Poitnlna platan« v gotovini
loJtlKMl
ilustRovAnt 5RUŽ'msKi tcbniK izhAjA v čet Rte k
III. leto
V Ljubljani, 26. marca 1931
Štev* 13
Vandina osveta
Napisal W. Reese
V Vandinili očeJi so se kre-sali bliski, ko je rekla: „Meni hvala Bogu ni treba stati za štedilnikom in pometati sobe! Počemu neki ima človek ki-ščenice? Zatorej se ne bom nikdar dala zasužnjiti od proze vsakdanjosti, nego bom vedno stremela po višjih stvareh. Sreča še. da so v dvajsetem stoletju vendarle že prišli do spoznanja, da ima ženska prav tako pravico do duhovnih dobrin kakor moški! Moderna ženska se ima pravico izživeti! Da!'*
Doktor Berg je dobrodušno vprašal: ,,Povejte, gospodična, kje pa ste vse to brali, kar zdaj prinašate na dan?'4
»Prinašam na dan? Gospod doktor, take izraze vam prepovem! Vi me podcenjujete! In sploh: papa in mama mislita prav tako kakor vi!"
„Potem seveda ni čudo, da se čutite nesrečno!"
„0. niti misliti si ne morete, kako koprnim po tem, da bi srečala človeka, ki bi me razumel! Veste, strašno rada bi se seznanila s kakšnim slavnim možem. Tak človek bi me gotovo razumel!“
„Tudi jaz mislim še postati slaven!" jo je podražil.
,.Vi — s takimi nazori?!" Predirljivo se je zasmejala.
,,Gospodična Vanda, predlagam sklenitev miru!“
..Aha. izmuznili bi se?“ Previdno je odgovoril: „Ne smete mo krivo razumeti. Stvar je takale: drugi teden zapustim Berlin, ker nastopim službo v drugem uredništvu. Prej bi se pa rad od vseh ljudi v miru poslovil, torej tudi od vas..."
Willy Fritsch igra v filmu .Moja žena — tvoja žena* v Elitnem kinu Matici (Koto Ufa)
„Samo zato?! Torej sem bila za vas samo ena številka med drugimi?!"
Doktor Berg se je poslovil. Vanda pa je bila jako nesrečna. Prijateljici Heli je razodela svojo bolest: ..Med doktorjem Bergom in menoj
je vse končano, za zmerom in vselej! O, kako sem nesrečna! Pa se bom maščevala! Mu bom že imponirala! Da. bom mu!" Obrisala si je solze. „Da. potolčeni ga! Idejo imam! Pisala bom slavnemu profesorju Nadaljevanje na 203. strani
Mrtvaška roka
Fantastična zgodba Napisal Georg’ von der Gabelentz
(Gl. 11. in 12. štev. „Roniana“.)
TSDH*
Zaradi obolelosti vojnega ministra je ministrski predsednik prevzel njegove posle.
V, nedeljo se je mudil v Ljubljani podpredsednik vlade dr. Srškič.
,Finančni minister je potrdil proračun dravske banovine v znesku skoraj 173 milijonov.
Poplave so pojenjale in reke se vračajo v svoje struge.
Major Rekalov, ki je dobil nevarne rane o priliki eksplozije petard v Beogradu, je poškodbam podlegel.
V Ljubljani zgrade v kratkem šolsko polikliniko in razširijo umobolnico.
Lavantski škof dr. Andrej Karlin praznuje te dni dvajsetletnico svojega škofovanja.
-—Tenorist Rijavec, ki se je v zadnjem času udejstvoval v Nemčiji, odpotuje v Ameriko.
*
V romunskem parlamentu je prišlo v soboto do pretepa med vladnimi in opozicijonalnimi poslanci.
Zaradi carinske unije, ki sta jo sklenili Nemčija in Avstrija, so velesile vložile v Berlinu in na Dunaju demaršo, češ da gre za tiho priključitev Avstrije k Nemčiji.
Na Angleškem je ekspresni vlak „Leteči Škot“ skočil s tira. Doslej je 8 mrtvih.
V petek so neznanci umorili šefa irske državne policije.
„Zeppelin“ poleti v kratkem v Egipt in bo letel čez našo državo.
Filmski igralec Chaplin se je pretekli teden mudil na Dunaju. Nato je čez Benetke odpotoval v Pariz, kjer so ga sprejeli s silnim navdušenjem.
V petek zvečer je v Berlinu umrl državni kancelar Hermann Miiller.
Filmska igralka Marv Pickfor-dova se je na avtomobilski vožnji hudo ponesrečila.
Prejšnji četrtek je zadela italijansko letalstvo velika nesreča. Pri poskusni vožnji je padlo na tla vodno letalo, kjer so bili trije udeleženci italijanskega oceanskega poleta Maddalena, Cecconi in Dal Monte. Prva dva sta se najbolj lani proslavila, ko sta postavila svetovni rekord za polet v daljavo. Maddalena pa je bil znamenit tudi zato, ker je bil med rešitelji Nobilove ekspedicije. Bil je zelo priljubljen in so ga imenovali italijanskega Lindbergha.
Pretekli četrtek je bilo v Bolgariji več občutnih potresov.
Prejšnji teden je bila izvoljena nova sovjetska vlada.
Konferenca o carinskem premirju v Ženevi se je končala brez uspeha.
,Pazite,1 je zavpil, „to por vas ne izpustim več!“
Tedaj snamem orožje s stene in zamahnem z vso silo po tej roki. Nestvor s krikom odskoči. Ne da hi hil nameraval, sem mu z enim udarcem odsekal roko od lehti. Ko sem zagledal kri in njegov od besa in bolečin spačeni odurni obraz, sem se v blaznem obupu še bolj vrgel nanj in inu porinil, preden se mi je utegnil umakniti, jeklo v telo. Nato sem ga pobral s tal, si ga oprtal in ga vrgel v plamene kamina, na truplo pa nametal drv. Pokleknil sem pred ognjem in nisem imel prej miru, dokler ni dogorel poslednji ostanek tega strašnega človeka. ki me je mučil leta in leta. ki me je brez prestanka gonil po svetu in me zdaj napravil za morilca.
Kesanja nad tem svojim dejanjem tudi danes ne občutim. Doletela ga je samo pravična kazen, ki je je bil stokrat vreden.
Ko je ogenj dogorel, sem skrbno poiskal vse ostanke kosti, da bi jih spravil v zaboj in uničil. Našel sem vse, vse, bilo je strašno iskanje. Le desnica je manjkala. Vse sem preiskal — nikjer je ni bilo. Moral sem jo bil torej vreči v ogenj in sem to nemara v razburjenosti tistih minut pozabil. Še enkrat sem pregledal ves kamin, sleherni kupček pepela — nič! Nikjer nič! Tedaj sem se zagrabil za čelo. meneč, da še zblaznim."
Bolnik se je sklonil k meni in se mi zasrepel v oči.
„Vidite, tista roka, tista strašna roka takrat ni zgorela. Skrivoma, brez glasu se je splazila proč, med tem ko sem brskal v kaminu. Zbežala je v kateri kot, morda je splezala tja k onemu oknu, zakaj bilo je od-
prlo. Odrinil sem vse pohištvo od zidu in trepetaje posvetil pod vsako omaro, pod vsak stol. Kakor blazen sem se še enkrat vrgel na oni strašni zaboj, kjer so bile zoglenele kosti. Vsako posamič sem vzel iz njega, jih položil drugo zraven druge, dokler ni bilo vse okostje pred menoj na tleli. Stokrat sem si potegnil čez oči — vselej je desnica manjkala.
Potem pepel v kaminu. Čeprav je bil še vroč, da me je žgal v roke, sem ga otipaval s prsti — zaman, vse zaman. Roke ni bilo.
Kako naj vam popišem, kaj sem takrat prestal?
Nihče ni bil videl grbca, ko je prišel k meni. Nihče ni opazil, da bi bil izginil, in nihče ni poizvedoval po njem. Ta umor je ostal neodkrit in nekaznovan.
Teda j sem si izmislil pravljico: svojim ljudem sem dopovedal. da se bojim strahu in da se zaradi njega ne upam več v noči tega umora ostati v hiši. Da se preselim—mislil sem na to — a kaj bi mi pomagalo? Samo sum bi zbudil, in ona roka bi me vendarle nekoč našla. Moje ljudi je strah pred belo živaljo, ki je ni nihče nikoli videl. Tudi jaz, saj je smešno, tudi jaz je nisem videl, samo izrodek moje domišljije je, kaj ne? Kaj naj bi bilo drugega, in vendar se bojim in vem, da se bo enkrat vrnila. Z vašo pomočjo ji hočem nocoj stopiti nasproti, uničiti moram tudi poslednji ostanek tiste mrtve pošasti, ki mi je razdejala življenje.*1
„Ne razumem," sem rekel, .,kako morete trpeti za tako nemogočo fiksno idejo? Denimo. da se je res vse tako dogodilo kakor ste povedali — kako naj bi vam bila mogla biti ona roka, roka mrtvega človeka nevarna?"
Priznam, da' sem hotel s takimi besedami le samega sebe pomiriti. Rosen je naglo odgovori |:
„Kako naj trpim za tako stvarjo? Ali ne čutite sami, da je baš to noč nekaj posebnega? Nocoj je čisto drugače kakor druge noči, čisto drugače. O, saj so noči, ko je tu, daleč od sveta, čudovito lepo in prijetno. Ljubim to samoto, ta gozd, te travnike. Toda nocoj, ta mrtvaška tišina okoli hiše, celo potok ne žubori kakor drugače. To tipanje in trkanje zunaj na oknu. na vratih, te tihe stopinje... To capljanje in šelestenje na hodniku... Vi ste mislili, da so podgane. O ne, to je tista bela žival! Slutim, ne, v e m , da je nocoj spet v bližini, da to noč preži name. da se plazi okoli hiše. da bo kdo ve odkod iznenada skočila name!"
Bolnik se je sesedel na stolu. kakor strt ob spominu na svoje strašno dejanje. Nič večni rekel, obe roke je oprl na sabljo, ki jo je držal predse, in njegove oči so iskale in begale po sobi.
lako tiho je bilo, da se mi je zdelo, da čujem utrip najinih src. Pridrževala sva sapo in čakala. Nisem se upal pogledati v žareče žrelo kamina, boječ se. da ne bi tam zagledal mrtvega grbca.
Ura je počasi odbila enajst udarcev. Rosen jih je štel.
..Enajst, č ujte. enajst je!" je zavpil in skočil pokonci. ..Enajst kakor takrat! Zdaj mora priti!”
