moči tudi zedinjeniga in ločeniga Nemstva nikoli bati ni treba, zalo ker je že zdaj močnejši in ker sčasama še k veči veljavi pride, kar se pa v li primeri od Nemčije reči ne more. Dostojnost austrijanskiga cesarstva pa ni manj jasna in svitla kakor dostojnost nemškiga cesarstva, :iko se kedaj kako porodi, in naš cesar jo bo toliko ložeje pogrešal, ker bi se očitno le s jojem doseči dala; taki boj pa austrijanski narodi, zunej Nemcov sovražijo. Mogoče je sicer tudi to, de Austrija za tega voljo iz Nemške zveze stopili noče, de bi s svojo močjo republikanisem, ki se tam čedalje bolj vzdiguje, poterla in tako sama sebe ohranila.
Ker pa Pruska moč k tem zadosti: dokler je republikanska stranka le slaba manjšina v narodu , in ker če kdaj veljavna večina postane, je tudi Austrije cela moč ne vžuga, se nam tudi ta uzrok veljaven ne zdi in ne opraviči prizadetja Austrije, se v Nemčii tudi z žertvami obderžati, ktere bi narodam nenem-škim v Austrii na narodnih pravicah in v ma-terjalnih zadevah škodvale.
A ko postanete Austrija in Nemška deržave med seboj neodvisne, bo gotovo mogoče, v tako zvezo stopiti, ktero vzajemni dobiček svetva in ki njunim potrebam zadosti.
To vse naši ministri dobro vedo in vender ne premenijo 'politike svoje glede Nemškiga; govori se še vedno od velkonemškiga kraljestva, v kterim ima biti Austrija perva moč in sam Radccki, slavni vodja naše armade na Laškim je v svojim dopisu na Fran-kobrodske poslance (in na pruske oficirje) take misli izrekel in se skoraj bolj za Nemca kot za Austrijanca deržal, kar gotovo veliko pomeni. Podoba je tedaj, kakor de bi naša sedanja austrijanska vlada sama v daljši obstoj našiga cesarstva ne verjela, in za ob-varjati ga pred končnim razpadam se na Nemško opirala.
„Lah ima na jugu, Slavjan na izhodu svoje močnejši brate, s kterimi se politiško zediniti si vedno prizadevala bota, dokler se na zadnje ta njuna nada ne izpolne." Tako govore nemški časopisi, in odtod jemljejo svoj nar-važniši dokaz, de Austrija brez Nemčije obstati ne more.
Ako se pa odpro Donava in pomejni za-tvori Austrije nemškim naselnikam in kupčii zamejnih Nemcov, se Austrija obljudi s ptujim elementi in v Nemško deržavo premeni, in če se tudi leto ne zgodi, se vendar s nemško močjo razpada ovarje. —
Nočemo na to modrovanje'odgovarjati, ker je že tisučkrat po naših časopisih pretresano bilo, upamo pa, de ne bode vlada naša teh glasov nemških časopisov za izrečenje ne-nemških austrijanskih narodov deržala, in de bo našimu cesarstvu drugi poklic pripisala.
Ako se ozremo na madjarsko vzdigo, moramo priznati, de se nam vlada tako pravično in stanovitno ni pokakazala, kakor smo od nje pričakovali. Res je, de zaupni možje, kterim je bilo vkončanje boja in novo vrav-nanje Ogerske dežele izročeno, svojiga poklica izpolnili niso, in za to nar veči zadol-
ženje teh stisk, v kteri je zdaj Austrija, nesejo, tode tudi vlada bi ne bila imela na tako ravnanje tako dolgo molče gledati. Ne zapo pademo, kako je Košulu mogoče, ogleduhe po celi Evropi s dobrim izidam razpošiljati in od vsega, kar njegove reči zadene, pri nas in drugod zvediti, ko pa naša armada nikoli zadosti od moči in poslavljenja sovražnikov ni vedla, in tudi vlada ni vbranila, de so iz celiga sveta ljudje na Ogerskim se zbirali in moč sovražnikovo pomnožili. x\Ioč sovražnikov obstoji narpopred v dobrih vodjah in v krepki odločeni politiški vladi, ki vse v svoj prid oberniti zna. Nam je tedaj tudi treba izverstnih vodjev in deržavnikov, ki bi ne gledali samo na Madjare, ampak tudi na dru ge narode in na celo cesarstvo. — Bog daj, de bi tretji vodja zdaj srečneji bil od prednikov svojih!
Po dokončanju vojske nastopi deželna vrav-nava Ogerske dežele. Ako se vlada terdno tega prepričanja derži, de mora v tem oziru narpopred pravičnost pred očmi imeti, de se noben narod ne žali in tako prisiljen sovražnik Austrije ne postane, se to delo ne more izločno Madjaram zaupati, kterim gre le za obder-žanje prednosti svoje nad drugimi narodi; po-stavljenje Madjarov bodi tako, v kakoršnim se drugi austrijanski narodi k celotni deržavi znajdejo. Tu se ne sme gledati na nobeno politiško stranko ogerskih plemenitašev. Le popolna enakost vseh zamore terdna podstava dolziga miru v Austrii bili.	(M. N.)
Austriansko Cesarstvo.
Slovenska dežela.
