Ljubljana, sredo 1. januarja.
VI. leto, 1873.
ENSKI NAROD
Izhaja vsak dan, izvzcmši ponedeljke in dneve po praznikih, tor velja po pošti frejeman, za avstro-ogerake dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold., za četrt Jcta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za colo leto 13 gobi;, za četrt leta 3 pobi. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za colo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti projeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plaČujo od četiri-stopne petit-vrste 6 kr. če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če so dvakrat in 4 kr. .če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača »tempelj za 30 kr. Dopisi naj se izvolo frankirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo Jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiii „lloiel Evropa". Opravuistvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacijo, oznanila t. j. administrativno reči, jo v .Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiii.
JVrtfo//-«*- V) petek, 3. Jfitiuat-Jft.
Vabilo na naročbo.
„SloVCIlSki Narod" bode izhajal od novega leta naprej kot <Eia4kVEfiil*
in velja:
Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom :
Za en mesec.....1 gld. J.O kr.
Za četrt leta      ....     3   „   »O „
Za celo leto.....1J1   „    — _
Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje.
na mesec, HO kr. za četrt leta.
S pošiljanjem po pošti velja:
Za četrt leta.......-4 gld.
Za celo leto ........ 14»
Za gospode n«*it<klj4k na ljudskih šolah in za «lijake velja ziti-žtliftii cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr. Po pošti .sprejeman    „     „   3   „ —
Ob novem letu 1873.
„Navada je voščit Nov' loto priti,"
poje vrli naš starina Vodnik. In po izgledu tega prvega slovenskega novinarja prihajamo tudi mi od prvega slovenskega dnevnika „novo leto voščit," vsem podpornikom in bralcem našega lista ter prijateljem našega narodnega prizadevanja v obče in vsem Slovencem, želeči v najprvi vrsti, da nastopajoče leto, ako nas tudi ne privede k svrbi
po kateri težimo, barem nekoliko prinese novih podlog za bodočo narodno svobodo, zdravo napredovanje in končno zmago želj in potreb slovenskega naroda.
Voščiti ali upati, da v bas nastopajočem letu dosežemo vse za kar se borimo, bilo bi lehkoumno. Trezno nam je pogledati okolo. Hladnokrvno nam je prešteti faktorje, s katerimi moremo računiti, in položje v katerem se nahajamo. In tu najdemo oblakov nad soboj še mnogo. Precej trdno — (no varajmo se) — sedć še protivniki Slovanstva v sedlu. V naši polovici monarhijo so ravnokar dvignili pest, da z direktnimi volitvami mahnejo po nas; isto tako se protivniki Slovanstva po drugod nijso ukrotili.
Vendar smemo ponosno in s pogumom v novo leto v borbo stopiti, ker povsod vidimo, da se naše moči muože, da raste gi banje celo tam, kjer je v hipu in po površ nem gledanji videti, kakor da hi razpadalo ali vsaj ne napredovalo. Na drugem mestu prinašamo obzor stanja našega narodnega časopisja. To že samo govori, kam smo že prišli in kako moremo šc ^ffaTjTT.' -—' Naš list z novim letom vstopa v vrsto slovenskih pi semskih boriteljev za narodna prava kot dnevnik. Prvi in edini dnevnik kar živi naš vrli, a toliko po nezgodah po-vcstniee mučeni slovenski narod! S tem smo Slovenci glede politične borbe in načina njenega na toliko važnem novinarskem polji, stopili v vrsto drugih kulturnih narodov, ker dozdaj smo bili med narodi in uarodiči menda edini brez dnevnika.
Glavno voščilo našega dnevnika za to leto posebej pa naj bode: da bi prišli vsi Slovenci ua političnem in gospodarskem polji
do energičnega delovanja in v tem delovanji do prave zloge. Ne mislimo tisto puhlo neopravičeno in morilno zlogo, katera terja, da bi se eni glavi, eni osobi ali eni kliki vse drugo uklanjalo. Temuč želimo zloge stvari-teljne, one ki spoštuje tudi drugo mnenje, ali celo čisto protivnost v nevelikih , ne narodno vprašanje zadevajočih rečeh. Naj nam vsem novo leto prinesemo občno pre-verjenje, da bijemo eden veliki boj: za obstanek našega narodnega bitja, in da je bogme v tem boji treba Svctopolkovcga uka.
Direktne volitve in Slovenci.
X. Večkrat se je uže slišala tožba, da tedajni volitveni red bodisi v deželsko, bodisi v „državni" zbor nij pravičen, nij praktičen. Res je to in jaz sem prvi, ki izpove-dam, da razmera števila poslancev, da način prvotnih volitev , da izbiranje izmed dcžel-skega zbora (kjer sedi toliko „velikoposest-uikov" itd.) nij za nič, in da je to trikratno precejanje in presojanje poslancev velika komedija s ki+f#tiTm in tragičnim koncem. Da bi pa nastoječa volitveua „reforma" (!) di-reknih volitev kaj boljša, kaj pravičnejša bila, ki nij drugo nego potenciranje sedanjo krivice na kvadrat in kubus, o tem nas uže to prepričuje , ker Nemci tak6 po njej hrepene. Kajti, kedor le na prste šteti zna, mora proraSuniti, da za toj „reformo" (in enakimi nemško-centralističnimi) ne tiči drugo nego zavratna zvijačnost; pravičnih volitve-uih zakonov nam Nemci ne morejo dati, ker so taki grob nemškej krivičnoj hegemoniji. Da bi pa ti naši sosedje sebi samim grob kopali, to bi bilo ne-
Ivan Erazem Tatenbah.
Izviren historičen roman iz slovenske zgodovine. Prvo poglavje.
Krat iniiT illuslrfs Stiriac profem F.rasoiib T.ni' nl.K liim uitliilitale opihus uulli *ernudui, in Franoma*1 cirmlo it iu saeraliooe SI)-ruruni. WognlBT, sinr kronist.
V sredi sedemnajstega stoletja so se pripravljale na našem slovanskem jugu, na II r-v a t s k e m, v P r i ni o r j i in tudi na Slovenskem, najbolj pa na Ogerskem velike stvari, katere bi bile sredini Evrope in posebno naši domovini ves drug tok zgodovine odmerile nego ga je naš narod imel, ako bi osoda ne bila zadela glavnih početnikov prej nego so svoje namene izvrševati mogli. V te velike načrte državnih prevratov je bil vpleten glavni ud ua slovenskem Štajerskem naseljene plemenite rodoviue, bogati in veljavni
grof Ivan K r a z e m Tatenbah, knez lta-venstajnski, posestnik štajersko - slovenskih graščin : Konjice, Kačje, Podova in Orchovas pod Pohorjem, Tribenek, Podčetrtek, Staten-berk, Frajstajn, Soncnbcrg in Videršnck 5 dalje posestnik hiše v Mariboru, v Vildonu itd. Šlo jc v teh velikih političnih namerah za nasilno odcepljcnje Ogcrske in ju/no-slo-vauskib dežel od nemške Avstrije in za ustanovljenje svobodne Ogerskc, ter osnovanje neodvisne Hrvatske, kateri bi so bila pridružila Slovenija.
Za razumljcuje razvitka osode tega moža, katerega glavni kos življenja in prizadevanja opisati jc namen te vseskozi na našo zgodovino opirajoče se pripovesti, vsakako treba, da prej ob kratkem opišemo občezgodovinsko položje tcdajuega časa, ter bralce seznanimo z osobami, ki so stale na Čelu velikega kretanja, katerega drugo vrste faktor je naš Tatenbah hil, in katero bi bilo kmalu vso mogočno liabsburgsko državo iz starih stal vrglo.
Odkar so bili Čehi v slavni osodopolni bitvi pri Beli gori premagani, začel je bil v Avstriji vejati nemški duh, protiveu drugim narodnostim. Najprej so to britko čutili Ogri, potem Hrvatje. Oba ta naroda sta bila pristopila iz svoje svobodne volje pod liabsburgsko vladavino. Oba niti nijsta svojih narodnih pravic s tacimi upori „izgubila" kakor Čehi. Zato se je nezadovoljstvo najprej v teh deželah razvilo, in sicer, v narodni aristokraciji uiagjarski in hrvatski. Do vrhunca pak je v obeh teh deželah prišla nezadovoljnost z nemško dunajsko vlado cesarja Leopolda I. po bitvi pri Sv. G o t h a rt tt (cister-cijensk klošter na meji Štajerske in Ogcrske, med ogerskimi Slovenci) leta 1664 (1. avg), v kateri so bili Turki od cesarske armade, vojeue po vojvodi Montckukuli, tepeni.
Ta bitva je bila jako važna, a za liabsburgsko monarhijo dobljena samo vsled posebno hrabrosti Slovauov , osobito Hrvatov, ki so se bili  pod vodstvom  grofa in bana
kaj čisto novega in nezaslišanega. To vidi vsak, ki ima kaj proudarka.
Nemška klika si je za svoje direktne volitve tako ozko poslopje omislila, da z r a ven njih za Slavjane nij prostora čemu bi se silili k njim?   Državni zbor po tej „roformi" (in enakej) zbran bil bi vse drugo nego avstrijsk parlament, temveč nem Ški „zwinguriu za vse, ki nijso Nemci. Samo mestna gospoda in baroni za mizo, kmet pa prežar za vratmi! Mestnih poslancev 122, k tem še H5 gospodov in —samo 120 kmetskih poslancev v Avstriji, ki je „kmetijska" dr žava!   Bogme! to nij več parlamentna šala, to je očito por o g a, to je izzivanje n tretjega stanu" ! Po tem poti bi Avstrija srečno pri jadrala v razmere, v katerih je Francija pred 1. 1793 stokala. Čifajc to „volitveno reformo" zdi sc Človeku, da čita „prave uzroke Iran cozke revolucije". Saj kmet, ali bolje rekoč, poslanec kmetskih volilcev, je neumen! nema torej toliko pravice, kakor mestni, izobraženi, uljudni itd. volivec!! —
To ne bi bilo več avstrijsko zastopstvo, nego „frankofurtski" parlament v drugem na tisu, v katerem bi sami Nemci o Slavjanih in Avstriji brez Slavjanov in brez Avstrije sklepali! Kaj bi tak „rajhsrat" zaviralo, da ne bi kakega belega dne svojo delegacijo kam drugam, nego v Buda-Pešto poslal ? Dajte se rajhsratu po teh direktnih volitvah zbrati, Dcakovcem na Magjarskem propasti, a levičnjakom vzmagati, in „pražki artikel ni" so bili, a delegacije avstrijske bodo sedele — v Berolinu! —
Ne! Nam je Avstrije treba; zato ne moremo glav v zanjko teh volitvenih zakonov stiskati in deželske pravice zaluČavati. Dajte deželam in narodom preje svoje pravice, a te dežele in ti narodi bodo državi dali, kar državi pristoji! Posebno mi Slovenci in Dalmatinci (kojim tudi jih „reservatio mentalis" sčasoma v Beču preide!) ne smemo svoje bodočnosti v direktno voljeni rajhsrat na prodajo nositi; kdo ve, ta prodaja bi bila lebko pod ceno, zakup naš pak lehko predrag: stal bi nas narodnost in glavo.