Nesrečnež je jel divjati po sobi. lesketajoče se jeklo je vihtel v stisnjeni pesti in začel spet iznova iskati po tleh. pod pohištvom in v kotih.
Zdajci je obstal sredi sobe. gornji del života je sklonil naprej kakor sabljač, vse mišice na njem so se napele, oči je trdno uprl v vrata. Znoj mu je v kapljah udaril iz čela.
Tudi jaz sem planil na nogi-. Blaznež z vihtečo sabljo pa me je zdaj manj navdajal z grozo kakor neki šum. ki je postajal vso razločnejši in ki
ON
VSE
JE
VSE MU DOBRO TEKNE!
Ali ima težave pri prebavi? Zaprtje? Tega on ne pozna. On vzame vsak dan pol ure pred zajtrkom na prazen želodec skodelico
..PLANINKA*4 čaja iz zdravilnih planinskih zelišč. ..PLANINKA44 mu ohranja v redu \es njegov notranji ustroj, njegovo prebavo, t. j. ključ njegovega zdravja. Briga se za redno odvajanje, čisti črevesje in preprečuje kopičenje lenih mas, ki pogosto tvorijo jako škodljive, tako imenovane črevesne strupe in spravljajo v nered človekov notranji aparat. razen tega pa so jim posledica tndi pobitost, utrujenost, siabost in slaba delovna sposobnost.
Zlasti zdaj spomladi ni moči dovolj priporočati zdravljenja 8 do 12 tednov s ..PLANINKA44 čajem, ki sestoji po večini iz domačih planinskih zelišč.
Začnite tudi vi še danes s
.planinka- i«1'1"
Bahovec
Navdušeni boste. Dobi se v lekarnah. Odklonite ponaredbe in izrečno zahtevajte ..PLANINKA44 čaj Bahovec \ plombiranih zavojčkih z. napisom proizvajalca
LEKARNA
MR. BAHOVEC
LJUBLJANA
	
u	
u HHBSflH	
je prihajal iz veže. Zdaj je bil že bliže jpri vratih. Toda to niso bile mirne stopinje človeka niti živali, tako se mi je zdelo, kakor da bi praskali nohti.
Začutil sem. kako me je od nog do glave mrzlo izprele-lelo. Zaman sem se ozrl okoli sebe po kakem orožju, čeprav sem vedel, da z njim ne bi znal kaj početi. Že prihodnji trenutek je moralo tisto stopili v sobo, planiti na naju,
ta pošastna, bela žival. Na ves glas sem (Zavpil:
„Saj nič ni! Gotovo ne — bodite mirni, za Boga!"
„Zdaj pride!" je zahropel Rosen.
Njegove od brezumnega strahu razširjene oči so srepele v neko nevidno bitje, k,i se mu je bližalo očividno plat-zeč se po tleh, zakaj te oči so se v pošastnem strahu upirale v tla. Počasi je dvignil oboroženo roko in visoko nad glavo zamahnil v udarec, njegova prša so hropla in sivi lasje so se mu ježili.
Vedel sem: nekaj je moralo biti. Saj sem vendar čul, kako je prihajalo po tleh, čul sem nohte, ki so praskali po lesu. Toda videl nisem ničesar, naj sem še tako napenjal oči. Toda čutil sem, o razločno sem čutil, da nisva bila več sama v sobi. Tistih trenutkov ne pozabim nikoli več. Groza me je stresla. Moral sem se pri jeti za mizo. zakaj sapa mi je pohajala. Še malo. pa bi me bila minila zavest; moji čuti so bili napeti kakor lok, ki mora vsak trenutek počiti.
Zdajci je Rosnovo orožje do bliskovo zamahnilo, toda že prihodnji trenutek se mu je iz stisnjenega grla vrešče izvil strahoten krik. omahnil je nazaj, kakor da mu je nekaj planilo na prsa, in telebnil na tla. Njegovi prsti so izpustili sabljo, z obema rokama ie zagrabil v zrak po nečem, kar se ie zdelo, da mu leži na prsih. Trzal je in grabil po nevidnem sovražniku, in njegovi kriki so kmalu zamrli v h ropenju.
Nisem se mogel ganiti, mo-ii udje so bili kakor iz svinca. Gledal sem ta strašni boj. ne da bi ga mogel rešiti ali mu vsai priti na pomoč.
Čez nekaj sekund so Ros-nove lehti mrtvo ohlapnile. Kmalu je bilo vse mirno. Nič več se ni zganil. Tedaj sem se sklonil čezenj. Oči so mu stopile iz iamic in osteklenele. usta pa je imel odprta, kakor bi se bil zadušil.
Konec na 207. strani
S JR C E V OKOVIH
R o m a n
Napisal Mirko Brodnik
Prvi del
ŽIVI MRTVEC
Štirinajst o poglavje
ODHOD
Ko se je Vera vrnila od starega Slavca, je povedala Zori, kako je starec sprejel vest o smrti svojega sina. Deklica je tiho poslušala svojo prijateljico. In ko je Vera končala, jo je Zora prijela za roko in tiho rekla:
..Kaj ho zdaj, Vera j* Ka j naj storim?"
Njen glas je bil tako obupen in brezhaden, da Vera ni vedela, kako bi jo potolažila in ji vlila nove vere. Pobožala je njene lepe lase in ji dejala: .,Nikar ne misli na to.“ Drugega ji ni vedela povedati. Prijela jo je za roko in odvedla v salon, kjer je bila večerja že pripravljena.
Ko so pojedli, se je Vera nenadoma obrnila k notarki in ji povedala, da se drugo jutro vrne domov.
..Od doma so mi pisali, da me čakajo. Zvedeli so. da sem dobila dopust in da sem zdaj tu."
..Kaj. zapustiti nas že misliš?'1 se je začudila notarka. ..Saj si vendar obljubila, da ostaneš nekaj časa pri nas! Kaj ne Zora. da mora še ostati ?“
Zora se je samo nemo nasmehnila. Saj je dobro vedela, kam meri Vera s svojimi besedami. Toda sama se tega ni upala omeniti. Vendar pa je Vera takoj nadaljevala.
„Zoro pa vzamem s seboj, da veste. V tej puščobi bi ji bilo preveč dolgčas. Potrebna je zabave in razvedrila. Pri nas bo imela obojega dovolj. "
Notarka je skoraj onemela. Da bi Zora odšla od doma? Kaj bo potem ona počela? Vendar pa jo je Vera znala pregovoriti. Kmalu so bili edini. da Zora drugo jutro odide s prijateljico in da ostane pri njej nekaj dni. Ko je notar videl, da je že vse dogovorjeno. ni hotel ugovarjati.
..Samo da mi jo vrneš zdravo in celo." se je obrnil k Veri in ji zapretil s prstom.
PREJŠNJA VSEBINA
Zora je pisala svojemu ljubimcu poročniku Slavcu na fronto, da njuno razmerje ni ostalo brez posledic. Branko Slavec pa mora v boj in potem brez sledu izgine. Stotnik Kregar, ki tudi skrivaj ljubi Zoro, se je polastil njenega pisma, ki ga je našel pri hudo ranjenem Slavcu. Nekaj dni nato zagledata Zora in njena prijateljica Vern. ki vsak dan čakata Brankovega prihoda, stotnika Kregarja, ki stopi iz vlaka. Vsa v skrbeh in hudih slutnjah vpraša Zora Kregarja, kdaj pride Brunko. Kregar ji obzirno pove, da ga ne bo več in da mu je pred smrtjo naročil, naj se on poroči z njo, da jo obvaruje sramote. Na Zorino zahtevo potrdi to tudi s prisego.
Vern prevzame nase težko dolžnost, da sporoči Brankovemu očetu sinovo smrt.
Ko sta bili deklici v spalnici, je Zora objela svojo sestrično in ji rekla:
..Ne morem se ti dovolj zahvaliti za to kar si mi danes naredila. Saj veš. da se sama ne bi nikdar upala prositi. *
Vedela sem in prav zato sem storila namestil tebe. Jutri se s prvim vlakom odpeljeva. In da veš, najmanj mesec dni ostaneš pri meni! Potem..."
Nenadoma je prestala. Pogledala je Zori v obraz, ki se je nenadoma spačil od bolesti.
„Kaj bo potem?” je Zora tiho vprašala.
..Naj bo že karkoli. Zdaj ostaneš pri meni in ne boš smela nič misliti na to. kaj še pride."
..In Kregar?"
Kregar? Nanj Vera še pomislila ni. Pogledala je svoji prijateljici v oči in jo vprašala :
„Kaj imaš proti njemu? Zakaj se ga tako bojiš?"
..Sama ne vem." je dahnila Zora z drhtečim glasom. ..Nekaj mi pravi, da je bila tragedija, ki mi je o njej govoril. vse bolj strašna, in da..."
Stresla je glavo. Vera pa se je sklonila k njej in ji I ju-beče šepnila na uho:
..Nikar ne misli na take reči. Ubijejo te.“
Zora pa je samo odkimal^ z glavo, kakor bi bila preslišala njene besede. Krčevito ji' mečkala v roki robec, ki je bil ves moker od solza. In potem si je zakrila obraz:
..Nekaj mi pravi, da te tragedije še ni konec, in da bom jaz n jena druga žrtev. Tn tega bo kriv o n !“
Krčevito se je pritisnila k Veri:
..Sovražim ga. čeprav ne vem zakaj. Nekaj mi vliva v srce grozo med n jim. In če pomislim na Brankove posledn je besede..."
Vzdrhtela je in bolestni trzaj se je izpremenil v glas. ki je prihajal iz njenega grla:
.,Joj. Vera. kaj bo z meno i!... Kaj me še vsi' čaka!"
Potem si je obrisala oči in vstala.
..Naj bo že karkoli." je rekla in njen glas je nenadoma
postal hladen in odločen: „Naj se že zgodi karkoli:	Močna
hočem hiti in premagati vse. Vse hočem pretrpeti zaradi njega, ki sem ga ljubila in ki ga se zmeraj ljubim, čeprav je...”
Siedi besed je utihnila. Le ustnice so se ji še gibale m Veri se je zdelo, da na njih čita besedo .mrtev !
„... in zaradi njega, ki še pride. Njemu hočem živeti in mu biti vse. V njem bom imela njega, Branka, ki ga več ni. V njem bom našla tolažbo za vse gorje, ki me še čaka."
,,Dobra in hrabra bodi, tako. kakor si zdaj, in ne bo ti težko preboleti tega udarca usode," je tiho rekla Vera in jo ljubeče poljubila na čelo.