Ljubljana 24. t. m. Danas je prisegla tukajšna vojašnja (češki kanonirji in madjar-ski pešci) na ustavo; prisega se jim je pre brala po nemško in potlej pa v maternim je ziku.
V celi austrijanski armadi je', kakor zvemo , nagla sodba zoper desertiranjc (zapuše-nje bandera) razglašena. —
Časopisu „Presse" se piše iz Milana 18. t. m. Pogodba miru z Sardinio, ki je že blizo konca biti imela, je zopet na nov zaderžek zadela, ker v ravno sem poslanim pismu knez iz Monako tirja, de se mu njegova dežela ki je vlani zoper njegovo voljo Sardinii vte-lesena bila, zopet nazaj da; Sardinia pa se tega brani; in če je res, de so naši vojaki iz Ale.vandrijske terdnjave nazaj poklicani, vlegne to povelje prenaglo biti.
Iz Benetek se zve, de so zopet v tabor cesarskih poslance odpravili z novimi pogoji ktere je grof Thurn berž maršalu Radeckimu v Milan poslal, med tem jc pa na mesto stre-lati nehal. „Presse" pove, de imajo Benečani še za 4 mesce živeža.
*	V zadnjim listu smo podali iz novin „Presse" veselo novico, de je ministerstvo pravice sklenilo kolikor je mogoče enolično pravniško terminologijo za Austrijanske Slavjane sostaviti, zdaj zvemo, de bo ministerstvo v ta namen zbor vsih slavj. prestavljav-cov napravlo in k taistim tudi iz vsake slavjanske dežele eniga v rečeh, ki so pri tem potrebne, znajdeniga uradnika poklicalo. Bog daj, de bi se to važno delo srečno izpeljalo, in de bi Slavjanam sedanje ministerstvo tudi v drugih rečeh priložnost dalo, zadovoljnim biti, in zaupati mu. —
*	Razsodba zoper g. pisatelja Babnika, izrečena v tiskarni, od g. Bernbacherja začeti pravdi je 20 t. m. na Dunaju overžena bila.
Izštajerkiga. Kar sem Vam nedavno oznanil, daje gosp. R.... Naravoslovje spisal, sadaj vnovič poterdim , pa tudi veselo novico oznanim, de je spomenuti spis uže v Ljubljano v natis poslan. Gosp. spisatelj se je branil to delo precej ino na svoje stroške izdati, kir se škode boji, alj rodoljubi smo mu to netemeljito misel iz glave spravli, misleči, da to ni mogoče, kir se zna
ta knjiga precej prihodnega leta v Gymnasii (ker se bo po novi šolski osnovi tudi naravoslovje prednašalo) v četertem klasu za šolsko knjigo upotrebovati. Da je to delo umetno ino v zloj gladkem jeziku spisano, Vas morem zagotoviti, kar ga vsakemu rodoljubu ino vsa kemu posvete prijatelju priporoča. Oznanilo imenovane knjige ino poziv na predbrojitelstvo bode kratkoma Slovenii ali Novicam pridjano Akoravno je g. spisatelj prepričan, da si bodo rodoljubi perzadeli, imenitno poduzetje po mogočnosti podpirati, me je vonder prosil, da bi v njegovem imenu v štajerski Slovenii ne-ktere rodoljube za podporo poprosil. Kir vem, da Vi blagor, gosp. vCelji ino nja okolici per šolski mladini, kateri bo te knjige nar bolj potreba, ino inimi Slovenci nar več premorete bole lepo prošeni, na imenovano knjigo pred-brojitelje nabirati, drugače se pa po oznanilu, katero bote kratkoma dobili, ravnali. Gosp. B. . . . ima tudi uže večidel spisan zemljepis celoga sveta s posebnim obziram na slav janske zemlje. — Potem pa se bo lotil malhe-matike, katero je obljubil kratkoma spisati, kar je od nja neolrudlivosti tudi perčakovali Slava mu! — Vsi Brodjani ino mnogo od domačega rcgimenla je odišlo v gornjo Koroško, kir se tam desertirani lluzari pohajajo, ravno se govori, da so jih nekaj vlovili. Novica, da bi se imeli bez dvombe Štajerski Slovenci v jedno škofijo sdružili ino da bote v Celje gornji Gymnasiuin dobili, nas je zloj razveselila. Bog daj, da bi se to zgodilo , prav lehko bi tačas jednakopravnost upeljali. Da bi se le za učitelje samo Slovenci postavljali!
(SI. N.) *
Hervaška in slavonska dežela.
V Zagrebu je bilo nekej meščanov zaper-tih, ker so v gostivnicah Košutu „Eljen" vpili ; tudi dva kupca so zaperli, ker sta napersne igle s Košutovo podobo prodajala. —
Iz Zagreba 17, t. m. Včerej je izdano naslednje uradno oznanilo: G. major Stokuča, zapovednik 5 varašdinsko-gjurskiga bataljona graničarjev je napadel 10. t. m. oddelkam tega bataljona in naših hervaških slobodnjakov pri Szalenti — med Pečuham (Funfkirchen) in Sziklosam — gotovo 8000 mož narodniga ustanka iz somogijske in ba-ranjske županijc. Ti insurgenti so bili premagani in razbiti. Vsi tisti, ki so bili z orož jem obsojeni, med njimi tudi poglavitni ondotni puntar, veliki sodnik iz S. Lorinca. Sodba je bila berž izpeljana. Prebivavci vasi To-ronj so streljali na našo stražo, ko je memo šla; kaznjeni so z tem, de jim je vojska vas zažgali, ki je do tal zgorela.