Naša parola nam je od sovražnika dana: pasivni upor. S tem pa nij rečeno, da moramo vse pretrpeti in molčati; med tako politiko „križeni-rok" in pasivnim uporom, bodečih po zakonitih tleh deželske in narod-
nostne avtonomije, katero zahtevati imamo po historiji, narodnosti in cel6 š meri ingo vem ustavu pravico, uporom združenim z ognjem energije in branjenjem s ščitom uztrajnosti in kreposti je velik razloček. V tej borbi ne bodemo sami; v tej borbi se lehko okrepimo z vezjo nove edinosti; v tej borbi lehko zopet najdemo svojo slogo in poleg soli darnost s prijaznimi nam elementi v Avstriji.
Cas je odločilen; bodimo i mi odločni in, če bi trebalo, do — „skrajnosti", ker z medlostjo in polovičarstvom bi si zaslužili samo nasprotniko\ o pohvalo, a po tej pohvali — brco! Ekeempeljnov nam ne manjka
Slovensko časopisje
veselo napreduje. Z novim letom 1873 izha jajo sledeči slovenski časopisi politiškega in druzega zapopadka:
1. „Slovenski Narod", izhaja vsak dan v Ljubljani v založništvu „Narodne tiskarne."
2. „Soča",   glasilo slovenskega političnega društva goriškega za brambo narod nlh pravic. Izhaja v Gorici vsak četrtek in velja za celo leto 4 gl. 50 kr.
3. „Novice", gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo v Ljubljani, enkrat na teden, vsako sredo.
4. „Slovenski gospodar", podučen ist za slovensko ljudstvo. Izdaje katol. tiskovno
društvo v Maribora. Tisk „Narodne tiskarne.
5. „Z g o d n j a Danic a", katolišk cerkven list, izhaja vsak teden enkrat v Ljubljani.
6. „Glas", izhaja vsak petek v Gorici.
7. „Zora" in „Vestu i k", časopis za zabavo, znanost in umetnost. Izhaja 1. in 15. vsakega meseca v založništvu „Narodne
i s kar ne" v Mariboru. Cena listu je 4 gld. za vse leto; dijaki in učitelji pa dobe list za 2 gld. 50 kr. na leto.
8. „Slovenski učitelj", list za učitelje, odgojitelje in šolske prijatelje. Izdava J. Lapajne, učitelj v Ljutomeru 1. 10. in 20. vsakega meseca. Velja za celo leto 3 gld. Tisk „Narodne tiskarne" v Mariboru.
9. „B e s e d n i k", kratkočasen in podučen list za slovensko ljudstvo. Izdaje Karolina Janežič (vdova Janežič-eva), ureduje Šimen Janežič. Izhaja v Celovci 10. in 25. vsakega
meseca. Velja za vse leto 2 gold. 50 kr. Tisk družbene tiskarne sv. Mohora.
10. „Pravnik slovenski", list za pravosodje, upravo in državoslovje. Izhaja vsaki mesec na 2 polah j velja 4 gld. za celo leto. Izdavatelj in urednik dr. J. Razlag. Tisk „Narodne tiskarne".
11. „Učiteljski to v Ariš". List za šolo in dom. Izhaja 1. in 15. vsakega meseca v Ljubljani. Urednik: A. Praprotnik. Celoletna cena 2 gld. 50 kr.
12. „Brencelj v lažnjivi obleki." Izhaja po dvakrat na mesec v Ljubljani. Velja za celo leto 3 gld. Urednik: Jakob Alešovec. Tisk „Narodne tiskarne".
13. „Vertec", časopis s podobami za slovensko mladost. Izhaja dvakrat na mesec, velja za celo leto 2 gld. GO kr. Urednik: Ivan Tomšič.
14. „Gospodarski list". Izdaje c. k. kmetijska družba goriška. Velja za celo leto 2 gld. Urednik J. Povše.
15. „Slovenski prijatelj". Izhaja enkrat na mesec v Celovcu. Velja, za celo leto 4 gld. 30 kr. Izdaje in uređuje A. Ein-spieler.   Tisk družbene tiskarne sv. Mohora.
Temu izkazniku dostavljamo samo nekoliko besedi. Sedem izmed teh časnikov izhaja v Ljubljani: „Slov. Narod", „Novice", „Danica", „Pravnik", „Učiteljski tovariš", „Brencelj", „Vertec"; trije v Mariboru: „Slovenski Gospodar", „Zora" in ,Slov. učitelj"; trije v Gorici: „Soča", „Glas" in „Gospodarski list" in dva v Ce-ovci: „Besednik" in „Slovenski prijatelj". V „narodnih tiskarnah" v Ljubljani in Mariboru se tiska sest   časnikov,  kar je najlepši dokaz koristnega delovanja tega narodnega podvzetja v narodnem in gospodarskem oziru.
Če pomislimo, da mi Slovenci pred 70 leti še niJBino imeli nobenega časnika v svojem jeziku, potem skozi kratek čas samo male Vodnikove „Novice", in zopet skozi 40 et nobenega lista, potem jedva enega, kajti „Slovenija" 1. 1849 je doživela samo poldrugi tečaj in da stoprv od 1. 18C0 sem je začelo se počasno razvijati naše časnikarstvo; smemo denes veseli biti ogromnega napredka, da dandenes petnajst Časnikov, na čelu jim dnevnik, nosi med slovensko ljudstvo poduk in širi narodno zavest.
Še to moramo ponosno omeniti, da vse
Zrinskega, dalje vsled bodrosti Magjarov in celo Francozov, kateri poslednji so bili Avstrijcem na pomoč poslani. Vendar se je cesarja Leopolda in njegovim nemškim svetovalcem tako mudilo mir s Torki sklepati, da dobljena bitva nij imela skoro nobene koristi za kristjane. Za Hrvate in njihovega bana je mirovna pogodba, katero so nemški diplomati s turškimi na pol skrivaj sklopili, ne vprašajo ni Hrvatov ni Ogrov, bila tembolj raz-žaljiva, ker je Dunaj izrekom Turkom pritrdil na njihovo terjatev, da se po njih razsuta, prej od Zrinj8kega eno uro od Kaniže na Muri zidana in po Zrinjskcm imenovana trdnjava, Zrinivaroš, ne sme nikoli več sezidati.
A ne samo taka in enaka mala preziranja, in ničev mir s Turki, tudi druga važ-neja naredba tedanjega dvora je ogcrske in hrvatske veljake v dušo pekla. Po bitvi pri Gothartu so namreč ostali nemški vojaki
na Ogerskem in Hrvatskem. Povsod so se ti Nemci obnašali med domačini kakor gospodarji, surovo, prisvoje val no, razžaljivo. Tudi se je zlasti med Hrvati s srdom opazilo, da se višje vojne in civilne službe oddajejo Nemcem, domačini se pak odrivajo. Tako je bil Nemec Herbcrstajn postavljen za višjega vojnega poveljnika v Karlovec, da si je na to mesto po svojem dostojanstvu in do-mačinstvu pravico imel samo hrvatski ban in „velmož" Peter Zrinjski. V vojaški granici, ki je imela še samostalno narodno organizacijo, opaževalo sc je, da se domači hrvatski vojvode, kakor so bili: Mitar O stro vlj a-ninf, Petar Trifunac, Sima Omudjcvie iz Korbave, Stevan Orlovie iz Like, Pavle Ornovčanin iz Posavja, Gruica VukaŠin uskoški vojvoda itd. — ne vidijo radi in da dela cesarjeva gospoda na to, kako vso oblast nad graničarji dobiti. Vse to je delalo vročo kri. Na Ogerskem je k temu še prišla
nezadovoljnost luterancev, katere so versko netolerantne oblasti cesarja Leopolda preganjale in zatirale.
Pokniti je torej moralo, in zgodilo se je to v povestno znani Zri njski-Franko-panovi zaroti, ki se je raztegnila črez Ogersko, Hrvatsko In (po Tatenbahu) črez naše Slovensko, ter je razprostirala svoje mreže daleč na Poljsko, Francosko, Benečijo, da celo — — na Turško, torej pri enem sovragu iskaje pomoči proti drugemu sovražniku.
Najprej so ogerski veljaki in plcmenitaši v dogovore in zvezo stopili. Na čelu zarotnikom so od početka stali med ogerskim plemstvom najveljavnejši možje : palatin ogerski grof Vesele uj , grof Nad as dj, najvišji deželni sodnik ali „judcxu curiac", škof Lipaj, in Nikolaj Zrinjski. A nesreča zarotnikom je hotela, da so prej nego jc bilo vse uredjeno ,  umrli trije od teh: Nikolaj a
naše časopisje je neodvisno od vlade in da nemamo ni enega slovenskega časnika, kateri bi ali direktno od vlado bil izdavan ali se vsaj pital iz jaslih dispozicijonsfonda. To najjasnejše govori za odločnost narodnih krogov, kateri so enake vladne skušnje (gl. „Domovina", „Sloboden Slovenec") hitro zatrli po nenaročenji, pa tudi, da ne pozabim naše časnikarske hvale, za poštenost in čast izd atelje v, in sploh pisateljev slovenskih listov. Vsi drugi slovanski narodi v Avstriji Čehi, Moravani, Rusini, Slovaki, Srbi in Hrvati so po vladi posrečeni z oficijoznimi listi. — Samo nas Slovence še nij doletcl ta blagoslov, pa bi se tudi slabo splačal.
Politični razgled.