In ko je Zora legla v posteljo. je Vera sedla k njej in cula ob njenem zglavju, dokler ni revica zaspala.
Potem se je tiho vrnila k svoji postelji. In ko je že davno utrnila luč, je še zmeraj slonela na blazini in strmela v lemo.
Tudi ona se je bala tega, kar bo še moralo priti, tudi njej so skrivnostne slutnje stiskale srce.
P e l 11 a j s t o poglavje NA VERINEM DOMU
ko je drugo jutro obstal vlak na novomeški postaji, je izstopilo le malo potnikov. Med zadnjimi sta bili Vera in Zora. Naglo sta krenili k izhodu. kjer je že čakal voz. Vera je namreč v Ljubljani brzojavila materi, da pride in da privede Zoro s seboj.
Skočili sta na voz in se zavili v odeje. Hlapec pa je poskrbel za prtljago. Nato je zlezel na kozla in pognal.
kmalu je peljal voz po ravnini. V hladnem jutru so se podile megle tako blizu, da bi segel človek po njih in jih zgrabil, če se ne bi nenadoma razblinile v nič. Na vzhodu je jelo solnce počasi lesti izza hribov, kakor.bi se mu ne ljubilo vstati in pogledati v ta mrzli dan. In potem se je ne-
nadoma vsa slika izpremenila. Megla so se dvignile in pred sestričnama je ležala poljana \ ognju žarkov, kadilo se je iz nje in sopara se je leno vlekla po razorih. Travniki so se zaiskrili v neštetih biserih, da jima je jemalo pogled. Nebo je Inlo še zmeraj rdeče kakor hi gorelo, in pod njim so počasi prhutali' vrane in žalostno krakale.
kmalu pa se je ravnina zožila v dolino. Obakraj ceste so vstali griči, z drevjem porasli. In potem so prišla drevesa čisto blizu, in preden sta se zavedli, sta se že peljali po gozda. Ro poledenelih tleh so udarjale podkve, da je odmevalo med drevjem. Časih se je nad njima osula vejica, Srež se je nekaj časa vrtinčil po zraku, potem pa je obležal na tleli. Tedaj pa je hlapec udaril po konjih, da so poskočili in zdrveli naprej, kmalu je bilo tudi gozda konec. Dolina se je spet razširila in voz je obstal pred visoko lepo hišo, ki je zrasla ob cesti.
Voznik je počil z bičem in zlezel s konja. Potem je pomagal Zori in Veri z voza. Med lem so se odprla hišna vrata in na pragu se je pokazala starejša gospa, ko je opazila naši znanki, je prihitela k vozu in ju objela. Bila je Verina mati, gospa Perkova, vdova po nadučitelju.
Naročila je hlapcu, naj odnese oba kovčega. in odvedla svojo hčer in Zoro v hišo. Malo nato so se v kuhinji že vneto pogovarjale.
„Roman“ stane
1 mesec 8 Din, % leta 20 Din, pol leta 40 Din, vse leto 80 Din. — Račun pošt. hr. v Ljubljani št. 15.393. — Dopisi:	„Roman“,	Ljubljana,
Breg 10. — Naročnina za inozemstvo (vse leto): v Avstriji 14 šilingov, Nemčiji 9 mark, Franciji 50 frankov, na Čehoslovaškem ?0 kron, v Italiji 40 lir, Belgiji 14 belg, Angliji 9 šilingov, Holandiji 5 goldinarjev, Egiptu pol funta, Severni Ameriki 2 dolarja. Za ostalo inozemstvo vseletno 120 Din v valuti dotične države, pol leta pa 60 Din. Posamezne številke: v Jugoslaviji po 2 Din. v Italiji pa po 80 stotink.
Prvo materino vprašanje je bilo, kaj pomeni njen nenadni prihod, toda Vera ni bolela priti z besedo na dan. Rekla je samo. da je bila nekaj dni pri Stojanovih in da ji je zdaj pripeljala Zoro pokazal.
..Saj je res dolgo nismo videli," je rekla gospa. „Kdaj si bila zadnjič pri nas. Zora? Tri ali štiri leta bo tega, kaj?"
..Menda bo res že tako dolgo." je odgovorila. Zora. „Saj moram zmeraj tičati doma. Nikamor me ne puste. Prav čudim se, da jih je znala Vera pregovoriti."
Tedaj se je Verina mati nenadoma obrnila k hčeri.
„Da veš, Vera: Vinko je pisal, da pride jutri na dopust."
,.Vinko?" je veselo vzkliknila Vera. Toda takoj se je spet zresnila. Videla je Zorin obraz, ki je nenadoma postal ves žalosten. ..kaj pa je še pisal?" je vprašala mater, ki se je kar čudila, kako je mogla tako nenadoma izpremeniti glas.
„Nič posebnega. kakor zmeraj. Zdaj je že nekaj časa na ruski meji. Pravi, da imajo zmeraj dovolj dela. Dela..." je žalostno ponovila. ..Posebno pred nekaj dnevi je moralo biti hudo. Takrat jih je dosti padlo. Tudi precej naših. Hudo mora biti gori. ko bi bilo le kmalu konec! Koliko jih je bilo že nesrečnih zaradi tega!“
Zori je nenadoma rdečica zalila obraz. Vedela je, prepričana je bila. da govori Verina mati o boju, kjer je padel njen Branko, a ne sme je vprašati, ničesar ji ne sme odkriti. da se ne izda.
„Pojdiva malo ven,“ je s težavo rekla. ..Zunaj je tako lepo."
Vera se ni upirala. Ko sta bili zunaj, je prijateljici stisnila roko.
„Nikar se ne muči s tem." jo je tolažila. „Če pride Vinko, pove1 morda kaj več. Tn on vem. da bo povedal, če le kaj ve. Že zaradi mene."
„Zaradi tebe?" se je Zora grenko nasmehnila. Začutila je, kaj Veri Vinko pomeni. Nekaj kakor zavist jo je obšlo. Pomislila je, da je bila še pred nekaj dnevi tudi ona tako srečna. In kako je potem vse nenadoma prišlo! Kakor meglica je izginila zavist iz njenega srca. Zavedla se je, da se s tem Vinkom lahko prav tako zgodi kakor se je z Brankom...
Gospa ju je poklicala na ča j, ki ga je bila med tem pripravila. In potem je minul ves dan v pogovorih. Ko sta zvečer Zora in Vera legli k počitku, je bila Zora dosti bolj mirna kakor druge dni.
„Vidiš, pa je le res, kar sem ti rekla. Spremembe zraka in okolice si bila potrebna. Videla boš. Čez nekaj dni bodo tvoja lica cvetela kakor
v «<
roze.
Umolknila je. Zora pa se je stisnila k njej.
„Ko bi le bilo res!“ je vzdihnila. „Toda jaz se bojim, tako bojim..."
Zora je drugo jutro še spala, ko je bila Vera že pokon-cu. Kako ne! Vedela je, da pride Vinko, in hotela ga je videti čimprej, ne samo zato, ker je občutila do njega, kar je mislila, da je več kakor prijateljstvo. ampak tudi zato, ker je hotela od njega izvedeti, ali morda res kaj ve o poročniku Slavcu.
Vinko Kalan je bil še mlad. Komaj dva in dvajset let je imel, toda kmalu po začetku vojne so ga poklicali na bojno polje.
Z Vero sta se že prej dolgo poznala, saj sta hodila skupaj v ljudsko šolo, čeprav je bila Vera skoraj dve leti mlajša od njega. In tudi ko je Vera hodila v Ljubljani na učiteljišče, sta se dostikrat videla. Neko globoko prijateljstvo sta občutila drug do drugega. Vera se sama ni zavedala, ali je to samo prijateljstvo ali morda kaj več. Toda Vinko je bil tako tih in resen... Nikdar ji ni rekel besedice, ki bi povedala, kaj pravi njegovo sr-
ce. In vendar se je dobro spomnila. Takrat malo pred maturo je bila malo bolna. Ko se je čez nekaj dni vrnila v šolo. je bil prvi, ki ga je videla, Vinko. Kako je bil bled! In ko ga je vprašala, kaj 11111 je, je rekel, da ga je tako skrbelo zaradi nje. Potem je odšel na Dunaj in ona v svojo prvo službo. Dostikrat ji je pisal, skoraj vsak drugi dan. Nekega dne pa je dobila od njega vest, da je poklican k vojakom.
Bala se je zanj. Takrat je prav za prav prvič občutila, da njuno prijateljstvo ni samo prijateljstvo, da je nekaj več.
In zdaj se bosta po dobrem letu spet videla. Veri je zaigralo srce, ko .je na to mislila. Bog ve kaj ji bo lepega vedel povedati?
Mati je poznala njeno skrivnost in ni nič rekla. Vedela je, da je Vinko pošten fant, in zato se ni bala za svojo hčer. Še celo vesela je bila. da je to prijateljstvo, ki je bilo že od mladih nog, ostalo še dalje tako trdno, in nikogar si ni bolj želela svoji hčeri za moža kakor Vinka.
Tudi Vera je to dobro vedela. In ve;ndar — kadar jo je mati kaj vprašala zaradi njega, je molčala.
Danes je sedela Vera v jedilnici in delala ročna dela. Zora je še spala gori v sobi, mati pa je že pripravljala za kosilo. Tedaj pa so se nenadoma odprla vrata in na pragu se je prikazal — Vinko. Od presenečenja je Veri pa-
VSAK »AS liVHtAŠAS.Ii:
Odgovori na 202. strani
1. Koliko je v Evropi vladajočih monarhov in koliko prezidentov?
2. Kaj je bil prejšnji poklic filmskega igralca Con rada Nagla?
3. Koliko popije diabetik vode na dan?
4. Kaj je diabetik?
5. S čim pokvariš velik lonec medu?
6. Koliko telefonskih pogovorov pride v Newyorku na 1 sekundo?
7. Kduj bo „Roman“ izhajal vsaj na 20 straneh vsak teden?
del prtiček, ki ga je delala, na 'Via:
„Vinko! Kdaj si prišel, da te nisem čula?"
,,Pravkar," se je nasmehnil in dvignil k ustnicam roko, ki ■ nn jo je podala.
„Tak sedi vendar," mu jc rekla nato. „Povej, kaj veš novega. Pri vas gori se zmeraj kaj zgodi!" se je v zadregi zasmejala.
,,Novega dosti,“ je rekel. ..Kako pa da si doma?" jo je vprašal.