Pri Muri in Dravi, kjer je več hervaških bataljonov narodne brambe, in pa še regularne vojašnje in veliko štukov, se še mad-jarska armada pokazala ni. Med tem se pa naše prednje straže dostikrat praskajo z mad-jarskim ustankain (černo vojsko) okoli Le-grada in Kotoribe.
Včeri jc bansko svetovavstvo na večkrat ponovljeno zahtevanje bana odločilo regruli-ranje, de sc naš narodni regiment Leopoldov dopolni. Postavilo sc bo 3000 mož pod orožje iz Hervaškiga in iz Slavonije. Upamo, de se io to z potegvanjem srečk (Loos) zgodilo.
Od Požege nam povedo, de se je lam kolera pokazala. Ne vemo še, ali je prav resnica ali ne; če je pa res, naj vsakteri ljudstvo opominja, de naj se čisto derži, de v vsakim obziru vmereno živi in se sosebno varje pred pijanstvam, nezrelim sadjem in irehlajenjem.	(Nov. h. si. d.)
V Zagrebu 18. t. m. Včeri smo imeli zopet sejo Slavjanske Lipe. Brali so se nekteri zapisniki (protokoli) učiteljskih zborov. Sklenilo se je vse protokole učiteljskih skup-šin banskimu svetvavslvu (odseku prosvete) podali z načertam od Lipe storjenim vred, kako naj bi se deželne ali ljudske šole uravnale; dalej je bilo sklenjeno, bansko svetvav-
stvo prositi, naj se za to potegne, de se tu-kajšne knjižnice (škofova, akademijska, mu-sejska in bravnična) občinstvu odpro; dalej, de bi se glede razpisane čitanke (Lese-buch) tudi posamezni predmeti, če bi jih kdo izdelati hotel, prejemali, in kar se cirilice tiče, de naj se taista po celi knjižici v enaki meri razdeli in de se ne stlači na koncu vse V eno polo.	(Slav. Ju*.)
Major Stokuča je 18. t. m. zarano v Pe-čuh prišel, kjer je bil z veseljem sprejet.
— Temešvarski terdnjavni komandant general Bukavina se je iz terdnjave na obsedne trume zagnal in jih je spodil.
Osek 20. t. m. Popotni iz Noviga Sada povedo, de je bilo lam 7 Madjarov vstrelje-nih, ki so iz oken na naše vojake streljali; med temi je mende tudi sin tukajšniga kupca Gor-jupa in njegov svak Tliill; žena obsojeniga Gorjupa je bila na kose razsekana, ker je rekla, de bi dala honvedani 1000 cekinov, de bi vse Serbe v N. Sadu pokončali.
Naši so v Verbasu in v Kuli, prednje straže v Čersvenki; v Futaku je ena brigada. Puntarji so se mende v Žombor nazaj vmak-nili, celi levi breg Donave je v naših rokah.
(Agr. Ztg.)
Novinam herv. si. d. se piše iz Oseka 19. t. m.:) de je ban v šentomašu te dni Madjare strašno natepel, govori se, de je Madjarov 2000 mertvih na borišu obležalo. Perčel je komej vtekel, de ga niso vlovili; pri-poveda se, de je tu sam Bem bil, ki je Per-celu iz banata na pomoč prišel. —
V	Zagrebu 22. t. m. Danas okoli 10 je prišlo sem iz gorskiga kotara pod narodnim banderam , na kterim stoje besede: z a kralja i domovinu, okoli 600 serežanov. Oni so odločeni za IvaroIyev oddelik.
Te dni nam pride po naključbi v roke s ve slavjanski spevni k t. j. pesmi, ktere „Slavija," domorodno družtvo Pragi, v vse b slavenskih narečjih izdaje z notami vred. Od tega spevnika so na svitlo prišli že 3 zveski, v kterih so naše pesmi: „Brod nek čuti udarca," „Gdje stanek moj," in „Hajde bračo" in zraven tudi Marsellais-a z češkim tekstam in znana polska pesem „Ješče Polska niezginela". Cena vsakiga zvezka je 6 kr. in se zamore dobiti pri ekspedicii od Siidsla-visehe Zeitung.	(Slav. Jug.)
Serliska vojvodina.
V	Zemunu 14. t, m. Sinoč so jeli hoditi v Zeinun izbegši Novosadjani. Po enoglasnim njihnim pripovedovanju je ban ponoči med 12. in 13. t. m. iz treh strani vdaril na N. Sad; na temerinski strani je bil glavni napad, in v kratkim se je razperšila armada madjarska, ki je v narvečim neredu skozi n. Sadske ulice v mesto bežala. Tisto noč je bilo že pred vse, kar je Neme, Jud in Mad-jar, vteklo v hrukšanc in grad. Pred zarjo stopi banova armada v N. Sad in postavi berž balerijo na tergu pri vstopu v Dunajske ulice in tu se je jaka topovna (kanonada) odperla proti madjarski barikadi, ki je pred brukšan-cam bila. Madjari so iz brukšanca in iz gor-njiga mesta strašno strelali s štuki in bombami. Med dežem kugel velikih in malih, pod podirajočimi se dimniki, strehami so bežali po ulicah meščani Serbi, noseči otroke svoje na polje —, skori na pol nagi, ker je strel naglo pričel. Strelalo se je celi dan. N. Sad je cel podert in sožgan — to serbsko pervo mesto! Novi Sad je zdaj čisto prazen; cesarski vojaki so tudi šli v okolico. 8 topov je bilo vzeto Madjaram. Percel ni bil pri ti litvi, šel je bil 11. t. m. v Kišac.