TVotrilllJe fložcle. — Na Češkcišt
sc suče debata še zmirom okolo „krivega pota", kakor je nek deklarant iz dežele v „Politiki" imenoval dozdanje politično postopanje Cehov. Isti mož se je zopet oglasil in ker najdemo v njegovem pismu vsega pomisleka vredne ideje, priobčujemo iz njega važneje stavke, kateri so tudi za nas Slovence v marsičem pomenljivi. Po uvodu, v katerem se pritožuje, da so ga nekateri krivo razumeli , nadaljuje: „Strašnejše kakor na barikadi jc ljudstvo v djanji, v katerem se kot celota pokaže. — Zedinjcnjc vseh strank in podstrank v enem programu proti nameram, ki so zoper naše politično in narodno bitje, to je prvo sredstvo. Edini v državopravnim prepričanji, moramo našemu krepkemu nasprotniku tudi edini v delovanji ustaviti sc. Da bi najboljšim možem med ljudstvom zmožnosti za to manjkalo, morem toliko menj verjeti, čem več sem prepričan, da nas pravičnost tega prašanja z vso močjo sili vse ovire premagati, katere nasprotujejo interesom vsega ljudstva. Naše stranko naj sc dopolnijo ; ovirati se ne smejo med soboj v djan-skem programu, ki ima dovolj prostora, da sprejme liberalce kot konservativce ali klerikalce, meščane kot plemstvo. — Narod mora, kadar nema zastopništva , skupno povzdigniti glas. On mora spoznati, da ta pot vsako poravnanje izključuje, vsako bližanjc perhorescira. On mora vseskozi prepričan biti, da taisti ne store svoje dolžnosti, ki udano sprejemljejo djanjc, katero sc celemu ljudstvu protivi. — Država, v celoti iz različnih narodov in samostojnih dežel obstoječa, izpolnuje samo tedaj svoj poklic, ako najde sredstvo, katero medsobno tlačenje teh narodov in dežel ustavi. Tu ne velja parlamen-tarično pravilo večine iu manjšine, ker ne gre za en avstrijski narod, nego za ljudstva v Avstriji, iu to sredstvo jo že tu,, ono je
Zrinija jo bil na lovu veper ali merjasec raztrgal, Vcselenj je tudi hitro umrl (baje zarad družinskih razporov od nekoga ostrupljen), in škof Lipaj nij dolgo svoja dva tovariša preživel.
Tako je snovaua zarota v početku že izgubila tri žcuijaluc odvažue može. Izmed zgoraj imenovanih je torej ostal Nadasdj, kateri jc z mladim knezom Rak ocijeni sklical tajni shod v Trenčinu in kasneje v Banjski Bistrici. Tu je ogersko plemstvo navdušilo se za svobodo svojo domovino.
Med tem ko so ogerski veljaki preudar-jali, kako bi upor proti nemškemu Bcču organizirali, hotel je fanatičen Magjar precej delati. Neki mož, z imenom Vitnjcdj, lutcransk duhovnik iz Sopronja, sklene cesarja Leopolda uloviti ob priliki, koje ta imel svoji nevesti nasproti voziti se v Sotviu. Kadar bi bil fanatični Vitnijedj cesarja uje-teca dobil, hotel jc od njega svobode ogcrske
pri prestolu. Med vlado in med ljudstvom pa mora vedno jasno biti v interesu obeh, kajti nema niti na strani vlade, niti ljudstva eno-strauc lojalitete. Naj torej ljudstvo samo spozna, na koliko so mu pravica bitja pripo-znava. Naj samo preudarja, kaj si ima misliti o potrebi porazumljenja, o katerem se je v Avstriji že toliko govorilo. Z lastno roko naj se svoje osode poprime, iskaje pri prestolu razsoje, ki bode odločila, kaj storiti in kaj opustiti." —
O vntilni »vi>>#•«♦*' pravi uradni „Wiener Abendblatt" da bodo po njej delegacije isto tako sestavljene kot dozdaj. Sistema deželnih skupin ostane kakor je bila, da si na ravnost nasprotuje neposrednim volitvam. Akoravno je to zadeva, za katero se Ogerska nema nič brigati, hoče sc ipak vse opustiti, kar bi utegnilo dobre razmere parla mentaričnih krogov Avstrijske in Ogcrske razdirati. — Ta vladna izjava ima jasen namen učiniti, da bi Poljaki verjeli, ka bi tudi v reformiranem državnem zboru dozdanje število Poljakov bilo voljeno v delegacijo, in pa da bi njihovo mrzenje proti načrtu zmanjšali.
Vitanje ilržiive. — Na #V#« \k<»n in Nemškem sploh papežev ogovor, katerega smo zadnjič omenjali — velik hrup napravlja. Oncijozni listi ga smatrajo kot osobno razžaljenjo cesarja Viljema in celega nemškega naroda. Bismarkova „N. Allg. Z." kliče, da take besede se še nijso čule iz ust nobenega vladarja, da je to nezaslišano sra-motenje posvetne oblasti, katera ima tudi svojo moč od boga. Vlada naj zdaj energično in brezobzirno postopa in enkrat za vselej na potu postave se odločijo natančne meje med državo in cerkvo. — Vsled te papeže izjave so častniki pruske vojne ladije „Orenoque", katera je priplavala do Ankone, dobili povelje, da se ne smejo predstavljati niti v Vatikanu, niti v Kvirinalu papežu. Nemški časniki krivijo jezuite, da so oni uzročili to alokucijo, katera se v latinskem izvirniku še dosti ostrejšo glasi, nego v laški prestavi, v kateri so najhujši izrazi ali izpuščeni ali omehčani. Vsckako se utegne iz te stvari roditi resen razpor med papežem in nemško državo. Nemčiji je katoliško vprašanje posebno sitno zavoljo njenih katoliških prebivalcev, kateri se trdno drže svojih verskih načel in pri katerih je zvezano versko in narodno vprašanje; in ti so Alzasijanci in Poljaki na Poznanjskem, kjer nemška vlada vedno silnejše germanizuje. Zato tudi poljsko časnikarstvo, prepričano o resnosti položaja vsled najnovejših vladnih nare« L-b proti poljski narodnosti, išče sredstva in pote, po katerih bi moglo nevarnostim z« lat n o nasprotovati. „Gazeta Tor." pogreša v prizadevanji protivenja vsako edino vodstvo, brez katerega pa zmage poljskih zadev upati
dežele potrjene imeti, ako pa bi cesar ne bil vse podpisal, ali ako Vitnjcdj bil zavoljo zapiranja cesarja uadlegovan, nameraval ga je umoriti. Da bi ga ulovil, zahteval jo od Petra Zrinjskega vojaško pomoč. Peter Zrinjski, kot Hrvat, najbrž nij luteranskomu, na svojo pest delujočemu popu zaupal, ali pa sc mu jc tako energično početje še prerano zdelo, zato mu nij poslal vojaške pomoči. Vsled tega cesar nij bil ujet, pač pak so so zarotniki tovariša duhovnika Vitnjcda in njegove inožue izdaje tako bali, da so ga hoteli s sveta spraviti, in jo lc-ta res kasneje (1669) nagle smrti umrl na Ncžidcrskem jezeru.
Glavni zarotniki na Ogerskem so iz početka mislili ua vse. Prva stvar jc bila, denarja dobiti si za vojsko. Da-si so sc zarote udeležili bogati plameuitaši, vendar so hoteli gotove svote imeti. Zato je bilo sklcueno državni denar s silo odvzeti, kateri se je imel iz gorskih mest na Dunaj voziti. Nadasdj
nij. Priporoča torej, naj bi se sešli novinarji v Poznanju, kate rega shoda bi se imeli udeležiti odborniki vseh listov, ki na Pruskem izlazijo, poljskih deželnih in državnih frake ij, društva za pospeševanje moraličnih intereso v poljskega prebivalstva in mimo tega še drugi politično izvedeni in narodno zaslužni m ožje. Naloga shoda, ki se ima takoj sklicati, bi bilo ustanovljenje višje vodilne oblasti.
Nemški listi razpravljajo znano izjavo bivšega /'*■##nvoskv<jit ministra in poslanika Grammonta o njegovih dogovorih z Beu-stom in Andrašijem, brezi da bi jih mogli opravičiti pred sumnjo, da sta obljubila Napoleonu avstrijsko pomoč za vojni slučaj. Zraven poudarjajo prijaznost Nemčije do Avstrije kar je pri sedanji politiki avstrijski naravno. Beust in Andraši se še nijsta opravičila. Grammont baje namerava, še druge dokumente objaviti. —
Cesarjevič naslednik ruski jc nekaj obolel, od 19. dec. sem se je zvrgla bolezen v nekako vročinsko bolezen. Stanje njegovo nij brez nevarnosti, vendar nij do sedaj posebno hudih znamenj. Po poslednjem vladnem naznanilu od 27. dec. bolezen nij bila hujši, carevič jc prejšno noč štiri ure mirno spal in je zadosti pri moči.
Iz Orskega v orenburški g uberni iz iltt-skotjft se piše, da je krdelo Khivvanov okolo 9000 mož kraj Karatamak napalo in razen tega pa sti še dve drugi četi, po 2000 mož, proti trdnjavam Embe in proti Mangišlak napotili sc. Polkovnik Kolotničev je Šel z devet „sotnijami" Kozakov proti pustinji Khivvanom nasproti. Potniki poročajo, da se mnogo Khivvanov naglo proti Irgis-u pomiče, in da tamošnji prebivalci v ncpopisljivem strahu žive.
Dopisi.
Iz UiilrUtiiie smo prejeli sledeči dopis od odličnega narodnjaka. (Dr. Razlag in njegovo vedenje.) Človek bi obupoval , Če gloda in premišljuje kar se pri nas godi. Nij dosti še razpora, dan za dnevom skoro rastejo nam iz tal novi prepiri z osobami zaradi osobnosti! Bolj ko se poudarja potreba zložnega delovanje, menj upanja je, da kedaj pridemo do miru in spravo v svoji hiši. Nij čuda, da ljudje, ki nijso blizu središča — bojišča, dostikrat ne vedo, pri čem so, ne vedo, kaj bi si mislili o tem ali onem primcrljaji! Čuditi bi si bilo k večjemu temu, da pri žalostnih takih razmerah uže davno nij razbilo sc vse narodno prizadevanje na drobne kose. Ravno to pak nas tolaži na drugi strani da ..naša reč" uže toliko trdno stoji, da seje
sam je potoval v Krcmnico, da bi izvedel, kedaj se denar vozi. Ali iz tega nij bilo ni-česa, ker vojaški stotnik Čobornjak (po drugih virih Sobijanič) se jc taeas napil, ko jc imel voznike napasti. Tako so se prvi črteži unesrečili in so ogerski zarotniki dalje delali brez pravo organizacije.