..Dopust sem dobila," mu je povedala. „Z notarjevo Zoro sem tu. Saj jo moraš poznati. Moja sestrična je, pravila sem ti že o njej. S poročnikom Slavcem je bila zaročena. Daj. povej, kaj veš o njem, Tam nekje blizu na meji je moral biti, kjer si bil tudi ti."
„S poročnikom Slavcem? Moram ga poznati. Tako znano ime. Seveda — na Dunaju sva se spoznala." Zdajci pa je piestal. ..Slavec... Slavec... Bog!"
Obrnil se jek njej in ji čudno resno pogledal v oči.
..Ali ona že ve?..."
„Da je padel? Ve. revica. In kje si ti zvedel? Ali veš kaj več? Povej, povej!"
..Prav malo vem," je odvrnil. „Nismo bili tako blizu. Zvedel sem samo, da jih jt' dva dni pred mojim odhodom strašno dosti padlo in med temi je bil tudi poročnik Slavec. In šušljali so, da ni bilo vse v redu. Majhno četo so poslali v boj kakor v klavnico. Sicer pa je to pri nas nekaj navadnega..."
Premolknil je. Vero je kar groza obhajala, ko ga je poslušala.
„Ničesar drugega ne veš?"
„Ne, ker sem potem odšel na dopust. Zdaj pa pojdiva v kuhinjo. Kakor bi mi nekaj reklo, da si ti tu, sem prišel kar sem in se pri tvoji materi niti oglasil nisem. Spodobi se, da jo grem pozdravit."
.,Pojdiva," je rekla in vstala. Potem pa ga je prijela za roko. „Če te Zora kaj vpraša, ji nikar ne omeni govoric, ki si
jih tuI. Morda niti res ni in bi bilo škoda, da bi se še bolj žalostila, kakor se že. Ali mi obljubiš?"
„Dobro. Če me vpraša, ji povem samo. da sem eni. da ga ni več.“
„Niti tega ji ni treba reči. Rajši sploh molči."
Takrat so se odprla vrata. Na pragu se je prikazala Zora in obstala, ko je zagledala neznanega človeka v sobi. Vera je stopila k njej in jo prijela za roko:
„Vidiš, to je moj prijatelj Vinko. Pravkar je prišel.“
Mladi častnik in Zora sta se hitro seznanila, toda besede jima niso hotele prav z jezika. Nihče ni hotel začeti. Vinko, ki je vedel, kako je, je molčal, ker se ni hotel izdati, da že nekaj ve o njej. pa tudi Zora se je bala načeti vprašanje. Končno je vendar rekla Vera:
„Zora, vprašala sem Vinka, pa pravi, da ni ničesar izvedel, ker je prej odšel na dopust."
Deklica je samo nemo prikimala.
Potem so vsi trije odšli v kuhinjo, kjer se je gospa nemalo začudila, ko je zagledala mladega častnika, ki ga je pričakovala šele pod večer.
Za popoldne so se domenili, da napravijo majhen izlet na hrib.
Šestnajsto poglavje NA IZLETU
Nedaleč za hišo se jei dvigal hrib, kamor so se namenili. Mladi častnik, ki se je bil med tem preoblekel v civilno obleko, si je oprtal nahrbtnik; v njem je Vera pripravila malico.
Vera je pregovorila tudi mater, da se jim je pridružila. In tako so po kosilu stopali v hrib. Stara gospa je šla z Zoro, Vera in Vinko pa pred njima.
Dan je bil lep in solnce je skoraj pripekalo. Zora, ki že dolgo ni bila vajenih takih iz-
letov. je kmalu začutila, kako se je loteva utrujenost. Tudi gospa je precej težko šla v hrib, tako da sta jima Vera in Vinko, ki sta šla pred njima, kmalu izginila izpred oči.
Sama nista vedela, kdaj sta se odtrgala od ostalih. Ko sta se čez nekaj časa ozrla, nista videla nikogar. Vinko je hotel počakati, toda Vera ga je pregovorila:
»Pojdiva počasi naprej. Drugače sc utegneva prehladiti, ker sva oba precej zasolila."'
Vera je bila od hoje vsa rdeča v obraz in oči so ji žarele. Vinko kar ni mogel odtrgati oči od nje. Čutil je, kako ga nekaj vleče k njej, toda znal se je premagati in ostati na zunaj ravnodušen.
V tem sta prišla na sleme. Majhna kapelica je stala tam, staro znamenje, o katerem ni nihče vedel, kako dolgo je že. kar so ga postavili. Majhen lik križanega je visel v njem in okrog' nekaj suhih cvetic. Bog ve kako dolgo so bile že tam in kdo jih je prinesel?
Vera jih je vrgla proč in jih zamenjala s telohom, ki ga je med potjo nabrala.
„Vidiš." se je nasmehnila VinKU, „rekel si mi, zakaj trgam cvetje. Samo zato sem ga potrgala. Ali ne veš, kaj pravijo o tej kapelici?“
„Ne!“
„Poslušaj. Še iz turških časov je. Zgradili so jo takrat, ko so skoraj vsako leto divjali Turki tu okoli. In tisti dan, ko so jo blagoslovili, je bila vsa polna cvetja. Kmalu pa se je začela širiti govorica, da setu godi nekaj čudežnega. Tisto cvetje ni ovenelo, čeprav je »;ilo brez vode. Mesece in mesece je ostalo tako in ljudje so začeli k znamenju romati. In ko so nekega dne spet prišli, cvetja ni bilo več. Nenadoma je zvenelo in se spremenilo v zgrbančene rjave lističe. Župnik, ki je takrat pasel ovčice v tej fari, je bil pobožen mož. Vedel je, da se to ni zgodilo kar tako brez vzroka. Sveto-
Ol /Ul o
n t /icvU>
<T -
v- 4	m*.
Samo pri A.PRELOG LJUBLJANA, Marijin trg.
val je faranom, naj se pripravijo, ker se je bal, da to ne pomeni nesreče. Povedal jim je tudi, da je imel sanje, v katerih se mu je prikazal križani in mu rekel, naj zbere svoje ovčice. In res so se zbrali vsi farani v cerkvi in prinesli s seboj vse imetje. In ko so bili sredi molitve, so nenadoma skozi okna zagledali rdeč soj in začuli kričanje. Turki so bili v vasi, in n jih domovi so zagoreli. Če se ne bi bili takrat zbrali v cerkvi — bog ve kaj bi bilo z njimi?"
Vera je utihnila. Potem pa je spet povzela:
„To je bilo še takrat, ko so Turki vdrli v deželo. In potem jih je znamenje vselej opozorilo na njihov prihod, da so se utegnili pripraviti in se zateči v cerkev, kamor Turki niso mogli priti. In potem ko je prišla kuga, je župnik snel ta križ in vsakdo, kdor se ga je dotaknil, je ozdravel. Ali ni to čudno?"
Pomolila je. Vinko je stal poleg nje in ji od strani gledal v obraz. Kako lep se mu je zdel ta obraz v molitvi! Ko je končala, se je obrnila k njemu:
„Pravijo, da se vse, kar se prosi pred tem križem, izpolni."
„Vse? In kaj si prosila?"
Pobesila je glavo in rahla rdečica ji je zalila obraz. Ko mu je čez nekaj časa pogledala v oči, je bil njen oogled miren.
„Za tebe sem prosila, Vinko," je rekla tiho. „Za tebe, da se ti kaj ne pripeti na tujem."
Pod njima je ležala dolina vsa lepa in pokojna, kakor bi se zbujala iz zimskili sanj v pomlad. In vendar še zime ni bilo!
Vinko jo je prijel za roko in ji liho rekel:
,.Če bi bilo pri nas tako. tam gori. Vidiš! 'tam pa je mraz, tla človeka zazebe v srce. Ko bi imel tam koga. da bi mi vlival vere v srce, kakor si mi jo ti s svojo molitvijo!"
Stala je zraven njega in sama ni vedela, kdaj je njena desnica našla njegovo roko in mu jo toplo stisnila.
„Počakaj še malo, Vinko, saj bo vsega konec. Saj mora biti konec. Vse ga kaže."
„Če bi vedela, kako težko ga čakam."
Hotel jo je pobožati po laseh. ko je videl, kako je dvignila glavico k njemu in mu pogledala v obraz, toda izza. ovinka sta se tedaj prikazali Zora in gospa. Roko v roki pohitela k njima.
„Obleeita se vendar, otroka. da se mi ne prehladita," je dejala gospa v skrbeh. ..Saj sla vendar že loliko stara oba. da bi to lahko vedela."
„Nič se ne bojte." se je pošalil Vinko. ..Kopriva ne pozebe."
Tedaj se je Vera zasmejala. ..Koprivaf/Kaj pečem?"
Gospa, ki je menda prej opazila prizor pri znamenju, ni nič rekla. Samo postrani je pogledala Vero.
Ko so se čez dobro uro vračali domov, je šlo solnce že k zatonu.
S e d e m n a j s t o p o -g 1 a v j e
KREGARJEVO PISMO
Tako so minevali dnevi. Sestrični sta hodili skoraj vsak dan z mladim častnikom
na izlete in časih se jima je pridružila tudi Verina mati. Verino prerokovanje se je res izpolnilo. V družbi veselih ljudi je tudi Zora časih pozabila na žalost, ki jo je trla, in na njenem obrazu se je spet pokazala rdečica. 1 oda prišle so ure, ko se je spet zavedla svoje nesreče, in v teh urah jo je mučil obup, ki jo je ubijal. Podzavestno je občutila, kaj se dogaja v duši prijateljice. „Naj uživa srečo," si je takrat rekla, in grenak nasmešek ji je vselej obkrožil ustnice. Ni hotela mučiti Vere s svojim trpljenjem, zato ga je še težje prenašala. Časih je trpela, da bi bila najrajši zbežala daleč, kjer je ne bi nihče videl, morda celo v smrt, toda dobro se je zavedala, da tega ne sme storiti zaradi njega, ki ga nosi pod srcem. Skoraj vsako noč je tako trpela. Čutila je. kako se v njej zbuja bitje, ki mu bo mati, in bala se je trenutka, ko bodo to zvedeli tudi drugi.
Od doma so ji skoraj vsak dan pisali. Zora je vedela, kako težko jo pogrešajo, toda bala se je doma in trepetala je ob misli na dan. ko sc bo morala vrniti. Skoraj v vsakem pismu so povpraševali, kdaj pride.
Tudi ta dan je prišlo pismo, pa ne od matere in ne od očeta. Naslov je bil napisan s pisavo, ki jo je poznala. Kre-garjeva je bila. Kar bala se je pismo odpreti. Končno se je le odločila in raztrgala ovitek.