(Vest.)
Obrist in brigadni komandant Pufer je okrožnimu odboru v Karlovcih 2 sv. podob-šini, ki ste bile iz požara Koviljskiga samostana rešeni, poslal, z to odločbo, de se ena za vedni spomin v stolni cerkvi v Karlovcih, druga pa v cerkvi v Mitrovci ko spominik div-
josti barbarskiga naroda shrani. Pismo ime-novaniga obrista na okrožni odbor jc slede-čiga obsežka: Po izročitclju tega lista pošljem dve podobi, ki so od požara Koviljskiga samostana oteti.
Te naj se shranite (na gori imenovanih mestih) kot živi spominik divjosti barbarskiga naroda, kteri pod videzam svobode naše polja pokončuje, hiše zažiga, narod vbija in naše cerkve onečastuje.
Kadar stoletje preteče, bo malo kdo verjel, de seje to dogodilo, kar zdaj biva, v času izobraženja, omike in svobode.
De so se grozovitnosti Hunov v letu 1849 z gerdimi njih deli ponovile, ne bo nihče verjel.
Dozdanji popisi se derže za prenapete in od strank pretirane.
Vzamem torej pero v roke, ker nisem rojen Serb in ne pravoslaven , ampak Nemec in rimokatolik , nepoznajoč nobene stranke , temuč samo pravico in resnico.
Želim , de se to moje pričanje kot nepri-straniga moža zkupej z podobami shrani, de bodo naši nasledniki v poznih časih s grozo na tiste trume pogledali, ktere so v vzdigi narodni poprejšnih vandalskih časov na našo zemljo stopile.
Kovilj , kjer sim ti podobi našel, je bil lep samostan (klošter); jezeroletni hrastovi so senčili njegove lepe turne in pobožni Serbi so mnogokrat k njegovim oltarju prihajali.
Od samostana na desno se razširja v dva lepa reda vas ta, v kteri je nekaj sto srečnih prebivavcov živelo.
Pušava je to zdaj.
Nikjer ni strehe, ampak samo na pol zgorelo černo zidovje, nobeniga drevesa, ki bi ga ogenj pokončal ne bil.
Plota nikjer, klopi, stola, okna nikjer — ni žive stvari.
Zdaj je grozna pustinja samostan. Grobi so odperti, mertvi vun verženi, podobe svetnikov raztergane in gnujsno okaljene.
Vodnjak je s mertvimi napoljenjen, kteri v nebo tožijoči roke iz njega mole, in prosijo nebo za inaševanje: — sami sveti 1000 letni hrastovi, ki so tudi pri neizobraženih časti vredni, so umetno in nalaš popaljeni.
To je zdaj Kovilj.
To je storil velikodušen narod, ki nam hoče svobodo prinesti!
Brezpristran bo rekel: kaj so ti nesrečni storili, de jih je taka osoda zadela?
Ali je bil tukej boj, de je bila vas po-žgana? ali so z izdajstvam sovražniku kako škodo naredili? Nikoli! — Oni so samo eno krivico storili.
Oni hočejo ostati, kar so bili: „Serbi, zvest narod"
Naši mlajši (nasledniki) naj sodijo.
V vojnim stanu bukovskim 28. maja 1849.
Pufer l./r.
—	V Belimgradu se bodo na svitlo dajale Francozke novice, ki bodo Francozam stan reči na slavjanskim jugu oznanovale.
—	Zakaj sla vrednika novin „Vestnika in Napredka" zaperta, še ni znano; Siidsl. Ztg. govori od njeke zalezene zakletve (Versclnvo-rung).
Austrijanska dežela.
Ker sedajni bankovci za 1 in 2 gold. niso z tako mojstrijo in popolnostjo izdelani, de bi se lahko ne ponarejali, se bodo z po-četkam prihodniga mesca novi bankovci za 2 gold. in pozneje tudi 1 gold. izdajati začeli, stari bankovci se bodo za nove zamenjali. V popisovanju teh novih bankovcov, kakoršno v Dunajskih novinah najdemo, ne vidimo, de bi se bilo tudi na druge austrijanske jezike gledalo; vse je, kakor popred v samo zveličavni nemšini napisano. Lepa beseda je enakopravnost, samo ako bi enkrat le nekoliko resnica poslala. In koliko bi bilo to stalo,
tudi v drugih jezikih, v jezikih večine saj vrednost bankonca oznaniti!
Časopis „Prcsse" izreče željo; naj bi ministerstvo v tako važni in veseli reči, kakor je zapriseženje vojašnje na ustavo (kar se je pri nekih posadkali že zgodilo, besede te prisege so se narpopred v Tiroler Bote) brale) ne pozabilo na občinstvo in naj bi celo prisego z ministerskim podpisam vred uradno razglasilo.