Čutivši, da jim po tem tacem treba zunanje pomoči, poslali so nekega Ladislava Hala v Carigrad. Ali tu je bil zopet kal nevspeha, ker to, kar jc Bala govoril v Carigradu, izdal jc neki nazoči Grk z imenom Panajoti, tolmač, na dunajskem dvoru. Zarotniki so za to ob pravem času izvedeli, ker jo bil vodnik Nadasdj svetovalec dunajskega dvora; tedaj so znali izdajstvo paralizirati in so od odločnega delovanja upali vse. Tudi v drugih zunanjih državah so ogerski zarotniki iskali zaveznikov. Škof Lipaj se je bil v Rim obrnil. Še več pak so računih na Poljsko in na Francosko.      (Dalje prih .)
medsobojne te homatije niti ne pri-m ej o.
Kakor strela iz jasnega je zadela zadnje dni mnozega novica ustavovernih listov, da je dr. Razlag odpovedal se predsedništvn „Narodue tiskarne", zato ker — „Slovenski Narod" dela za reakcijo!!! Pričakovalo se je od gosp. dr. Razlaga, da bode razjasnil stvar in s katero besedico potegnil se za nas in Vaš list, ki je njega tolikrat branil! Toda g. dr. Razlagu se menda to nij vredno zdelo; vsaj nijsmo v nobenem Časniku brali kake njegove izjave, dokler nij „Slov. Narod" od besede do besede ponatisnil dotičnega pisma gosp. dr. Razlagovega do podpredsednika upravnega odbora gosp. dr. Abačiča.
Ko bi bil to pismo pisal kdo drug, kakor dr. Razlag, moralo bi se vse drugače na rešeto dejati 5 tako pa naj se sodi — pod plaščem krščanske ljubezni. Marsikomu godila se je s tem pismom menda taka, kakor meni, da, ko je prečital ga, jel je čitati ga v drugič in v tretjič, pa le še nij verjel svojim očem! Vse pismo je ena fraza in nič ko fraza! Zahman iščem smisla, zastonj si prizadevam najti zvezo mej „radikalno stranko skrajne levice", „danimi pri-merljaji", „Slov. Narodom" in — upravnim odborom „Narodne tiskarne" ! „ Les extremes se touchent'" — to je res, kajti: „dusublime au — r idi cule il n'y a qn' un pas ! „Da se je gosp. dr. Razlag bal, ka nekateri mislijo, da on vsak „Narodov članek pred natisom pretehtuje", to ni novo; znano nam je, odkar se jc „Narod" preselil v Ljubljano; ne verujem pak, da bi bil kak razumen človek, ki ve, kako se dela časnik, ki vsak drugi dan izhaja, v resnici kaj tako najivnega mislil; razen tega vsak človek, ki dr. Razlaga pozna, ve, da on nikdar časa nema in tedaj najmanj utegne rokopis za „Narod" študirati. Najtežje pak umejemo to , kako je gosp. dr. Razlag na tako misel, če mu je kdo res izrekel jo, mogel ozir jemati! To bi bilo vendar krasno, ko bi bil dr. Razlag denes dal „impriniatur" članku, ki je grajal g. Horaka zaradi nemškega njegovega govora, in jutri — sam govoril nemški!! — O tem: poslednjem „danem primerljaju" bilo bi sicer primerno spregovoriti nekoliko posebe.
Ves narodni in menda tudi ustavo verni svet je vprašal , kaj ga je nagnilo govoriti nemški v zboru, v katerem je narodna veČina nastavila si hvalevredno načelo, izključno govoriti slovenski, da dokaže parlamentarno sposobnost našega jezika, načelo, katero je za marsikterega narodnega poslanca bogme bolj Bitno nego za dr. Razlaga, katerega načela pa so vendar vsi poslanci strogo iu dosledno držali se, dokler ga nij prelomil bil
— on! Zakaj govoril jej nemški ravno ti s t dan, ko je naš organ narodno načelo odločno varoval. Ali je bilo tudi to — „premišljeno ?" Neki dobrohoten odbornik „Nar. tiskarne", ki je skušal umivati dr. Razlaga v „Soči", vsaj trdi , da pri njem nij nobene „nepre-mišljenosti!" Radi bi izvedeli „tebtue raz loge" , zbog katerih se jc zdelo dr. Razlagu potrebno govoriti nemški! Za boga! Ali meni katerega nasprotnika svojim govorom preveriti?! In misli-li, da se mu bode to posrečilo nemškoj besedoj? Zmotilo ga jc menda to, da so se omikani ljudje, e katerimi je o poslih prišel v dotikoj, proti njemu obnašali
— kar se samo po sebi umejc — uljudno in
menda izogibali se političnih razgovorov. Pa da narodnjak , ki ima „ tridesetletno" delovanje na narodnem polji za soboj — na kar je po pravici toliko ponosen — še zdaj ljudi in razmere pri nas tako slabo pozna, to je bridko! In politikarju, možu, ki stoji na odru javnega življenja treba poznati tcrraiu, d 0-bro poznati. In ko bi bil g. dr. terrain poznal, ne bi se bil v glavnih političnih rečeh od drugih narodnjakov in od nas ločil. Disciplina je v političnem življenji neobhodno potrebna in pri nas bolj nego kdegod: dr. Razlagu nij bilo več mari zanjo, na nobeno stran ne! V principijelnih vprašanjih pak morajo složno postopati vse narodne stranke, to jc moja misel. Morda o tem inače sodi „napredno-katoliška" stranka , katero nemara hoče representirati gosp. dr. Razlag, stranka, o kateri nihče ne ve, kje je in kakov njen program — dr. Razlag sam menda ne! Neprijetno jc , da smo žalibog prisiljeni, tolikrat udrihati tudi po osobah. A tega ne smemo nikdar storiti, da bi stvar, s katero sc zlagamo po svojem prepričanji, zavrgli samo zato, ker prihaja — morebiti iz možganov  „skrajne desnice."
V svesti sem si, da moje mnenje v tem obziru nij osamelo; da se z njim skladajo vsi narodnjaki, katerim je glasilo „Slov. Narod", od katerega smo preverjeni, da nij ni neče biti organ samo te ali one osobe, temuč politično središče vsega slovenskega razumništva.
Gosp. dr. Razlagu pak imam povedati samo še to. Ako bi on preširno preziral svarila od prijateljske, iskreno prijateljske strani, značiti bi mu moralo še nekaj druzega, da hodi nevaren — kriv pot: osupniti bi moral, da ga hvali — sovražnik našega naroda. XY.
Iz tristiftke okolice, 29. dec. 1872. [Izv. dop.l (Govor poslanca Na-bergoja za Slovence v tržaškem deželnem zboru.) V soboto 7. decembra se je v tržaškem deželnem zboru med drugim poudarjala spomenica, ki se ima poslati ministerstvu. Ona spomenica namreč omenja stare pravice Trsta in italijanske narodnosti. Po prebrani spomenici, poprime besedo naš vrli dež. poslanec g. Nabcrgoj edini branitelj slovenske narodnosti vtem zboru. Najprej interpelira g. poročevalca: „Je li dež. odbor, ko je ustrojeval to spomenico imel namen braniti pravice cele naše provincije, ali samo pravice enega nje dela, to je mesta samega, ali bolje rečeno: narodnosti italijanske same? Ker, opaziti moram, pravi govornik, da, ako bi si. deželni zbor odobril to spomenico a ne opustil nekaterih v njej obstoječih fraz, ter ne nadomestil jih z bolj pravičnimi izreki, si. vlada ne bode jo mogla nikoli podpirati, ampak morala jo bode popolnem zavreči. Ako bi ona hotela podpirati terjatve izrečene v tej spomenici, bi no mogla drugače se izraziti nego, rekoča: ,,Vi, tukaj bivajoči Italijani, odschdob imate popolno oblast tlačiti in terorizirati tudi v prihodnje druge tu živeče narode, in zlasti slovenskega, ker je naj močnejši: Vam jc dovoljeno gaziti naj svetejše pravice vaših sosedov, in njim ne pristoji, kot zvesto spol-novati svoje dolžnosti ter mirno iu pohlevno plačevati svoj krvni in denarni davek."
„Ali, prepričan sem da si. vlada, bode vse drugaČih misli iu bode rekla: Ako hočete, da se spoštujejo iu se vam priznavajo vaše pravice, priznavajte iu spoštujte tudi Vi pravice drugih narodnosti vaše provincije. — Nij mi mogoče privoliti tedaj da se zanemarjajo in kratijo še dalje interesi iu pravice slovenske narodnosti, h katerej s ponosom spadam; ampak dolžnost me veže ka pobijam spomenico, katera ne namerava našega občnega blagostanja, temuč ga ovira;
in tako ravnanje lahko pripelje do nepotrebnih ekscesov in pomenljivih nasledkov. — Vsled tega predlagam: 1) Volilno pravice naj ostanejo, kot so, (vsaj začasno). 2) Slovenski jezik naj ima enake pravice italijanskemu. 3) Uradniki morajo biti popolnem zmožni italijanskega in slovenskega jezika."
Ko znani zagiizncnce, Hermet začenja pobijati zahtevanja našega poslanca 8 puhlimi razlogi, češ da nij mogoče v Trstu v Slovenščini uradovati že zarad tega ne, ker bi sc ne našlo potrebno število uradnikov tega jezika zmožnih, ga g. Nahrgoj zavrne rekoč med drugim, da naj bi vlada postopala v tej zadevi enako Ogerski: naj se zapove namreč, da sc ima vsak uradnik v času šestih mesecev naučiti obeh deželnih jezikov ako ne, izgubi službo — potem sc nij bati, da ne bi imeli uradnikov potrebno število. G. Nabergojcvi predlogi so šli na glasovanje (pro forma) se ve pa da so ostali v manjšini.
Iz tega jc razvidna zagrizenost in sebičnost naših nasprotnikov in kako težavno je se z njimi boriti ker jih je večina. ,,S1. Narod" jc imel prav ko je dejal ,,da bi se okolici naši hotelo enega dr. Lavriča." Jaz pa bi še dostavil: Okolica potrebuje res enega LavriČa, pa mnogo Nabergojev. — Torej okoličani! pozor in pogum pri prihodnjih novih volitvah!