Pisal ji je:
Velecenjena gospodična!
Pred nekaj dnevi, ko sem se ravno mislil odpeljati k vam na obisk, sem izvedel, da vas ni doma. Zato vam pišem.
Morda se še spominjate dne, ko sem se vrnil z bojišča z novico, ki vas je tako užalostila? Odpustite mi, gospodična, da sem moral biti ravno jaz tisti, ki sem vam jo moral prinesti. Storil sem samo dolžnost, ki mi jo je naložilo prijateljstvo, in ta dolžnost mi je bila tako težka, da sem se bal trenutka, ko jo izpolnim. Morda ste to sami opazili in si s tem razložili moje čudno obnašanje tisti dan.
In zdaj pride drugi del te dolžnosti. še težji del. Sami veste, kaj
mislim, in da se zavedate, kaj pomeni, mi priča prisega, ki se vam jo moral dati.
Ali mi dovolite, tla pridem v prihodnjih dneh k vam, da se odkrito porazgovorivu? Saj veste, čas hiti, in tudi jaz ne bom mogel dolgo ostati doma, ker me kliče dolžnost na bojne poljane.
Prosim vas, da mi čimprej odgovorite, in poljubljam vašo nežno ročico!	Kregar.
Pismo ji je padlo iz tok. Mislila je, da ji bo vsaj še nekaj časa prizanešeno, toda stotnik je terjal odgovor. Vera, ki je opazila, kako je Zora nenadoma prebledela, je pobrala pismo in ga naglo preletela.
„Kaj naj mu odgovorim?" je mrtvo vprašala Zora.
„Naj pride!"
„To mi praviš ti. Vera? Ko vendar veš..."
„Kaj bi ti drugega rekla?" je tiho odgovorila prijateljica. „Usoda hoče tako in njej se ni moči ustavljati."
Premolknila je: takoj ji je postalo žal teh besed. Sklonila se je k n jej in ji šepnila:
„Saj ni tako strašen, kakor se tebi zdi. Toda zdaj moraš vse urediti, da ne bo prepozno. Sedi, Zora."
Potisnila jo je na stol in ji dala pero v roke.
„Odgovori mu, naj pride. Po jutrišnjem ga čakamo in potem..."
„Kaj potem?" je brez moči vprašala Zora. Nemo, topo je začela pisati pismo.
Ko ga je dokončala in dala Veri, je bil njen obraz bled ko zid.
*
Tisto popoldne niso nikamor šli. Vreme se je poslabšalo in ves dan je bilo oblačno, da so vsak čas pričakovali snega, ki jim je že itak dovolj dolgo prizanašal. Vinko1, ki mu je dopust tekel h koncu, je tudi prišel in tako so sedeli v jedilnici in se pogovarjali. Zora je poskušala čitati neko knjigo, toda po nekaj straneh jo je zaprla. Ni se ji dalo brati. Vzela je ročno delo in odšla v kuhinjo, kjer je samevala teta.
Neznanka
de I' Isle-Adam
Napisal Villiers
lisli večer je bil elegantni pariški svet polnoštevilno zoran v ItaiijansKi operi, igran so „JNormo". Bila je poslovilna predstava Marije Kelicite JVia-nbranove. ko so utihnili poslednji zvoki Bellinijeve molitve „Casta diva", je vse gledališče vstalo in z navdušenim ploskanjem venomer iznova Klicalo pevko pred zastor. Metali so ji cvetlice, dragulje. 10-vorjeve vence. Labodji spev umetnice je bil vsa srca globoko ganil in ji zagotovil nesmrtno slavo.
Na srednjem orkestrskem sedežu je sedel še zelo mlad mož, čigar izrazite črte so izdajale odločno in ponosno dušo. Navdušenje za nedosegljivo pevko ga je bilo popolnoma premoglo; tako silno ji je ploskal, da so 11111 potile rokavice.
Nihče izmed navzočih pariških lahkoživcev ga ni poznal. Ni bil videti deželan, mnogo prej bi mu prisodili, da je tujec. Njegova obleka je utegnila biti nekoliko prenova, toda bila je iz naj finejšega blaga in nad vse okusna in se mu je brezhibno prilegala. Vsa njegova pojava je zbujala eleganten in prikup-Ijiv vtis, (oda človeku se je zdelo, kakor da ni za to okolico, kakor da bi spadal na sveži zrak, na solnce, v samoto; vsekako je bilo na njem nekaj nenavadnega — toda ali ni Pariz mesto vseli nenavadnosti:'
Kdo je bil ta mladi mož. in kako je zašel sem?
Bil je še zelo mlad plemič z dežele, ki je že v rani mladosti izgubil svoja roditelja, in poslednji svojega rodu. Šele pred tremi dnevi je zapustil svoj samotni grad v Corn-vvallisu in odpotoval v Pariz.
Ime mu je bilo grof Feli-eien de la Vierge; njegov grad je bil Blanchelande Spodnji Bretanji. Ni ga strpeio doma. Zažejalo
po življenju, skoraj vročično koprnenje ga je bilo prevzelo, da bi spoznal Pariz in njegov pregrešni svet. Zato se je odpravil na pot in zdaj je bil tu.
Ker je bil šele davi prispel v Pariz, je bil videti svež in zdrav, in njegove velike oči so sijale v neskaljenem lesku.
Io je bil prvi večer njegove mladosti! Bilo mu je dvajset let. To je bil njegov vstop v življenje, v opojno vrvenje zabav in pregreh velikega Babilona. Prijazno naključje je hotelo, da je ravno prav prišel, da čuje labodji spev M n lib ra nove. le pevke brez primere.
V nekaj trenutkih se je vživel v razkošje gledališča in lesk svoje okolice. Toda že prvi zvoki velike pevke so ga prevzeli. Pozabil je na vse okoli sebe.
Svojevrstni značaj dežele, kjer je bil grof vzgojen, samotnost gozdov, mrzli veter, ki je bril okoli skal. bučanje gorskih rek in vsa la divja priroda so napravile iz mladega moža pesnika, in bilo mu je kakor da mu prinaša zvok čudovitega glasu Mali-branove pozdrav i/. domovine in mu šepeče prošnjo, naj se kmalu spet vrne.
Ko je tako v zanosu svojega navdušenja ploskal umetnici, se je slučajno ozrl kvišku in iznenada pozabil udarili v roke: nepremično se je zazrl gor.
V eni izmed balkonskih lož se je bila pravkar pojavila mlada dama nenavadne lepote. Gledala je dol po gledališču. Njeh lini. žlahtni pro-lil je obdajal rdečkasti so-mrak, ki je vladal v loži. Bila je jako bleda: v njenih polnih rjavih laseh je tičala gardenija in svojo lepo roko je naslanjala na balustrado balkona. Bila je videti čisto
sama. V izreku životca nje-
ne bogato z dragocenimi čipkami okrašene črne obleke je tičal dragulj, čudovit opal v zlatem okovu. Ko je tako na videz ravnodušno gledala v dvorano, se je zdelo, kakor da je pozabila na vse okoli sebe in sc vsa predaja čaru božanskega petja.
Slučaj je hotel, da se je njen pogled, ko je plaval po občinstvu, zdajci srečal z očmi mladega moža.
Ali sta se že od prej poznala? Ne — vsaj na tem svetu ne. Toda lisli. ki jim je uspelo odkriti skrivnost naše prošlosti, naj presodijo, ali se li dve bitji vendarle nista srečali že v prejšnjem življenju. zakaj ta edini pogled je obema povedal, da spadata skupaj.
Mladi grof je zaprl oči, kakor da hoče v njih ohraniti pogled teh sinjih oči. ki so se tako globoko potopile v njegove; potlej pa je skušal premagati vrtoglavost, ki ga je hotela prevzeti. Dvignil je oči do neznanke.
Njen pogled je še zmerom počival na njem; bilo je, kakor da mu ta lepa ženska gleda v dušo. Kakor v sanjah ga
Klic pragozda
je naslov velezanimivi seriji člankov o ekspediciji filmskega režiserja Van Dyka v najbolj divje predele Osrednje Afrike. Dnevnik te ekspedicije, ki se je morala boriti z divjimi zvermi in ljudožrci ter pritlikavci Belgijskega Konga, začne . prihodnji, t. j.
v velikonočni številki
izhajati v tedniku »Roman", ki si je zanj pridobil
izključno pravico za slovenščin o.
Članki so opremljeni s čudovito
lepimi slikami,
ki bodo zanimanje naših bralcev za ta edinstveni potopis iz divje Afrike še bolj povzdignile. Ker se s jrihodnjo številko začne novo četrt-etje, opozarjamo cenj. naročnike, naj ne zamude obnoviti naročnine, da bodo redno dobivali ..Roman". Položnice ra/pošljemo te dni.
v več
ga j«
je zdajci obšel občutek, da ga dve mehki ženski roki objemata. Bil je izgubljen! Tako mu je bilo, kakor da se po čudežu neke božanske magije potaplja podoba te lepe ženske v zrcalo njegove duše in da se vtelesuje z njim. Začutil je, da je postala del njega, da je njegova prva, neminljiva ljubezen.
Mlada žena je razprostrla svojo pahljačo in se z nje črnimi čipkami dotaknila svojih listnic, /delo se je, kakor bi se bila popolnoma zatopila v godbo. Felicien je že hotel naravnati svoje kukalo na njeno ložo, pa je koj spet pobesil roko: zazdelo se mu je, da bi bilo nespodobno.
„Ker jo ljubim,” si je rekel.
Nestrpno je pričakoval konca predstave. Kako naj stori, da dožene njeno ime, da govori z njo!* Žive duše ni poznal. Ali naj jutri stopi v gledališko pisarno in lam povpraša? Toda če ni abonent-ka in si je samo za to predstavo naročila ložo? Čas je hitel, mila pojava utegne vsak trenutek izginiti. Nu. dobro, pa se s svojim vozom popelje za njenim. Zazdelo se mu je, da druge poti ni. Vse ostalo bi se potem že kako uredilo. V svoji otroški naivnosti se je tolažil z mislijo: „Če je tudi ona mene opazila, če me ljubi — in ljubi me — potem mi bo že dala znamenje."
Zastor je padel. Felicien je naglo odhitel na hodnik, kjer je začel hoditi gor in dol. Pristopil je njegov komornik, ki mu je grof nekaj šepnil na uho. Sluga se je umaknil v kot, od koder je pozorno opa-zoval dame, ki so prihajale iz gledališča.
Ploskanje je kmalu zamrlo in na stopnicah so se pojavili posetniki predsta . ki so se odpravl jali domov, i elicien je napeto gledal po ljudeh in čakal.