Soldatenfreund oznani naslednji izid preganjanja tistih Palatinskih husarjev, ki so bili vlekli. Pervi razdelik (98 mož) je pre-derl skoz in jc samo 2 vjeta zgubil. Od drugiga oddelka (108) je bilo 13 ubitih, drugi pa vjeti. Tretji oddelik (69) je bil tudi po-lovljen 7 je vbitih.
v
Ceska dežela.
Vrednik Narodnih Novin mende ni dobil na Dunaju zaželjeniga odgovora, ministerstvo ga jc zopet na komandanta Khevenhiiller napotilo.
G. V. llanka je oskerbel novo izdanje Dalemilove kronske češke dežele.
V	prihodnim šolskim letu se ima na gitn-naziih zunej dozdajnih predmetov učili tudi francozki in laški jezik, tudi se bo pridalo vadenje v risanju in krasopisu. (I\ N.)
Ogerska dežela.
Dunajske novine prineso sledeči uradni sostavek:
Cesarjevo vladarstvo ima v ogerskih kronskih deželah dvojno nalogo, vojaško in politiško. Samo zmaga orožja zamore Ogerski deželi tisto postavljenje do celotne deržave odkazali, ktero mora enako drugim kronskim deželam prevzeti, ako ima še zanaprej od edine in mogočne Austrije govorjenje biti.
Zraven pa se mora s napredovanjem orožja berž tudi politiška uravnava Ogerske dežele začeli, naloga, ktera bo ležeji od predoblje-nja dežele.
Vlada se ne sme pred temi težavami plašno vmakniti, in tudi z tem združene odgovornosti od sebe ne odpahnili.
Ampak treba bo, de sc ministerstvo za uredbo gosposk in za izdeljanjc provizornih ukazov in postav krepko in naravnost potegne. Ni treba dolziga razgovtfrjanja, dc sc te dela politiške uravnave vikšimu vojaškimu vodju nikakor prepustiti ne sinejo. Skušnja je učila, de združenje civilniga in vojniškiga oprav-nišlva brez škode za eno od obeh ne ostane. Vikši vodja armade ima s peljanjeni vojske preveč opraviti, kakor de bi vtegnil, se temu težavnimu dvojnimu poklicu z enako gorečnostjo izročiti.
Ako vojskovanje po svoji naravi širji po-oblastenje tirja, imajo nasproti naredbe, ki imajo prihodno politiko v teh deželah odkazali in znolrajuo zvezo cesarstva vterditi, neposredno od deržavne osrednje vlade izhajati.
Za lega voljo je bil od cesarja baron Geringer, cesarski komisar na Ogerskim kol ministerstvu edino podveržen uradnik vojskovodju za peljanje deželnih reči pridan. Z tem pa ostane vendar vikši vojaški glavar proti deželi nar vikši oblast in izpeljavna inoč je njemu izročena.
Tekoče opravila oskerbi pa cesarski komisar z laslno odgovornostjo in on stoji v vedni zvezi s podložnimi vladnimi komisarji, kakor tudi u ministerstvam.
V	vseh važniših, organiških zadevali se bo cesarski komisar z vikšim vojskovodjam na Ogerskim in v Erdelju (po patentu 30. Maja t. 1.) Haynau porazumel, in vseh rečeh boste obe oblasti v nar veči edinosti ravnale. •—
— Cesarsko-ruska glavna armada, pod vodstvam kneza Varšavskiga je Ogersko mejo 17. in 18. v 4 od generalov Busching, B i el ognjev, Budiger in G r ab b e peljanih oddelkih prestopila.
Glavni stan kneza maršala jc bil 18. t. m. v Bartfeldu.
Beserve pod generalam Sacken in Sass stoje v Galicio tik ogerske meje. —■
— Armada na jugu pod poveljem generala in bana Jelačiča se je s poglavitno močjo v Sove, Kis-ker in O-ker naprej premaknila, v O-kerii je bil 15. t. m. banov glavni stan. Okoli N. Sada in v njem je bilo toliko vojakov pušenih, dc Petrovaradinska posadka nič nagajati ne more, in 2 brigadi ste odpravljeni v Ftildvar in S. Tomaš, ker je posest perviga kraja sosebno za zapero reke Tise in vodotokov (kanalov) zlo važna.
(W. Z.)
Lloyd piše: Dozdaj v Černovcu in okolici postavljena ruska armada je nastopila 14. t. m. pot v Erdelj. Z njo prideta dva druga ruska regimenta konjikov iz Besarabie. Časopis „Bukovina" pove, de se ima 19. t. m. napad na Erdelj začeti in obrist Urban bo s svojimi 2000 prednjo stražo imel, in na rečeni dan delati počel.
Dunajske novine oznanijo: Brigadi Pot-tova in Teisingova sle bile 20. t. m. na otoku Calokezu z veliko močjo napadeni in do Pered in A-Szelly nazaj pahnjeni; ruski oddelik pod Panjutinam se je danas v pripomoč naprej vzdignil in tako se začne od naše strani 23. t. ni. napadanje na sovražnika.
Pri napredovanju proti Vasarutu, Al Ber in ondotnim krajam so vzeli naši Madjaran 2 štuka in 30 vjetih.
Kakor „Presse" oznani, je grof Zichy, ki je zavoljo izdaje v Benetkah pred sodbo postavljen bil, obsojen k 10 letnim delanju na terdnjavi.