Mz Celju. 30. decembra (Izv. dop.) (Nemška pridiga v mestni farni cerkvi. — Omikan kulturonosec.) Pripovedali ste v svojem listu o sijajnem pogrebu rajnega opata M. Vodušek-a; česar pa nijste omenili in kar bi vendar moral vedeti Vaš dopisnik, ako je bil pri pogreba, to je nemška pridiga v farni cerkvi, v kateri se je dozdaj z mirom samo slovenski pri-digovalo. Korar O. iz Maribora je bil tako hrabro „0 b o r o ž e n", da je držal rajnemu narodnjaku nemšk spomeničen govor! Kmet-sko ljudstvo je s početka strine poslušalo, potem pa zapustilo cerkev, katera je med nemško pridigo ostala prav prazna; kajti nemških poslušalcev je bilo redko nazočih. — Iz Celja se je peljalo nedavno nekoliko narodnih trgovskih pomočnikov k veselici v žavski čitalnici. To je znanega kulturonosca, mladega R. tako razljutilo, daje v „Turner-kneipe" svoj anatema izrekel proti onim, ki se tako ponižajo in obiskujejo „medvedove plese". Da si od tega gospodina nijsmo nikoli pričakovali omikanosti, smo ga vendar imeli za toliko od kulture uglajenega, da vsaj v socijalnem življenji svoj srd proti Slovencem premaguje. Zmotili Brno se. Njegova surovost je enaka njegovemu fanatizmu za prusaštvo in njegovi nevednosti.
Iz fefivcn, 29. decembra. [Izv. dop.] (Božič za šolarje. — Voseli'cov čitalnici. — O b a n k o v c i h p e t a k i h.) Veselo je videti, kako se naš trg zanima za Šolstvo in kako vse stori, kar je v njegovih močeh, da vzbuja ljubezen do šole' pri stari-Ših in pri nježni mladini. Poročali ste že, da so prebivalci našega trga pri raznih veselicah čez 100 gold. skupaj spravili za podporo naše ljudske šole. Tudi o božiči se jo zopet pokazala radodarnost naših tržanov. Vsi šolski otroki so dobili darila in sicer razmerno s pridnim učenjem in marljivim obiskovanjem šole. — Sploh sc tukaj prav dobro imamo. 24. novembra smo v narodni čitalnici imeli ples in tombolo in seje ta veselica vršila v občno zadovoljnost. Obiskalo nas je ta dau tudi nekoliko narodnjakov iz Celja. — V savinjski dolini se je raznaŠala govorica, da bankovci po 5 gold. od 1. ja-nuarija 1873 izgube svojo veljavo. To je veliko hrupa napravilo in, kdor ima kak petak, sc ga hoče znebiti. Dobro bi bilo ljudi podučiti. — (Res je samo to, da stari petaki od I. 1850 do 1852 izdani, izgube s 1. januarjem t. 1. svojo veljavo. A takih je že jako malo med ljudmi in menda na deželi ne bode nobenega več najti. Tedaj brez skrbi in ako se kdo boji izgube, je naša administracija vselej rada pripravljena, za
naročila sprejemati vse take „sumljive" pctakc, samo da se jej pošljejo. — Uredn.)
Iz I« mimika. 29. dec. 1872. {Izv. dop.] (Čitalnica.) — Pretepeno nedeljo 22. t. m. v tukajšnji čitalnici predstavljana žaloigra Mlinar i njegova hči" se je vršila na občno zadovoljnost poslušalcev bolje, nego bi bili mislili; iu tako so pokazali tu-kajšni diletanti, da morejo igrati tudi kaj težjega. Vse naloge so čč. gospe in gospodje prav dobro izvršili. Posebno se je pa odlikovala gospodična Grogova Micka, kije svojo nalogo izvrstno izpeljala, da se jej ne more pohvala odrekati. Tudi teta Županja (gospa Potočnikova), Meta (gospa Milohnoja) in Ko-renka (gospa Klandrova) so pripomogle k občnej zadovoljnosti. Čestitamo jim! Izrekamo pa tudi hvalo vsem č. gospodom pred-stavljalcem in gospodu režiserju za njihov trud, da so nam napravili tako, ;— v Kamniku redek — prijeten večer. Želimo več tacib.
— a— Iz I*rti;;«' 27. dec. 1872. [Izv. dop.I (Staro - in Mlado-Čehi. — Volitve v šolske svete. — Založnice.) Vsak teden da Vara pošljem vsaj en dopis iz zlate Prage, terjate od mene. Rad Vam ustrežem. Ali pa mi bode mogoče, Vam vselej kaj zanimivega poročati, to je druga stvar. Praga res nij samo naravno središče češko-slovanskega naroda, ampak tudi centrura vse cislajtanske opozicije, katera se naposled utegne še vendar združiti proti skupnemu sovražniku na Dunaji, gotovo je, da odtod se pletajo in tukaj se zbirajo niti vseh s sedanjo vlado nezadovoljnih elementov; pa vse to se večjidel godi skrito za kulisami in nij, da bi se obesilo na veliki zvon. Ako dunajska klika zida svoje načrte na razpor med Čehi samimi, zrano je, da se jako moti. Kadar bo čas, stopiti v akcijo, bodo, kakor vse kaže, energični mladi prisilili stare, da zapuste v marsikaterem oziru neplodni in celo škodljivi dozdanji pot in se ne samo udeleže pri direktnih volitvah za državni zbor, temne, če me vse ne moti, tudi v njega vstopijo. (? ? Ur.) Pri vas na Slovenskem se mi vidijo skoro enake razmere iu enaki nadsledki. Kot Slovani in federalisti se_ morate oklepati svojih naravnih zaveznikov Čehov, da si je stroga opozicija vse težavniša za mali, razcepljeni, deloma nezavedni slovenski narod, kakor tukaj na Češkem. — V vprašanji, ali naj se voli v šolske svete ali ne, zmaguje v vedno večjih krogih aktivna politika Mlado-Čehov in „Nar. Listy" vsak dan naštevajo mesta in kraje, kjer so volili šolske svetnike. Vsled to zmage mladih pojema dosedajni nimbus starih. — Najtrdnejši steber narodnega razvitja iu blagostanja so naše založnice. Da bi tega podkopali in potili, začeli so naj pred oncijozni in vladni listi sumničiti delovanje ene ali druge založnice. Hitro se je spoznalo, da vlada se pripravlja k naskoku na te narodne zavode. I u res; poslala je komisarje zdaj nad to, zdaj nad drugo založnico, da se preiskuje ujeno denarno stanje. Začela je z založuico v Pro-znici na Moravskem, katera je posebno tamošnjim Židom trn v peti in je iskala tako dolgo, dokler nij našla kake sicer neznatne nc.eduosti, a za vlado dovoljne, da ustavi celo delovanje založuice. Med 300 založnicami, katere spečajo na leto čez 150 miljo-nov gold., nij čuda, ako se nc bi tii pa tam kaka mala nerednost vtihotapila v upravo. Pri največjem številu založnic pa je vse v naj boljšem redu in so vladi ne bo posrečilo, kar si je želela in pričakovala.
Domače stvari.
— (Čitalnica Ljubljanska) je napravila Silvcstrovo veselico 31. dec. 1872 iu je torej ne bode kakor se je po pomoti objavilo — na novega leta dan.
— (Kranjski deželni odbor) je razposlal vsem županom na Kranjskem poduk,
kako se ravnati, ko bi se na deželi prikazale kužne bolezni, zlasti osepnice in kolera. PriporoČujc snažuost, zmerno in redno življenje, proti osepnicam pa posebno še stavljenje koz in rcvakcinacijo pri odraslih.
— (Čuden umor.) Od Krke se nam poroča: „V vasi HoČevje nad Krko se je nedavno neka deklina odpravila na pot k maši na Krko. Ker je več dnij nij bilo nazaj, začeli so jo iskati in še le črez več dni so jo kozji pastirji našli v gozdu, a nc na potu proti Krki, — ubito. V rokah je držala še šop moških las, kar znači da se je krepko branila svojemu ubijalcu, katerega sodnija še zdaj nij našla, da si so bili na preslišanji že vsi fantje, ki so se kedaj z deklino pečali.   Ubita je bila noseča."
— (G. Jurij Zamik), oče dr. Val. Zamika je umrl 27. decembra 1872 v Ljubljani. Rajni je bil, da si prost delavce, odločen narodnjak že v časih, ko so sc zavedni rodoljubi celo med razumuištvom še lehko na prste sešteli. Pri pogrebu 30. decembra se je udeležilo mnogo občinstva v dokaz, kako spoštovan je bil rajnki. Naj v miru počiva !
— (Zima brez mraza) in snega, kakor jc letošnja, dela dosti preglavice pivo-varjem in kremarjem iu sploh vsem, kateri se morajo z ledom preskrbeti za poletni čas. V tukajšno pivarno gg. bratov Kozlerjevih začeli so dovažati led iz kamniških planin. Govoreči o izredni zimi, povemo še, da smo te dni videli izpod Šmarne gore prinesen na polji in vrtu frišno natrgan šop, v katerem je bil: cvetoč lan, popolnem razvita zelena jabolka orehove velikosti, razcveteu zelen ržen klas, cvetoča r pri mula acaulis". Gotovo sami naturui čudeži o tem času.
— (Morilci vojaškega duhovna J. Zamejca.) Iz Ljubljane piše dopisnik dunajskega „Vat." sledeče: Pred dvema leti so tukajšui in tržaški listi poročali, da so tržaškega vojniškega duhovna, J. Zamejca mrtvega iz morja izvlekli. Čeravno je bilo več jako sumljivih okolnostij za to, da je svojo gotovine obropaui nesrečnik posilnim načinom umorjen bil, in so prebivalci blizu nesrečnega mesta zelo dva čuvaja železne ceste, Štajerca in Italijana zločinstva sumničili, se sodnijc vendar nijso potrudile resnega preiskavanja ter hudodelce zaslediti. Temveč so hotele trditi, da se je nesrečuik sam umoril, kar pa jc vsakemu, ki ga je poznal, nemogoče verjeti. Da še celo potem, ko sta se ona dva čuvaja prepirati začela iu je Italijan Štajerca ustrelil, dozdeva se, da gosposka tudi uzroka tega umora nij posebno natanko preiskavala, ampak, ker so jej pravili, da sc jc strel dvakrat zaslišal, jc trdila, da sc jc Italijan moral v sili braniti in ga jc oprostila. In vendar sta bila ta dva v resnici nesrečnega duhovna oropala in umorila. Ker je pa Italijan Štajerca pri razdeljenji ropauega denarja opehariti hotel, sta sc skregala, iu Štajcrc jc bil ustreljen. Sedaj pa je terjala gospa ustreljenega, ki jc vse to vedela, njenemu možu, oziroma njej pristojni del, in ker ji Italijan to na kratko odbije, naznanila jc vse sodniji, katera jc 17. t. m. dvomora krivega Italijana s tožnico vred dala v zapor. Ker je vojaški duhoven, ki so ga hudodelniki oropali iu potem v morje vrgli, Kranjec in tukaj obče znan, obžalovalo je vse njegov žalostni kouec,
in radovedni pričakujemo dotično obravnavo pri eodniji."