Ni se zmenil za žareče obraze mladih gospodičen, ki so z bogatimi dragulji in cvet-
licami v laseh prihajale mimo njega, ne zti dame v dragocenih hermelinih.
Toda polagoma se je vsa ta elegantna družba porazgubila — le mlade dame ni bilo nikjer.
Ali je nemara že šla mimo njega, ne da bi jo bil spoznal? Ne, ni mogoče! Star, popu-dran sluga je še vedno z velikim krznom v roki čakal v vestibulu. Na gumbih njegove črne livreje so se svetili brš-Ijanovi listi vojvodske krone.
Zdajci se je prikazala na vrhnji stopnici. Bila je sama. Vitka in visoka, ogrnjena v plašč i?. črnega baršuna, je stopala počasi po marmornih stopnicah, opiraje se z ozko orokavičeno roko na ograjo. Uzrla je Feliciena, ki je stal zraven nekega kipa, ne da bi bil odvrnil pogleda od nje. toda ona se ni zmenila zan j.
Ko je prispela dol. je pristopil k njej stari sluga in ona mu je nekaj naročila. Lakaj se je spoštljivo priklonil in naglo odšel. Trenutek nato se je začulo ropotanje voza, ki se je oddaljeval. Dama je šla iz vestibula in še zmerom sama krenila iz gledališča, Felicien je komaj toliko utegnil, da je komorniku pomignil k sebi.
„Vrnite se sami v hotel.“
Trenutek nato je bil na trgu pred opero, le malo korakov od dame. Občinstvo se je bilo že razpršilo po sosednjih ulicah, ropot vozov je postajal vse slabši.
Bilo je v oktobru. Noč je bila jasna, nebo posejano z zvezdami.
VSAK IMS H OHOOVOI’
Na vprašanja nn 198. struni
1. Monarhov jo IS, prezidentov 14.
2. Zidar.
3. Do 75 kozarcev.
4. Človek, ki ima sladkorno bolezen.
5. S kapljico kisa.
6. Sto.
7. Kadar mu l>o vsak dosedanji njegov naročnik pridobil vsaj enega novega p 1 a č u j o č e g a naročnika.
Neznanka je stopala počasi in tako, kakor da ne bi iti la vajena hoje. Ali naj stopi za njo? Mora:	brez	pomišlja-
nja je to sklenil.
Pred Mortignyjsko ulico je za trenutek postala, kakor da se prav ne spozna, potlej pa je zavila v dokaj zapuščeno in slabo razsvetljeno Grammon-tovo ulico.
Zdajci se je mladi mož ustavil. Neka misel mu je prešinila možgane. Nemara pa ne pozna poti, morda je tujka? Ali bo poklicala voz, ki bi ga za zmerom odtrgal od nje? Potem bi jutri in vse naslednje dni v obupu begal po ulicah, ne da bi jo še kedaj videl. Ta misel ga je tako vznemirila, da je v trenutku pozabil na vso spodobnost in takt; stekel je naprej, prehitel damo na vogalu temne ulice, potlej pa se je naglo obrnil. Vsa kri mu je izginila z lic, da se je moral nasloniti na cestno svetiljko. ko jo je spoštljivo pozdravil in jo na skoraj otroško naivni način nagovoril:
..Milostljiva gospa," je rekel. „sami veste, da sem vas nocoj prvič videl. Ker se bojim, da vas ne bi izgubil izpred oči in vas potem nikoli več ne bi videl, moram na lak način govoriti z vami — moram —“ Glas mu je drgetal od razburjenja. „Ljubim vas," je tiše nadaljeval, „in če poj-dete ravnodušno mimo mene, bom umrl, in nikdar ne bom več ljubil nobene ženske."
Ona se je ustavila, odgrnila tenčico z obraza in ga vprašuje pogledala. Po trenutku molka je rekla nato z zvonkim glasom:
»Gospod, čuvstvo, ki vam je vzelo barvo z lic, da trepečete pred menoj, mora res bili globoko, drugače ne bi bili tega storili, in me tako ogovorili. Zberite se in govorite odkrilo kakor s prijateljico."
Felicien se nad tem odgovorom ni začudil, zdelo se mu je čisto pri rodno, da mu idealno bitje idealno odgovori.
Se nadaljuje
Vandina osveta
(Nadaljevanje s 193. strani)
Leidnu v Monakovem, glavnemu uredniku .Vsemirja*. Doktor Bo rg profesorja silno ceni."
..Kaj vraga hočeš neki od profesorja ?“
..Nu, stopila bom z njim v duhovito dopisovanje. Do njega imam polno zaupanje. On je namreč zagovornik ženske emancipacije in ženske gimnazije. on je za to. da dekleta študirajo medicino in goje vse vrste športa; zagovarja enakopravnost ženske z moškim in ženske ne sili, da bi krpala nogavice in stala za štedilnikom. Njega povpraša m. ali imam s svojimi nazori prav."
Pismo, ki naj hi bilo napisano z veliko samozavestjo, je dobilo naposled čudno boječ ton. Vanda je v njem pripovedovala profesorju Leidnu, kako jo silijo k delu. ki je nje nevredno, in je naposled izrekla plaho prošnjo, naj jo on, ki je brez predsodkov, osreči z nekaj lastnoročnimi vrstami, na katere bi se lahko sklicevala, če bi ji kdo spet hotel hraniti, da bi se posvečala svojim duhovnim potrebam. Skoraj štirinajst dni je čakala, potem pa je prišel dolgo pričakovani odgovor. Kratko pismo se je glasilo:
..Draga gospodična! Vaša izvajanja sem čital z jako velikim zanimanjem. Vaše duhovne potrebe izredno visoko cenim, toda s svojim bogatim življenskim izkustvom bi vam vendarle svetoval: dokažite jakost svojega duha s tem, da se pod-vržete domačim delom in se dvignete nad nje. S prijateljskim pozdravom	F.	I.eiden."
Vandi se je zazdelo, kakor bi bila za glavo zrasla. Že drugo jutro se je ponudila, da bo pobrisala prah, na materino veliko začudenje. Popoldne je z zadoščenjem pisala svojemu pokrovitelju, da je ravnala po njegovem nasvetu, in da skuša premagati svojo mržnjo do prozaičnih del domačega življenja. To pot ni v;eč dolgo
trajalo, da je dobila odgovor. Profesor je poudaril, da jo najodličnejša čednost pre-maganje samega sebe. Zato na j tudi ona pokaže veličino svoje duše in naj le tako nadaljuje in jemlje nase ravno tista opravila, ki se ji najbolj upirajo.
Vanda se je jela učiti, kako se spraži krompir in zamesi testo za kolače. Čez dva meseca je sporočila profesorju, da dosledno goji samopremago-vanje in da jo tudi proti pričakovanju celo veseli. Naj bo tako prijazen in ji da še novih nasvetov. Profesor je odgovoril s kratkim pismom. Pisal je, da premalo utegne, da bi mogel nadaljevati to dopisovanje, ker pa se v kratkem oglasi v Berlinu, bi jo bil pripravljen povabiti na kratek razgovor. Prihodnji petek naj se oglasi ob tej in tej uri v čakalnici drugega razreda, še prej pa naj mu pošlje svojo sliko. Pripis se je glasil: ,. Pomnite, da se prava veličina razodeva tudi v odpuščanju!" Ta pripis se ji je zdel čuden, vendar ni dolgo o njem razmišljala.
Vsa vročična je stopila Vanda pol ure pred prihodom monakovskega brzega vlaka v čakalnico. Naposled ga je vendarle pričakala. Njene oči so gledale samo po belolasih gospodih. Zdajci pa je začula za seboj dobro znan glas: „Dober večer, gospodična!” In ko je clošlec zagledal njen strmeči in vznevoljeni obraz, je povzel: ,,Ali vam je presenečenje zelo nedobrodošlo, kaj?"
Vanda pa se je v tem že zbrala. „Kako naj bi vas bila pričakovala, gospod doktor Berg?“
„Nu, ker že imate to smolo, da ste me srečali, mi morate 'saj roko dati v pozdrav..."
Njej so se zabliskale oči. ..Moram?! In če nočem?“
On se je čudno nasmehnil. ..Čisto dobro vem, kaj hočete
reči, gospodična Vanda. Naročeno mi je, naj vam sporočim pozdrave od tistega, ki ga tu zaman pričakujete. In pa, da nikarite pozabiti pripisa v njegovem pismu!"
Vandi je bilo, kakor da je treščilo vanjo. Zajecljala je:
„Vi — vi veste...’!*
„Seveda! Ali mar mislite, da profesor Leiden na stotine pisem, ki mu jih pišejo mlade gospodične, osebno odgovarja?"
Vandi se je zmeglilo pred očmi in sapa ji je skoraj pošla.
„ln tedaj — tedaj ste...?“
„Da, že četrt leta sem dopisoval z vami, ker sem od lanskega poletja drugi urednik ,Vsemi r ja' in ker me šef prav posebno ceni. Sicer pa vam zares pošilja pozdrave, ker popolnoma odobrava zvijačo in se mu čisto razumljivo zdi. da vztrajam na tem, da dobim tako ženo. ki zna mesili testo za kolače in pražiti krompir, ki pa se tega iz same trme do mene nikdar ne bi iz lastne volje naučila."
Vanda je prebledela na smrt. naslednji trenutek pa jo je zalila rdečica. Obrnila se je. in ne da bi bila Berga le pogledala, je hotela oditi iz čakalnice. On pa je stekel za njo na cesto in ji z nasmehom zasto-pil pot. „Zdaj ko sem dognal najskrivnejše kote oblegane trdnjave, bi bil vsak nadaljni odpor res čisto odveč! Torej, draga moja sladka Vanda: sklenitev miru — ne?!“
..Nikdar in nikoli! Midva ostaneva za zmerom sovražnika !“
„Za zmerom? *
„Da!“
„Draga Vanda, ali ne vidite, da mi ne morete dati koša-
o<«
rice?
Ona se je polagoma osvestila. Njene temne oči so zasijale jasneje in nagajiveje kakor kdaj prej. Tn zmagoslavno je vzkliknila:
„Tega tudi ne trdim! Ali mar misliš, da bom izpustila tako lepo priliko za dosmrtno osveto?“
l reja Boris Bihteršič
Adol|)lie Menjou pripoveduje...