Pervo oznanilo od armade na Donavi. Včeri, 21. Junija so bili puntarji, 30,000 mož z 80 štuki, pod osebnim vodstvam Giirgeja od armadniga oddelka pod generalam Volge-iii u ta m v zavezi z ruskimi vojaki pod Panju t i na m iz svojiga postavljenja pri Peredu prepahnjeni, in do Farkazda nasledovani. Vroči boj, v kterim so se ruski vojaki s našimi žlahtno za prednost poganjali, še ni bil ob osmih dokončan, daljši novice se bodo torej pozneje na znanje dale. Sovražnik se naslednje.
Prešporek 22. t. m. 1849.
baron llaynau, vikši vojskovodja.
Daljnopisno oznanilo 22. t. m. iz Preš-porka na Dunaj v Schdnbrun: Ruski obrist-lajtnant UIrich pride ravno iz boja, in pove, de je most pri Negiedu razdert; proti Guti se sovražnik še preganja. Naši in ruski vojaki so se kaj hrabro obnašali. —
Ptiije dežele.
Nemška. Tu gospodari še stara zmešnjava.
Virtemberška vlada se je kmalo naveličala Frankobrodskih gostov in ker ta nemški narodni zbor njene prepovdi, v Slutgartu skupej sedeti, vbogal ni, ga je pustila z vojaki stran spraviti.
Zdaj koraka ta zbor v Badensko stolno mesto Karlsruhe in od njega izbrana deržav-na vlada (Reichsregentschaft) ježe tje odšla; tode dolgo časa ji tudi tam ne bo ostati, ker se Prusi (in kakor sc sliši, tudi Austrijani iz Tirola) bližajo; bavorsko Pfalco so že nemški deržavni vojaki (Reichstruppen) celo v svojo oblast dobili, in puntarske trume, ktere zopet sami Poljaki vodijo, so se na Badensko vmak-nile. —
Vlani so imeli Nemci sv oj „VorparIament", potlej so se celo leto zastonj' v pravim parlamentu razgovarjali, in zdaj se zanašajo na „Nacliparlament", ki se ima v kratkim v Goti zbrati.
Laška, ltiinsko mesto se še vedno vstavlja Francozam; do 16. t. m. šc niso bili Francozi v mesto prišli, če prav že skorej 11 dni na-nj s štuki streljajo; Rimljani veliko hrabrost in serčnost pokazujejo.
Francozka. V Parizu se je sodno preiskovanje pričelo zoper vodje in začetnike punta 13. t. m. Ako bi bilo njim pogodu šlo, bi bili mende Austrii in Rusii vojsko napovedali.
Tudi v Lionu, drugim Francozkim mestu, so „rudeči" boj skušali. Ali vojaki in postava so premagali. Mesto je tudi v obsedo djano.
— 204 —
w e II o 1 i t i S k i del.
KRESNI ŽARKI
blagorodiiiiim, visokocastlllmu
Gospodu Gospodu
starašinu c. k. akademiškiga učeliša v Ljubljani, učeniki naravoslovja, pravimu udu krajnske kmetijske družbe itd
O njegovim od
hvaležnih slovenskih učeneov
posvečeni 24. Rožnika 1849.
Kjer časti se modrost, tam se imenuje moj sin
Koseski.
Še v času, ko pod lipo je slavjansko Ledenostudne burje jeza brila, Ko domovine cvetje pomladansko Strupena slana smertno jc parila, Ko nam je lastno mater veličansko Ošabna tujka, mili Bog! davila; Še v tistim temnim, kletvonosnim času Slovenska mlada Vila ni molčala,
V	presladkiin, milim, materinskim glasu Ti je zelene vence podajala
Raseče na ledenima Parnasu: O j, kak sedaj bi pač ne prepevala! Sedaj, ko sme na beli dan /.leteti, Verige duhomorne razdrobiti,
V	višavah perutnic krepost razpeti, Iz sončnih žarkov nadahnutje piti,
Sedaj, ko glasno slavo sme zapeti, In Tebe, ljubi Oče! počastiti, Ki ljubiš nas, sinove domovine,
Po svetih hramih vodiš nas narave, Nje veličanske razkazuješ čine, Učiš vodila njene in postave;
Beseda Tvoja z lučjo nas prešine, Kot zorno sonce hribov sive glave. Tvoj um nas, Tvoje ljubljene otroke,
V	višave sinje svitlih zvezd spremljaje; De červ enako stvar je Božje roke
Kot svitli Seraf, v kimu večnost snuje, De človek brez namembe ni visoke, Modrost nam Tvoje jasno dokazuje. — Ljubezen sveto k domovini mili
Vcepuješ v mlade serca, Tebi vdane, De mati Slava bi na nje gomili Solz britkih ne točila, de bi rane Ji stare zvesti sini zacelili Od tujcov, lastnih sinov ji zavdane! — Položil na oltar si domovine Zaklade znanosti neprecenljive, Zasadil v rahlo zemljo dragotinc, Ki dalj terpe kot zid terdnjave sive; Zato pa tudi tisuč sere prešine Do Tebe rahli čut zahvale žive. Poštujo Te Očeta mož jezera, Ki Ti si peljal jih v zavetje varno, Kim česlo je podala sveta vera, Voditi v večni dom Slovence marno; Na ktere mati Slava zdaj se opera, Ki sil nevihta ji proti viharno. In naše serca, kak bi dans molčale! In ne ovile Ti krog sive glave Scer revni, tode serčni vene zahvale. O sprejmi v znamnje ga ljubezni prave , Ki gnala v sercili nam bo krasne kale , Dokler poji nas voda bistre Save. Scer zdajci bo ločitve ura bila, Ločila nas na vedno večne čase, Osoda nas v široki svet pahnila; Pa v sercu tleča iskra žive glase Zahvale, poslovanja bo budila, Dokler življenja luč nam lesketa se. — Gospod, ki viža sveta harmonije, Ki vsim stvarem je Oče ljubeznjivi, Naj pusti, de veliko let še sije Rumeno sonce Tvoji glavi sivi
V	Slovenje blagor, ktere glas Ti vpije. „Mladenčev skerbni Oče ! Bog Te živi!"