— (Ivan Franke v Renctkah), naš domači, slavnoznani slikar, jc ravnokar dogotovil doprsni ženski portret naravno velikosti, kateri jc bil naročen iz Ljubljane. Kedor je imel priložnosti, Frankc-tovc portreti videti, priznava, da je Franke v tej stroki slikarstva do mojsterstva dospel, zlasti če se pomisli, da on izdeluje portrete po fotografijah, njemu poslanih. Franke stanuje v Benetkah, palazzo  ('anale,  Sta. Margbcrita.
— (Pri c. k r. okrajni sodniji v Ložu) je razpisana služba adjunkta z letno plačo 800 gld. s povišanjem na 900 gld. do 15. jan. 1873. Znanje slovenskega jezika v besedi in pisavi neogibno potreba.
— (Vranska narodna čitalnica) ima svoj občni zbor v nedeljo 5. januarja 1873 ob 5. uri na večer. Program: 1. Govor. 2. Sporočilo tajnikove 3. Račun za Čitalnično leto. 4. Vpisovanje novih udov in plačevanje letnine za prihodnje leto. 5. Volitev odbora in predsednika. 6. Nasveti posameznih udov, potem tombola. — Vsi čestiti udje so uljudno povabljeni, da se gotovo udeležijo pri občnem zboru. — Vransko dne 20. decembra 1872. Odbor.
— (Čitalnica v Vipavi) je imela 31. dec. svoj občni zbor.
— (St. Jakobska posojiluica v Rožu), piše „ Besednik", veselo napreduje in sc čedalje bolj razširja. * Do srede tega meseca jc imela že čez 90 udov, kateri so nad 3400 gld. gotovega vložili. Ves znesek je bil ob enem na raeujice in hiše obre-stonosno izposojen.
— (Celovška čitalnica) napravi v nedeljo 12. januarja veseljico s petjem, deklamacijo in gledališko igro „Svitoslav Zajček".
— (Nova šola.) V Radvanji, slabe V8 ure od Maribora, se začenja meseca prosinca nova ljudska šola. Kakošna da bo, lahko spoznate, ako vam povem, da je rnzupiti nemškutar in kmetijski hujskalec pri volitvah, "NVrctzl, prvosednik novega šol. kr. odbora, šola pa v Brandtštetterjcvcm, ali prav za prav njegove gospe gradiči.
(SI. Gosp.)
— (Na državni rcal- in gornji gimnaziji) v Novcmmestu je razpisana učiteljska služba za klasično filologijo do 25. jan. 1873.
— (Zadnja beseda L j utomerske čitalnice) se je dobro izvršila iu je bila prav močno obiskana. Odlikovala sc jo z lepo burko „Eno uro doktor", v kateri stl posebno glavni osobi, g. Jesih, (Skrjanček) in gospodična A m. šmaher-jeva, (Ančika), svoji roli kaj dobro izpeljali. Zelo hvalevredno je bilo na novo zbujeno moško petje: moški zbor „Noč" iu eveterospev „Rožica". Odbor izreka vsem sodelavcem, diletantom iu pevcem prisrčno zahvalo.
— (Občni zb o r „Sokol - a" v Ljubijani) je bil 29. dec. 1872 v sokolski telovadnici. Po nagovoru staroste dr. Zamika, v katerem koustatuje, da društvo dobro napreduje, volil sc jo nov odbor. Za starosto je zopet izvoljen g. dr. Zarnik, za podstaro-sto g. .los. Nolli, v odbor pa gg. Franjo Drcnik, Franjo Ravnikar, dr. Munda, Ivan Žcleznikar, Anton Jcločnik, Srečko Nolli, Janez Vičič. Potem poročujc tajnik o delovanji društva, katero jo na vse strani po-
voljno, ker se zdaj udje marljivo vadijo na telovadnici. Učitelja sta gospoda Mandič in Krvni/.ar. Kakor druga leta, sklene občni zbor tudi letos na pustni torek obče priljubljeno „sokolovo maškerado" v narodni čitalnici napraviti; h kateri bodo povabljena vsa narodna društva. Nepovabljeni imajo samo tedaj pravico pri maškeradi udeležiti se, če se poprej oglase pri odboru ter dobe vstopnice.
— (Duhovske spremembe v Lava u t. škofiji.) Č. g. Jan. Trampuš je postal dekan v Završjem. Za provizorja so postavljeni čč. gg. Juri trbas pri Sv. Jurji našavnici; Fr. Ogradi v Celji in JožeUlčnik v Poličanah. — Razpisane tare: Sv. Jurja na Šavuici do 21., celjska do 25. in poli-čanska do 28. januarja 187«'$.   (SI. Gosp.)
— (Iz Gorice) se nam telegrafira, da je bila pri P r e š i r u o v i besedi v nedeljo ogromna vdeležitev ter so prišli naj-odličnejši gosti. Sijajen vspeh. — Tri volitvi „Soče" so izvoljeni dr. Lavrič in vsi dozdajni odborniki.
Razne vesti.
• (Jugoslovanska akademija v Zagrebu) marljivo dela. V soboto 28. decembra je, kakor se nam poroča iz Zagreba, iilologičko-historički razred imel javno sejo, pri kateri jc znani zgodovinar in društveni predsednik Franjo Rački čital razpravo „o borbi južnih Slovena za državnu neodvisnost u XI. vieku."
* (Prevzišcni škof Josip Jurij Strossinajer) došel je 10. decembra v Rim in se zopet odpeljal na dan sv. Jeronima. (Obz.)
* („Matica ilirska v Zagrebu) je v odborovi seji 17. t. m. dovolila, da delniško tiskovno društvo beletristični list -Vienac" v
boru Čiuovništvo skoro toliko glasov ima, kakor meščanstvo iu grajajo, da se jc vpeljal v Moskvi volilni red po nemškem obrazcu in nemški teoriji, po kateri se razdelč vsi vo-lilci v tri razrede.
* (Orožcnjo ruske armade.) „Go-los" pravi, da treba k popolnemu oroženju ruske armade še 1,200.000 pušk, ki se od zadej bašejo, katerim je vštetih 150.000 malih kozaških karabincev. Orožna fabrika v Sestrorek-u in Izew-u zamorejo v 7 letih le 400.000 pušk izgotoviti, drugih 050.000 za pešce bi sc imelo v Tuli napraviti, a treba za to še daljega Časa. Od vseh pušk, kar jih potrebujejo, ima 1873. 1. orožna fabrika v Tuli 85,000, omenjeni dve drugi pa 85.000 pušk, med temi 25.000 malih kozaških karabincev izdelati. 1874. in 1875. 1. se bode fabrika v Tuli tako razširila, da bode mogoče vsako leto 75.000 pušk izvršiti.
* (Od smrti v s t a 1 a) je lepa, mlada deklica v Varšavi, hči tamošnjega meščana Loviča. Umrla je po težki bolezni in na mrtvaški oder položena. Na dan pogreba so se zbrali v cerkvi žlahtniki in znanei umrle; odprta truga sc jc postavila na ka-tafalk sredi cerkve. Vsi so žalovali po krasni devici, da je tako mlada morala svet zapustiti. Ko je služba božja pri kraji in stopijo pogrebci k katafalku, sc vzdigne deklica in gleda začudena okoli sebe. Vse se preplaši. Plakajoči roditelji pa hite k na novo oživljeni hčeri. Jo spravijo domu in časniki poročajo, da je upanje, ka se popolnoma ozdravi.
* (I z k i r g i z k i h step.)  Ruski polkovnik Lamakin je bil poslan z rekognosci-rovnim oddelkom armade v kirgizke stepe, katere sicer spadajo pod Rusijo, pa prebivalci teh neizmernih prostorov so večjidel še nomadi. To ekspedicijo sprcmljevali so zdrav niki, naravoslovci itd. Kirgizi so, kakor po ročajo „Moskovskije vjedomosti", Ruse prijazno sprijeli; kirgizke ženske so razposajene in kakor povsodi, strašno radovedne in lišpavc Nosijo barhantine haliuc z zlatimi traki ob site, na glavi pa cukrarnim  enake klobuke, z dragimi kamni okinčane, da en sam tak
svoje  preskrbovanje   in   zalogo   prevzame. | klobuk stoji 300 rubljev in višje. — Eden
— Občni zbor Matice ilirske je sklican na 2. febr. J873.
* (Časopis „Soča"), ki izhaja kot tednik v Gorici in velja za pol leta 2 gld., priporočamo kot dobro uredovan in zdrava narodna-slovcnska načela zastopajoč organ goriških Slovencev vsem čitalnicam, društvam in onim, ki si več slovenskih listov drže.
* (V vojniški granici) so od 1. jan. do zadnjega oktobra vstrelilt: 12 medvedov, 120 starih, 138 mladih volkov, 809 lesjakov, 379 dihurjev in 90 divjih mačkov.
* (Po s tr e šč ek i ali k o m i s i j o n ar j i), kateri sc nahajajo v vseh večih in tudi že manjših mestih, sc bodo tudi v Zagrebu vpeljali. Dotičnomu zavodu, kateri je po vladi že dovoljen, bo ime „Prtonoša".
* (Posojilo graškega mesta) bo imelo enako osodo z ljubljanskim; finančno ministerstvo noče privoliti nobenega posojila na srečke. Graški župan pl. Scbreiner sc je v tej zadavi nalašč na Dunaj odpeljal, da bi spregovoril ministra, a brez vspeha.