Napisala Karla King
..Kmalu sc ho pokazalo, da l>o k ti 1111 n težko kdo prišel, ki ne zna razen svoje materinščine vsaj še enega svetovnega jezika. Jaz sem se na to, hvala bogu, dobro pripravil in se ničesar ne bojim. Moj oče, ki je bil lastnik hotela, jo govoril devet jezikov. Doma smo malokdaj govorili angleško, špdnsko, francosko in nemško sem znal že kot otrok, italijanščine pa sem se naučil, ko sem bil mod vojno za ameriškimi četami na italijanski fronti. In ob premirju sem bival nekaj času v Luksemburški, da sem lahko svoje znanje nemščine in francoščino izpopolnil."
,,/vočne filme naj bi delali ljudje, ki vedo, kaj publika hoče. Če znajo ljudje v Parizu delati boljše francoske filme kakor \ llollvvvoo-du, jim jo le čestitati. Vidite, ko sem bil zadnjič v Kvropi, sem videl nekaj filmov, ki so bili ros umetnine. In mislite, da so ljudem ugajali? .še dolgo ne, ker so bili filmi, ki jih ljudje niso razumeli. Evropski režiserji ne znajo podajati umetnosti tako, da bi postala dostopna vsakomur. In prava umetnost je vsakomur dostopna."
To so bile najvažnejše besede, ki jih je povedal Vfenjou, ko sem ga šla intervjuvat. Odkril mi je še razen tega, da igra zdaj v filmu „Vcliki ljubavnik", ki ga delajo zdaj že peti mesec in še ne vedo, kdaj bo gotov. Bazen tega pa igra v veliki MGM-ovi reviji, kjer ima -skupaj s Paulom Morganom, Noro Gregor in E. \. Jordanom glavno vlogo.
Film ..Aleluja" v Ljubljani
Človek ne bi preveč rekel, če bi trdil, da je zvočni film „Aleluja“ eno naj večjih del te sezone in da je morda važnejši kakor stotine filmov, ki jih vrte dan za dnem po raznih kinih. In zakaj? Ker nam kaže glasbo črncev, iz katere je nastal jazz, ki dobiva vse večji vpliv na moderno glasbo. Prav v tem filmu vidimo to prvobitno glasbo v vsej njeni moči in lepoti. Videti in čuti jo treba samo prizore, ko črna mati uspava svoje otroke, in pri tem popeva čudovito pesem v ritmu, ki ga ni mogoče definirati. In pesmi, ko pojejo Dixie Jubilee Sin-gers prekrasno starinsko pesem „Swanee Bivera", tožne pogrebne pesmi, vse česar ni mogoče nikjer drugje slišati. To petje je tako globoko, tako naravno, da ni čuda, da
primitivni črnci pri njem zapadejo v versko ekstazo, in vse to je posnela filmska kamera dov ršeno, da si misli človek, da je med temi otroki narave, ki komaj slutijo kuj je življenje.
Evropski mojstri zvočnega lilma bi si morali ta film ogledati, ne samo enkrat, ampak dvakrat, petkrat. Kajti prizori kakor tisto lepo petje v ročnem pristanišču, ko spremlja petje zbora mrmranje mase. in še nešteti drugi, so vse več kakor dovršeni. 'lakih tonov in take popolnosti ne bomo zlepa slišali kje drugje.
..Kralj potepuhov"
V kratkem bodo slavili Francozi petstoletnico rojstva enega svojih najbolj znanih srednjeveških pesnikov, Frangoisa Villona, velikega satirika in še večjega bohema.
Prizor iz filma ,,Ljubezen Renate l.anitcn" (Foto Atlantis)
Bojen je bil I. 1431. v Parizu. Vse svoje življenje se je potepul v družbi najbolj razvpitih pustolovcev in pijancev. Bil je strah pariških meščanov, toda bolj kakor njegovih nastopov, so se še ljudje bali njegovih ujedljivih satiričnih pesmi, s ka-tverimi jo bičal vse, od najbolj solidnega meščana do vladarja. To mu je tudi nakopalo sovraštvo dvora. Toda on se za to ni menil* Potepuhi so ga izbrali za svojega poglavarja in z njimi jo uprav strahoval Parižane. Nekoč je bil obsojen na sinit V poslednjem trenutku so ga pomilostili in moral je oditi iz Pariza ne da bi se smel še kdaj vrniti tju. Potem je izginila za njim vsaka sled. Nihče ne ve. kaj se je z njim zgodilo.
V teku let se je nabralo v zvezi z njegovim imenom niz pravljic in legend. Te legende je uporabil Par-umount za snov svojega novega govorečega filmu „Kralj potepuhov". Dr. Rudolf Berger je film režiral.
glavno vlogo. Villona, pa igra in poje znani ameriški pevec IJennis King. Njegova partnerica je dražestna Jeannette MacDonald, ki smo o njej že večkrat pisali.
Ves film je posnet v naravnih barvah in v Ameriki ga smatra kritika kot največji zgodovinski film lanske sezone.
Rnntaplnnci v nemških filmih
Kakor smo zvedeli, bo pri nas kmalu igral prvi film, kjer Bunta-Ilici11ei govore. Ti mladi lilmski junaki so res pridni otroci, ker so se v izredno kratkem času naučili toliko nemščine, da so lahko začeli v nemških filmih igrati. Njih prvi nemški film se imenuje „Win(er Wetter". Pri nas naslov še ni določen, V' njem vidimo življenje Buiitaplun-cov pozimi. Kakor vsi njihovi prejšnji filmi, je tildi ta poln komičnih prizorov, kjer se izkažejo v si igralci od najmanjšega do največjega.
Za naše otroke bo velik dogodek, ko bodo prvič čuli otroške glasove onih, ki so jih že neme vselej radi gledali. Pa tudi za starše bo veselo presenečenje.
Po tem filmu bodo sledili še drugi, saj je znano, da so Bantaplanci zelo delavni.
V kratkem prinesemo njih sliko, kjer so vsi. od črnčkov Larine in Stvmija, pa do psička s kolobarjem okrog desnega očesa, ki naj predstavlja monokel.
Druga stran medalje
Londonski kini so sklenili zavrniti Chaplinove zahteve za pravico predvajanja njegovega najnovejšega filma „Luči velemesta", češ da so pretirano visoke. Vrhu tega je Društvo lastnikov angleških kinov ogorčeno nad Chaplinom tudi zato, ker jih ni povabil na večerjo, ki jo je priredil londonskim odličnikom tisti večer po slavnostni premijeri „1 .uči velemesta". Tudi iz Berlina prihajajo podobne pritožbe...
Kakor vse kaže, Chaplin ni tako dober trgovec, kakor mu očitajo, drugače bi bil moral vedeti, da prenapet lok poči. In še nečesa Charlie ne bi smel pozabiti, če hoče, da mu bo dobro na zemlji: zlate resnice namreč, da svet časti samo tiste, ki češčen je vračajo za češčenje...
K. Bi.
Ali že veste
da dela Puramount novo filmsko opereto, ki se za zdaj imenuje „Smehljajoči se poročnik*, kjer igra Maurice ( hevalier glavno vlogo?
da dela glasbeno spremljavo za ta film dunajski komponist Oscar Sl rauss?
da začne Jannings v najkrajšem času igrati v novem velikem filmu, ki je napravljen po drami Mauricca Bostandu z naslovom ..Mož, ki sem ga umori|||£
M o j i c a in Mona M a r 1 s (Foto Fox]
Elitni Kino Matica
Telefon 2124
Moja žena — tvoja žena
krasna komedija, kjer igrajo glavne vloge ljubljenci naše publike Lilian Harvey, Willy Fritsch in Heinz RUhinann.
..Kralj jazza"
prekrasna filmska revija v naravnih barvali. V glavni vloni pevec najlepših ljubavnih pesmi Jolm Boies__________________
(lu je bil grof Tolstoj, ki je zaporen pri novem filmu »General Pla-tov“, nekdaj častnik ruske garde?
da bosta igrala Camilla lloni in Walter Hilla glavni vlogi v nemškem Paramountovem filmu „Obto-ženka, prisezite"?
da je Harold Lloyd postal že drugič srečen oče?
da je bil Jackie Coogan zaradi velikega uspeha v filmu „Tom Saw-yer“ angažiran za dolgo dobo pri Paramountu?
da ji' Maurice ( lievalier najbolje plačan Francoz, ker dela samo 50() ur na leto in dobi za vsako uro 50.000 dinarjev?
..Zame ni film...“
Don Jose Mojica je bil čas i 11 ugleden član čikaške „Civie opere", kjer je- igral skupaj s priljubljenima pevkama Mary Garden, Ferdo llempel "i drugimi. Ker je imel zelo dobro •nosto v operi in I>i 1 ljubimec publike, ni nikdar mislil na film.
Nekoč je obiskal svojo mater, ki ^i\ i v I lollvwoodii, in ob tej priliki M gu jeli prijatelji nagovarjati, naj preizkusi svoj talent v filmu.
• Kaj se razumem na film“, se je branil mladi Španec. „Ni da hi poskušal."
In n i šel \ filmske ateljeje. Toda prijatelji mu niso dali miru. Neprestano so silili vanj in dan pred povratkom v Čikago se je mladi pevec vendar odločil, da poskusi.
..Prepričati hočem svoje Prijatelje, da zame ni film." Odpel je nekaj angleških in španskih pesmi, potem pa za nameček še nekaj italijanskih arij i/ raznih oper. Ko je končal, se je zahvalil ravnatelju, m odpotoval v čikugo. Tam pa ga je že čakal kup brzojavk, ki mu jih je poslala tvrdka Fox: naj se takoj vrne v llol-lywood, da podpiše pogodbo za film.
In nekaj dni nato se je vrnil tja in podpisal.
Tako se je Don Jose prepričal, da „je film zanj", in zdaj ga že gledajo na platnu po vsem svetu. Njegov film »Strastni poljub", kjer so nie-fiovi partnerji lepa Španka Mona Maris, Antonio Moreno m Tom Patrieola, žanje povsod prav lepe uspehe.
Filmski drobiž
Ateljejski posnetki za film „L a ž n i s o p r o g“ z Johannesom lliemannom in Marijo Paudeler, so končani. Zdaj so igralci odpotovali v Monte Cario, kjer se odigrava del tega filma.
Znani berlinski igralec Werner K ra us s je angažiran za Ufo in je že odigral prvo vlogo v zvočnem filmu „Yorck“.
Marguerite C' h n r c h i 11 , ki ji bo o Božiču šele dvajset let, je doslej igrala šest glavnih vlog na deskah nevvvorškega Broadwava in šest glavnih vlog' v Foxovih zvočnih filmih.