Pridobitev
i Ii r s k i g a p r e d s t v a
čas
L. Sept. Severa.
(Dalje.)
Kaznivši Sever Pertinakove ubijavce, se napoti z celo vojsko v Rim. Ljudstvo mu na-sprot vre in pri mestnih vratih ga starešinstvo
pozdravi. Sever stopi tu s konja, gre sprem-Ijen od starešinstva na Kapitol in opraviva), v hramu Jova predpisane daritve in obrede se poverne v cesarsko domovanje; ilirska vojska pa obhaja kot v kako z silo pridobito mesto z obernjenimi zastavami (jsignis infensis") svoj vhod v Rim. Drugi dan stopi Sever v zbor nico, kjer ga je zbrano starešinstvo pričako valo. Spregovorivši je imel vmerene besede, polne dobrih nad. Rekel je, de ni prišel stra-hovavstva vpeljat, ampak narod z novo boljši vlado osrečit, de se ni treba nikomur vprihod-nič bali brez prehodniga preiskovanja k smerti obsojenim ali iz dežele pregnanim biti, ker mu njegova cesarska čast brani donesovavce (de-Iatores) dalje terpeti, ob kratkim, de se bo v vsili rečeh po zgledu M. Avr. Antonina in svojiga sprednika Pertinaka ravnal, kteriga ime ne nosi samo na videz, ampak ga tudi z djanjem vresničiti želi. Te besede so veliko veselje obudile v vsih, ki so priliko imeli Severa ali očitno slišati, ali pa se po samim z njim pogovarjati. Neki sivi starci pa? kteri so ga poznali, so si na tihim na ušesa šeptali, de je on silno strasten mož, sicer pripraven vse dobro obetavati, svoje obljube pa le takrat ispolniti, kadar mu njegova sebičnost veleva.
Sever je dal potim Rimljanam velike in drage gostarije in razveselovanja, obdaroval velikodušno svoje zveste Ilire in si, kar je nar važniši, namesto poprejšnjih pridvornikov izbral iz ilirske vojske narkrepkejši in poguin-niši vojšake v svojo cesarsko telesno stražo, ktera še je tudi zanaprej le z Iliri obnovljala. To je bila tista vojaška učivnica, is ktere je toliko sto hrabrih in modrih vojvodov in cesarjev ishajalo, kteri so Rimu postave dajali in ostarelo casarstvo razpada varvali. Potle se je tudi ilirska vojska z italjskimi novinci pomnožila in ladje so dobile povelje se na vzhodnih bregovih Italie zberati, ker jc Sever mislil skorej boj z Nigram pričeti.
Ta čas, ko se je ilirska vojska z vso močjo na boj z Nigram pripravljala, je segal v daljni Bretanii Klodi Albin po cesarski oblasti. Po Herodianu jc bil Albin rimsk blagorodnik (patritius), silen vojšak, umen vojvoda, jak pivec in sladnosti in še drugim slabostim rimskih velikašev vdan.
Bilo je previditi, de bodo, ako on cesar postane, tudi vse druge sorodne celtiške ljudstva v Galii, Hispanii in Germanii z njegovo vojsko potegnile. Nevaren je bil tedej Albin Severu ne samo po svoji doslej nepremagljivi vojski in vojaški učenosti, ampak še veliko bolj po svojih mnogih prijatlih v rimskim starešinstvu, ktero jc blagorodstvo za pervo lastnost svojih cesarjev spoznavalo. Bal se je Sever v tih zadregah boja z Albinam in ker se ga ni upal z orožjem lotiti, ga sklene z častjo omamiti; poslai je tedej k Albinu ljudi z listi, v kterih ga je cesarja in sovladarja imenoval in mu svoje veselje razodel, de vidi tako mladiga in v vladanju zvedeniga moža v pomoč na svoji strani, ker je sam že postaren, od udne bolezni Cputike) polomljen in ima še majhno in negodno dcco. V poterjenje svojih pisem da sebe in Albina v prihodtio leto konzula izvoliti, njemu na čast kipe postavljati, dnarje kovati in še druge posebnosti iskazo-vati. Vesel de je to brez truda zadobil, česar so se drugi še le po dolgim bojevanju vdeiežilr, je Albin miroval, plaval in tonil v radostih in veseljih, za ktere naš čisti jezik nima besedi, prav po nauku svojiga učenika Epikura: Raduj se in norčuj in vživaj priči-joče ure življenja, ker so prihodne skrite in neznane.