* (Znani slikar Klič), kateri jc v svojem času tudi nekdanjega „Pavliha" preskrbe! s svojimi izvrstnimi karikaturi in jc bil glavni sodelavec znanega humorističnega lista „Floh" , bo od 15. febr. 1873 naprej izdaval „KliČ's llicgcndc Itliittcr."
* (Ponarcjca avstrijskih bankovcev) v Rclgradu jc 23. t. m. policija zasledila in zaprla.
* (400.000 rubljev) je v svoji oporoki volil Moskvičan Derviz, da se iz tega kapitala ustanovi v Moskvi bolnišnica za otroke.
* (V mestni odbor moskovski)je izvoljenih K8 plcnienitašcv (dvorjaninov) in uradnikov (činovnikov), 79 trgovcev in častnih meščanov, 9 meščanov, 3 obrtniki in 1 kmet. „Sovrcmcnnija Izvjcstja" nijso zadovoljne s to volitvo, po katerej v mestnem od-
Kirgiz se je polkovniku pritožil, da mu jc njegova žena zbežala k drugemu Kirgizu „In kaj storite v takem slučaji V" vpraša ga polkovnik. — „Ubiti ubeženo in ubiti tega, h komur je bežala." — „Ubiti koga ni dopuščeno po ruskih postavah. Najdite drugo re-šenje." Zbrali so so se tedaj stari Kirgizi iz stepe, tuhtali in sodili, na konec rešili, da se mora dati razžaljenemu „svježa (frišna)".
— ..Kaka svježa V" — „Svježa deklica, mlajša sestra ubeženo." In tako jc bila rc šena ta tožba. — Med Kirgizi razsajale so osepnice. Polkovnik naznanja, naj se bolni oglašajo pri zdravnikih. Prva bolna pride k doktorju, mlada žena: potrebovala bi zdravila, — da bi rodila otrok. — Pri nekem slučaji oglasil sc je Kirgiz, toživši svojega gospoda, kateremu mora kot suženj služiti. Polkovnik je poklical nomade ter jim objavil, da po zapovclji ruskega cara nema sužnjev. Vslcd tega so dali Kirgizi svojim sužnjim prostost in rekli, da so jih kupili vllivi. — Lamakin se je s svojimi kazakami srečno vrnil v Dagcstan; prehodili so 1000 ruskih vrst iu se 32 dni v stepi mudili; v vsem tem času je cn sam kazak zbolel.
* (Rosza Sandor), reprezentaut moderne tolovajske romantike na Ogerskcm, jc te dni v Segedinu bil obsojen na 201etuo težko ječo. Sandor ima za sabo slovito, če sc sine to tako imenovati, tolovajsko preteklost. Njegov oče, konjski pastir, bil je pri nekem roparskem napadu vstreljen. Njegov sin ga je verno sledil. V času prckueije 1. 1848 stopil je v službo Košjit-a, pa pozneje postal pošten „betyar", živeč se od ropa in kra-denja, dokler nij bil 1. 1859 vjet iu k smrti obsojen. Pomiloščcn na težko ječo za vse žive dni sedel jc do 18G8 1. na Kufstcinu in tačas je bil popolnem pomiloščcn, iz ječe spuščen in iz silovitega tolovaja postal jc
— kralj, komisar za javno varnost
pod grofom Radaj-cm. Kaj tacega na Oger-skem nij nič nenavadnega. Denes ropar, jutri pandur in pojutrajšnem zopet ropar. Tudi Sandora ni dolgo trpelo, da ne bi svoje roke vtikal v nove napade na imetek in življenje. Grof Radaj je končno zapazil, daje njegov komisar Rosza Sandor mesto da bi roparje lovil, sam z njimi v zvezo stopil. Tirali so ga zopet pred sodnijo, katera ga je na težko ječo 20 let obsodila, katerih bo težko preživel, ker je že GO let star.
* (Popravek.) V „poslanom" g. dr. Zamika v listu 149 naj se bere namesto „Čez stokrat" — pravilno: „Čestokrat."
* (Vremenski prerok.) Čehi imajo svojega „Sej-čeka", a Slovenci nijso zadnji narod : imajo svojega preroka. Težavna stvar jo sicer prorokovanjo, a kdor se nauči citati na nebu, lohko vč vremensko proinembe. Ker je pa zdaj nastala materijalna doba, ter nij sem tak prerok, kakoršni so bili neka-dajni stari preroki, da bi le slamo jedel, ampak imeti moram zraven še drugi posel, da si zaslužim tudi kaj kruhka, no morem le okoli pohajkovati in vreme citati po nebu, da bi ga naznanil za vsak dan celega leta. Prodno bo nastopila važnoja pre~ memba, naznanjal jo bodem v „Slovenskom Narodu",-kar se bo odslej o pravem času lebko godilo, ker bodo ta časnik dnovnik.— „Prima lectio sitbrcvis"; toraj zdaj le toliko povem: Predno so prikaže zvezda treh kraljev, pokrila bodo zemljo bela tanjčica snežena; a nikar se ne vstrašito, lotošnja zima no bodo imela velicega snega, a tudi no hudega mraza.
Tistim, ki ne znajo vremena prorokovati, pak to-lo svetujem: Nikdar no hodite 'z doma broz> morole, čo tudi solnce sijo, in nikdar no bodeto v zadregi. Prorok.
Narodno-gospodarske stvari.
Kako se naj trsi obrezo vaj o leta 1873.
Od praktičnega vinorejca, predsednika gospodarskega društva J. M. VVokaun-a v Celji, sno sprejeli sledeči vsega pomisleka vinorejcev vredni členek:
Čas prvega imenitnega dela vinorejcev obrezovanja trsov se bliža, in jaz mislim potem, kar sem sam v vinogradih opazoval, da jc posebno v t^m letu važno, da vsi vinogradniki to delo z vso pazljivostjo vršijo.
Sploh sc sliši, da je letos grozdje zgodaj in popolnem dozorelo, in da če nepričakovano ugodno vreme ne nastane, mora prihodnjo leto blagoslovljeno vinsko leto biti.
Jaz sicer letos nisem priložnosti imel, vinograde drugih krajev videti, ali ker je grozdje povsodi enake lastnosti kazalo, palež tudi povsodi tiste škodljivo nasledke imel moralo jc trs pred ko ne tam in tfi enako osodo pretrpeti, da je po ncsrečcuem cvetji večjidel cvetja s perjem vred do naj-zgornjega grozda obletelo, in so bili vinogradi povsodi kakor pri meni nekaj časa goli in žalostno videti.
Težko bi kateri viuorcjcc tajil, da tisto oko, ki tako zgodaj svoje pero izgubi, postane še kedaj popolnem rodovitno. Naj sc samo preiskuje in našli bodenio, da pri vseh trsih, ki so perje vsled paleža izgubili (naj več so trpele staro slabejše trte) so prva 2 ali tri oka od starega lesa navzgor mala in nerazvita in se prav lahko dajo osmukati med tem, ko se popolna krepka oka trdo drže lesa.
Pridelek prihodnjega letu zna po mojem mnenji odvisen biti od obrezovanja in svetoval bi, prihodnje leto namesto navadnega reznika 2 — 3 ok s šparoni ali konji s 5 — 0 oki, narezati samo enega ali dva reznika z 1 — 2 o k a ni a, da se dobo zdrave in močne rozgve za prihodnjo leto.
Gotovo želim v splošni blagor, da ne bi imel prav, in nečem upanja tolikim kaliti, ali ne moreni se brez skrbi vjemati z mnenjem o zrelem grozdji iu z na to sc opirajočo nado, dasi je bila jesen prav ugodna.
Enako so tudi popred menili že meseca avgusta; sploh sc je trdilo, da bo dosti in dobrega vina, žalibog pa jc trsui les že meseca avgusta uaniesto še lc konec septem-
bra, za silo sezoril, malo grozdja kar ga nam je Se ostalo in katero mora, da daje popolnem dober pridelek, s t is jem in s perjem istodobno zoriti, dozorelo je vsled tega tudi za silo, in ni se moglo več tako razviti da bi dalo pričakovano kvaliteto tudi ako bi ne bilo deževalo, kar nas je prisililo zgodaj brati.
Na prid vsakega posameznega vinogradnika in dežele bi bilo, ako bi izkušeni vinorejci, katerib je mnogo v našej deželi, moje opazke sč svojimi dotičnimi mislimi in skušnjami nadaljevali.
J. Wokaun v Celji.
Opomenica.
(Izpisek iz uradne „L. Z.") Konkursi: Služba profesorja na zgornji gimnaziji v Ljubljani; — e. kr. sodidka v zgornjih Bela* nih; — c. k. sodn. adjunkta v Kostanjevici; — kan-celista v Litiji; — c. k. adjunkta v Kozjem; — profesorja na gimnaziji v Kudolfovem.
EkNekutlvnc dražbo: Posestvo J. Ogulin-a v Hribu 1831 gld. 24 jan. pri c. k. sodn. Metlika. — Posestvo Mico Ahčin v Smarji, 1097 gld. 15. jan. pri c. k. sodn. ljubljanski. — Posestvo Fr. <!odec-a v Gradišah, 1009 gld. 16. jan. pri c. k. sodn. ljubljanski. — Posestvo J. Oberstar-a v Kakitnicah, 786 gld. 3. febr. pri c. k. sodn. ribniški. — Pob. A Mauser-ja v Rnsbahu, 310 gld. 2H. jun. pri c. k sodn. Černomelj.
Ptitjcl.
31. decembra. F.IcTmiiL:  Zlatorepec, Poljčanc. — Kepnik, Gorica.
MmIIc : Hauzeli, Dunaj. — Fuks, Dunaj.
— Fussenegger, Dunaj. — Kcmschmid, Dunaj. — Grof Thurn, Goronsko. — Burgonelt, Lipnica. — Jentl, Dunaj. — Sartori, Trst. — Toman, Kainna-Gorica.
— Rouflberger, Dunaj. — Pukenincier, Dunaj. —
JPONlllllO.
Zahvala.
Prečestiti gospodi, katera je blagodarila šolsko mladež v Zavcu z lepimi božičnimi darili, se prisrčno zahvaljuje v imenu raz-vcscljenih otrok
Žavce dne 2G. grudna 1872.
France V u č n i k , nadučiteli.