Potolaživši Albina prestavi Sever z pomočjo ladij vojsko v Tracio, kjer so se ostale ilirske trume prehodivši hemske planine (Haemus) z njo zedinile ter se pomakne do Bizanca, silne terdnjave na Bosforu, kjer so že Nigrovci bili.
II.
Julian je bil mertev, Italia pokojna, Sever po starešinstvu cesar razglašen in že so se jeli valovi boja prot Jutrovim točiti in razgrinjati, zdaj se le plane Peščeni Niger iz svojiga nemarniga spanja in se v bran postavi. Hitro poprosi armenskiga, partianskiga in še druge kralje, de naj mu v pomoč pridejo, kar tudi vsi drugi store razun armenca, kteri je sklenil nobenostran (neulral) ostati; po tim zapove tavriške prehode z nasipi in zidovjem vterditi, njegov podvojvoda Emilian pa dobi od njega pomočne trume s poveljem se naglo Bizanca polastiti, Severu pa če v Azio pride bitvo ponuditi. Nigrov namen je bil, Severa
z bizantinsko obsedo oslabiti in prestopivšiga na aziansko stran po Emilianu pobili, ali pa, ako bi bil njegov podvojvoda tudi premagan, ga pod tavriškimi terdnjavami tako dolgo za-deržavati, dokler sam svojih trum ne zbere, ga z njimi od vsih strani zagerne in popolno potolče. Ta bojna osnova (načert) je bila pač pravilna in dobro zmišljena za navadne glave, ne pa za Severa, čigar visoki um je po svojih posebnih potih hodil.
Vidivsi Sever Bizanc v pesteh svojiga nasprotnika pusti pod njegovim ozidjem obsedivne trume in se prestopi pri Cicikti z vojsko na aziansko stran, kjer se pervi kervavi boji unamejo, v kterih so bili Nigrovi poginoma tepeni. Žalostni ostanki letu razbite vojske lete v naglim begu prek Bitinie in Galacie is-kajoč svojo rešitev v zavetju armenskih in tavriškili planin, Sever jim pa gre za petami in vpokorivši imenovane dve pokrajini jame tavriske prehode obsedovati. Tavriške planine se kupičijo od gerškiga morja tje do Imav-za sediga poglavarja vsih snežnikov, presegajo pogosto z svojimi višavami osnežje (Schnee-linie) in so Cilicii in Sirii to, kar Alpe Italii, od narave postavljen nasip in obramba. Oska cesta se je tu vila prek gerdih klaneov gor do tiknebniga verha. Nad cesto je stalo zdaj stermo pečevje, zdaj visoko zidovje, s kteriga je na obsedovavce tema pšic, kamnja in hlodov letelo, pod cesto so pa zijale strašne globočine in brezdni in v nevidljivim dnu so gorske vode ob stene pljuškajoč niuklo šumele. Vse Severove prizadevanja so bile prazne in vojska je bila prisiljena tu brez speha stati. Veseia zauplivost v junaško srečo je če dalje bolj gasnila in zdelo se je, de oče boginja Zmage Ilire zapustiti; —kar prevlečejo temni oblaki tavriške gore in ponoči postane eno tistih hudih nalivij, ktere so le toplim južnim krajem znane. Od sile dežja se odpro hudourniki, vode narastejo in se zagate med tesnimi terdnjavami, dokler to v naglosti narejeno zidovje navdol ne zagromi. Ko so zju-tra branivci vidili storjeno škodo, so zbežali, Iliri pa spoznali v tim primerleju vodbo milostivih bogov, ter so se kviško zagnali in veselo tavriške višave prehodivši se jeli spu-šati v ciliške doline.
(Halje sledi.)
Knjiga splošnih deržavljanskih postav.
§. 462.
Pred dražbo blaga se ima vsakimu nanj upisanimu zastavnimu upniku odkupljenje terjatve dopustiti, zavoljo katere je dražba pro-šena bila.
§. 463.
Dolžniki nimajo pravice pri dražbi reči od sebe zastavljene ponudbe delati.
§. 464.
Ako se dolžni znesek iz zastave ne skupi, doda dolžnik kar manjka; njemu tiče pa tudi kar se čez dolžni znesek skupi.
§. 465.
Sodniški red ustanovi, koliko de je zastavni upnik dolžan se svoje zastave deržati, ali koliko pravice ima na drugo premoženje svojiga dolžnika seči.
<§. 466.
Če je dolžnik vlast zastavljene reči v dobi zastave na koga drugiga prenesil, je upniku prosto, popred svojo osebno pravico proti dolžniku, in potem svoje popolno izplačilo v zastavljeni reči iskati.
467.
Če se zastavljena reč vniči; če se upnik svoje pravice do nje postavno odpove; ali ako jo dolžniku brez prideržka nazaj da; vgasne sicer zastavna pravica. Dolžna terjatva pa še obstoji.
§. 468.
Zastavna pravica vgasne dalje z časam, na kateriga je bila omejena, torej tudi z časno pravico zastavnika na zastavljeno reč; ako je le ta okoljšina upniku znana bila, ali iz javnih bukev znana biti mogla.
§. 469.
Z izplačanjem dolga neha pravica zastave. Zastavnik je pa le proti temu dolg izplačati zavezan, de se mu k krat zastava nazaj da. K nehanju hipoteke samo izplačanje dolga ni zadosti. Hipotečno blago ostane tako dolgo zastavljeno, dokler se dolžno pismo iz javnih bukev ne izbriše.