Umrli v Uiinij.tiii
od 27. do 29. decembra 1872. Frane Brunclli v posilni delalnici 44 let star na sušici, Adolf Urcnec 2'/, let. — Jurij Zarnik, 62 let star, na pljučnem mortiidu. — Jot. Zadergala, delavec, 43 let v dež. bolnišnici vsled težkega telesnega poškodovanja. — T. Žitnik, delavec, 28 1. v dež. bolnišnici na sušici.
LlMtnlca uredništva. Več dopisov smo za to prvo številko prekasno dobili, uniest6 se torej jutri in pojiitrajsneni v list.
I.lHtnlca o|»ruvni*tva. G. Ljudovit L. (?) kolodvor Gorica. Naročnino prejeli a vašo ime jo nejasno pisano , torej prosimo adreso. — (J. J K.......v Kovigno. Vile imate od I. 1872 — 1.40 kina dobro. — G. St. P......Sisok. Poslano prejeli.
Hvala! — G. dr. Alf. It. H... c v Gorici. Poslano prejeli. Hvala 1 —
Dunajska borsa 28. decembra. Enotni drž. dolg v bankovcih .   66 gld. (55 kr. Enotni drž. dolg v srebru    .   .   70   „   60 „
18G0 drž. posojilo.....102   „ BO,
London.........109   „   .30 n
Kreditno akcijo...... 333   „   BO ,
Akcije narodno banko   .   .   . 9117   „   — „
Napol..........8   „   75 „
C. k. cekini.......6* „   16 „
Srebro........ 109    „  25 _
DenaŠnji list je „list na ogled'' za nena-ročnike, torej nekoleko-van.
Franc Kolmann &
t? Fjjithfjfiir*
priporoča svojo obilno
zalogo steklenega
in
|tor<* e I a us k tkft*a l> I aga
od najborniše do najnuiše bire. Tam sc nahaja
fabrike petrolejskih lamp; cena ravno ista kakor v iabriki sami. Prcdajc-valei dohodo p opus t.
Tudi sc nahaja ondi
zaloga fabrike
zrealov in pozlačenih okvirov
Kart f/rof Khish'tf-rrth
dedičev v lturgstcinu dalje obilna
zaloga v olji malanili slik
v  pozlačenih   okvirih , koliko tttn.tki    * f*l.4if*jr   toliko tudi jvr*'tr pi»<tf>hv po čudovito nizkej ceni. Tudi se sprejemajo naročila za
k rižev a pola
kakor tudi za oltarske slike v različnih velikostih po najnižjih cenah. ►Stanovitna zaloga
cerkvenih i salonskih lustrov.
Zapisniki cen, kakor tudi risarije na !(5—1) zabtevanje.
priporoča podpisani
obiskovanje svoje bogato založene prodajalnice
v žjfublfani  na glavnem trga  nasproti mestne hiše. Le - tu sc prav po nizki ceni prodaja: Bolnim:
Kazni bonbonsi, prsni siropi, izločki. Čokolade, esenci, kapljice pagliano-sirop, Moli-ove sajdlic-štupo, Gollis-ov Speisepnlver, očiščeno ribjo olje, sladovi (malz) izločki, nijilo i. t. d. razni zdravilski čaji za čiščenje krvi, za slabo prebavanje, zoper kašelj, prsne, pljučne bolezni, j etiko, kapljice zoper bolenje na zobu itd.
Zdravim:
Pravi rum jamama, ruski čaj, Vajhselgcist, Malaga-vino izleček iz mesa (Fleiscbextract). Kazna kadila, ki napravijo prijeten duh po sobah, anat. ustna voda, pasta in prah za snaženje zob.
Dobrim gospodarjem:
Stupa za konje,  goved in prasce; strup zoper podgano, miši, grilc ali surke;  stupa in vođa zoper stanico in druga sitna mrčesa; benzin zopor madežo na obleki.
ic azprodaja Icem:
Kazni balsami,  esenci, kapljice španski čaj,  koleščeki zoper gliste, razne žgano pijače, itd. itd.
Kazno dišavo za lišp, mnogovrsta mjila ali žajfa,  mazilo zoper ozebljino itd.
NIL    Izpiski vseh predmetov sc oddajajo in tudi po pošti brezplačno razpošiljajo.
Nizko ceno in dobro postrežbo zagotovlja in se obilnemu obiskovanju uljudno priporoča
M. Golob,
na glavnem trgu nasproti mestne hiše v Ljubljani.
I
Lampe za kamenovec (petroleum). Oifcvt
^-------------^ ^------------K-j.^T----r*i*^g^
Zaloga
»teki u. |ioi'<-oli«i»a in hthIov
m, &msmmm~&
v IJiioUani
na velikem trga stev. 2 poleg magistrata.
Naročbe se na vse strani natančno in bitro zvrSujejo, po najnižji ceni.
Lampe za kamenovec (petroleum).
»'/(^itifT_i-jsisa-taj*!---- i*irun
A. Popoyi<5,
kupčevalec s krojnim in modnim blagom,
IJiilil.juiii.
V
svojo  bogato sortirano zalogo  najnovejših Jonicev, mantil, dežnih   plnftcev, baSUkov, tclojercjeev in tclogrejnkih A longHlkuwl-ov, Mpalulli »ukciij
priporoča »Iuhčcv,
rob,  letnih in ziiiiNkih robcev —---»---------, -»--------
ia KOMpodo, odej in knmbrika, tibeta *V nikeju, rolet *u okna, rob za pobiatvo In /a^riii julu: najnovejšo obleke *a ko»»c v svili,
polusvili, oveji in poluvolni, v kauibriku, perkalini, briljantinu, pikć-ju m pikojskein barhentu; vseh vrst belo in podftivno blutfo In mnogo drugih malenkosti z zagotovilom najreenejšo postrežbe, izvršuje v nanj a naro-rila najna^leje in najceneje.
oŠ
I
Na prsih in plučah
bolim! se po  naravnem polu tudi v obupnih in ml zdravnikov ea neozdravljive rtizg]ii;eiiih •laOajlb radikalno oidrarUaJo
brez zdravila.
Po natančnem iioplsu bolezni jiove pismeno
Dil\ J. BI. FicRert, Bcrlill.
Wall-Strasse No. 23.
Honorar .r. pld. n. v., ki »e naj pismu priloZl.
(102—84)   broz zdravila |
■
Trgovski učenec,
zmožen slovenskega in nemškega jezika, dobre odgoje in z dobrimi šolskimi svedočbami se koj sprejme v moji
prodajalnici železnin, kovanin, kljiiearskih izdelkov
in orodja:
učenje trpi 3 leta: ko bi pa stariši ali varulii želeli, da jaz za obleko učenca skrbim, pa bi sc moral 4 leta vežbati.
(266—8)      .1. %. 14 a u i/Ji am iiitrr v o######~#r.
Epileptičen krč ali božjast
zdravi pismeno poseben zdravnik za božjast J)i*. O. l4illi*c*li. Berlin, Louisenstrasse 45. (255—3)
Pričujoče ima črez tisoč bolnikov v ozdravljenji.
T. u, Jelnižarjera lanke Sloraije.
Opravilni svet  »prve občne zavarovalne banke Slovenije'*  v Ljubljani  je  v svojej seji  dne '_'<!. t. m. sklenil,
da se bode prvi delniški kupon počenši od 2. januarja 1373. a edino le pri  glavnej blagajnici banke |
Slovenije izplačeval.
rAa ta kupon sc bode dalo izplačilo na dividendo prvega leta bankinega delovanja, namreč Tflf0 obresti za nominalni kapital medensnih listov, od dneva, katerega so se izdavali, đo konca 1872.
V Ljubljani 27. decembra 1872.
Opravilni svet
„prve občne zavarovalne nauke Slovenije
C. kr. dežel no
prva
privilegirana
kranjska        fabrika za perilo
in zaloga šivalnih  mas in
Vincenc Woschnagg - a v Ljubljani.
I   'jjtehljiiiti : (m Iti viti trt/ 237.
Z A I, O U K :
Si
V Trsta: foi.io MU.
•lil Z vdano podpisani priporočani po najbolji fabriški ceni in v lepi izbirki :
Vsake vrsto )»<ki*ilo Kit k«»n]>€». ]M'i»ilo xa »4>*|M)>4l4k. „       „   ]M»rilo Kit otroke, perilo za |M»Nt4'lj4», n       „   piiiie^a platna, »lilrliiig-cliiffotie, „       „   »ai-tiuie siaj« c. Itai-lieni«*. ]»i«|U«'», „       „   pozi m* lt<- »pletenine, kravate, l»u*like, „      „   ot- rut iti k«* ali kolerj4% nianfeetc.
•IttK izdelujem vse perilo iz dobrega blaga s priličnim krojem; šiv je skrben in trpeč. Ako si je kdo blago izbral, izdelujemo bitro in najbolje vsako vrsto perila po natančni telesni meri.
Pri zunanjih naroČilih naj sc pri gosposkih srajcah pove ovratua in prsna širokost, pri gospejskem perilu pa, ali je za debelo, srednjo ali šibko gospo.
•laz imam že več let na trgu stalno šHtjrevo zafutjit
Jt^r si vi i. \ m' v§ \ s i *
izvirno le najbolje kvalitete, iu priporočani naprej po cvlvai svotu xmti»e prave <t»ittttl.<t» \
Elias-Hove-šivalne mašine,
ki sc tukaj samo le pri meni prave dobivajo, ker imam zastopništvo lfo\vc-jevc kompanije v Novcm-Vorkn.
V štirih letih sem nad f>00 takih mašiti po]>rodal, in je bil z njimi vsak kupce prav zadovoljen, naj jih je kupil za domačo ali obrtniško rabo. To jc pač »mjhitljši tlitkuo. da so jako dobre, rabljivc in trpeče. Cena jim je zdaj tudi zelo nizka, in ker jih dam tudi na plačevanje v obrokih, jc vsakemu lehka.
•laz iniain v zalogi tudi mašine drugih skušenih naprav, tudi po llovvc-jcvcmu načinu narejene sploh najbolje in tudi cene
3MB   (i eniia n ij a - rofcne mašine. ~318*c_
Pri vseh mašinah sem več let porok, da so dobro izdelano in zastonj natanko podučim. Zunanja naročila na perilo in mašine sc na tanko izvršujejo iu zanesljiva postrežba se garantira. 1) Z vsem spoštovanjem
Viiicenc Woschnagg.        ^ (
izdatclj iu za uieduištvo odgovoren: Ivan fcicuieu.
Lastnina iu tisk ..Narodne tiskarne".