Reinhold Sc h ii n z e 1 je zdaj pri Ufi angažiran kot režiser. Prej se je udejstvoval le kot igralec.
V Parizu so prepovedali predvajanje filma o Drevfusovi aferi.
V llollywoodu delajo trenutno 25 filmov. Od teh jili izdelujeta družbi MG M in Warner 17.
Kakor smo izvedeli pride v krut-kem „Ben llur" kot zvočni film. Glavno vlogo igra tudi v novi verziji Ramou Novarro.
V Angliji hočejo na podlagi nekega starega zakona prepovedati v nedeljah vse kino predstave.
FILMSKA VPRAŠANJA glavno moško
+. Pri kateri družbi igra Don Jose Mojica?
5.	Kdo igra glavno moško vlogo v filmu ..Pojoče mesto"?
Odgovori na vprašanja v II. številki: 1. 1908; 2. Subotica; 3. Para-mount; -t. Willy Forst; 5. Gertrud VVietluike Mueller.
Za rešitev teh vprašanj razpisujemo 10 nagrad in sicer kot prvo nagrado veliko sliko filmske igralke Jeannette Macdonald na imitaciji platna v barvah, ostalih 9 nagrad pa kakor običajno.
Nagrade v II. številki so dobili:
5 slik: Jože Okorn. Ljubljana:
1 slike: Mara Polanc, Radeče;
~y slike:	štefiea	Levicky,	Ljub-
ljana:
2 sliki: Milko Smrtnik, Guštanj;
po eno sliko: Saša Petrič, Ljubljana; Roza Krajnčič, Maribor; Valerija Vidic, Ljubljana, Jakob Sešel, Sloven jgradec; Marica Iskra, Javornik; J. Šemrov, Ilotederšica. Slike pošljemo te dni.
FILMSKA POŠTA
Berlinu
vlogo
1. Kdo igra v filmu ..Moja žena. tvoja ženar
2. Kdo je igral glavno žensko vlogo v filmu ..Veličanstvo ljubezen?"
i. Pri kateri filmski družbi igra Willv Fritsch?
Mira: Hans Albers stanuje W X, Linnčstr. 7.
A 15: Jan K i e p u r a , ki igra glavno moško vlogo v filmu ,.Pojoče mesto“, je Poljak.
Savo: 1. Anita Pa g e je rojena 4. VIII. 1910. — 2. Wilhelm D i e t e r 1 e je zdaj v Ameriki.
Marlene:	1. Greti T h e i m e r ie igrala
prvič v filmu ,,Dvoje src v % taktu": 2. Film ,Faust* so napravili leta 1926; 3. Dolly Haas ni poročena. Rojena je bila v Hamburgu. Da avtogram, če ji pišete na naslov: Berlin-West-end, Rcichstrasse 9;	4. Jeannette Macdo-
nald je Američanka. Zdaj igra že pri Foxu: 5. Clara B o \v ima naslov: Paramount-Publix-Studios, Hollywood, Cal. USA; 6. Lya de P u t t i je zdaj v Newyorku; 7. Svetislav Petrovič ie v Ameriki. Naslov: Universal Stu-dios, Universal-City, Cal. USA.
Ndlivpsi |JI 161/1	I/.	ItiIUM	»	---	*■	*•■	—--—----- »
Zato pa!
BOHIH®
Velika ameriška tvrdka s klobuki je dala nabiti na vseli vogalih v Newyorku velikanski lepak z napisom: „Churlie Chaplin nosi izključno samo naše klobuke."
Konkurenčna tvrdka pa je dala nato pod vse te lepake nalepiti listek:	„Zato	se	mu	tudi	ves svet
smeje!
Lakonično
Jerin mož Miha je zelo redkih besed. V nedeljo pride iz cerkve domov in med zakoncema se razvije tale razgovor:
..Ali si bil pri pridigi?"
„Bil.“
„() čem pa so danes gospod govorili?"
„() grehu."
„ln kuj so rekli?"
„Da so proti."
Poročni prstan kot legitimacija
Znamenita pisateljica Karin Midi ae 1 is p ri po ved u j e:
Ko sem pred leti potovala po Ameriki, sem morala iti na banko po denar, ki mi ga je poslal So-plius Michaelis. moj mož. bilo je to še v lepih predvojnih časih, ko človeku ni bilo treba vedno nositi s seboj legitimacije. Tako tudi jaz nisem imela nikakih papirjev, ki bi se z njimi mogla legitimirati. Z denarjem je pa križ; tudi takrat v lepih predvojnih časih ga niso dali kur tako na lep pogled. Kuj naj storim? Pa se brž spomnim in potegnem s prsta poročni prstan, na katerem sta bili vrezljani imeni So-phus in Karin. .Legitimacija* je zadoščala in tako sem brez vsakih ne-prilik prišla do denarja.
Trdoglav hišni prijatelj
Profesorja N. žena vara. O tem govori vse mesto, le on sam nič no ve.
Nekoč ga ustavi dober prijatelj in mu reče:
„Ti, ali ne /.uhaja mladi O. precej pogosto k tebi na dom?"
„Du, na žalost je res," odgovori profesor. ..Posebno moji ženi je to nerodno. Poskusila sva že vse mogoče. da bi se ga odkrižala. Zadnje čase napraviva na primer tole: Komaj O. pride, reče moja žena ostentativno k meni: .Ivan, ali nimaš danes seje?* ali kaj podobnega. In jaz vstanem in ga pustim s svojo ženo. Gotovo že desetkrat sem tako napravil. Toda nesramnež se naredi neumnega in vselej ostane."
P r n k t i č n o
..Zakaj pu nosite tako strašansko dolgo brado?"
..Da mi ni treba nositi kravate."
Vegetarijanec Maksim Gorkij
buški pisatelj Maksim Gorkij je bil vegetarijanec. Ko je potoval po Ameriki, je bil nekoč gost bogate dame, ki ga je hotelu na vsak na čin pregovoriti, da bi jedel meso.
..Ali ne bi malo piščanca?** ga je ljubeznivo vprašala.
..Ne. hvala lepa," je odgovoril pesnik.
..Gnjat je tudi imenitna."
„Ne, lepa hvala, ne bom."
„Ali pa malo pečenke?"
..Hvala," je prijazno odklonil Gorkij.
..Jagnjetino bi pu morali vendarle pokusiti," je vztrajala prijazna dama.
Zdaj pa je bilo tudi Gorkemu dovolj. Predirljivo je pogledal svojo gostiteljico in rekel:
..Dovolite, da vam priznam: Če katero meso jem. pride v poštev samo človeško meso. biti pa mora surovo!"
Vse m o r a vedeti
..Ali niste videli neke dame brez majhnega otroka? Ta otrok sem jaz!"
Promptno
..Gospodična, ali vas smem prositi za sestanek?"
„Prav žal, sem poročena."
..Jaz sem (udi poročen in mi je tudi žal."
Ni razumel
Učitelj: ..becituo, da bi začel vrtati luknjo skozi sredo zemlje — kam bi potem prišel?"
Učenec: .,V norišnico, gospod učitelj."
Dober nasvet
Neka mlada, jako ekscentrična Angležinja je vprašala bernnrda Sliavva, ali bi bila po njegovi sodbi primerna za zakon.
Shuvv ji je odgovoril:
„Smatram vas za mnogo prepametno, da bi vzeli moža, ki bi bil toliko neumen, da bi se hotel oženiti z vami!"
V židovski šoli
..Povej mi. Aron, katera je najpomembnejša lastnost vpde?"
„Če se umijem v njej, postane črna, gospod učitelj."
Nerodno
„Mama, Mihec mi je vrgel kruh v blato!"
..Inko? Z zlobnim namenom?"
..Ne — z medom!"
V besednjaku mora iskati
Hotelir (plačilnemu):	... A1 i je
Madžar na številki II napravil kako pripombo zastrun računa?"
..Še ne. gospod šef: zdaj jo šele išče v besednjaku!"
Izlet v dvoje
..Ali veste, gospodična, kakšna je razlika med av totaksijem in tram vajeni?"
„Ne.“
„Nu, pa se peljiva s tramvajem!"
Otroška želja
Pepček je opazil, da njegova roditelja večkrat pišetu razglednice znancem s takimle začetkom: Veselo Veliko noč! Vesele binkošti!
Ko si- je bližal praznik Vnebohoda, si je Pepček mislil, du tudi oh ne sme zaostati. In ju napisal svoji bogati teti:
..l.juba tetka! Želim ti prav v(:s<d vnebohod!"
Kaj je dobro vedeti o rokavicah?
Tesne rokavice najbolje razširiš, če jih nekaj ur prej, ko jih natakneš na roke, zaviješ v nekoliko vlažno blago.
Usnjat e rokavice. Bele rokavice, ki so le malo umazane, lahko odrgneš z radirko. Tudi z bencinom jih kakor gotovo že sama veš, lahko očistiš. Še boljše pa je čiščenje z mlekom, ki mu dodaš nekaj kapljic etra ali pa salmijakov-c.a. Za to ni niti treba dosti tekočine: zadošča, če je samo dno krožnika pokrito z njo. Rokavic v ta namen ni treba natakniti na roke, nego jih deneš kolikor mogoče gladko razprostrte na čisto blago. Nuto vtakneš v mleko čisto krpico, podrgneš '■ njo nekajkrat po kosu mila in nato rokavice temeljito odrgneš. Umazanija se jako naglo razkroji. moraš krpico vedno z drugim koncem drgniti po rokavicah, drugače jih sproti umažeš. Posebno moraš Paziti na konce nrstov. Kadar so rokavice na vrhnji in notranji str -n' popolnoma čiste, jih lahko takoj obesiš, da se posuše. Nič za to. •e so v vlažnem stanju rumene. Barvaste usnjate rokavice, ki jih tako pereš. se vidijo po pranju malone črne, ko pa se posuše, so take ko nove. Pred vsem ostane usnje svetlo in voljno.
Črni m usnjatim rokavicam se vrne lesk. če jih odrgneš z nekaj kanljicami laškega olja. ki mu dodaš malo črnila. Drgneš jih s črno krnico tako dolgo, dokler se ne popiše. Tako oprane rokavice lahko takoj natakneš na roke in nosiš, bojazen, da bi izgubile larvo, je neimrav ičena.
Svilene rokavice in rokavice
sukanca se najprej obrabijo "a koncih, kjer pogledajo »rsti na Beli dan. Da se to ne zgodi, vtakneš v konce prstov m ilo bombaža.
Jajčni konjak
/a praznike se spodobi, da je tudi konjak pri hiši. Jajčni konjak si lahko suma takole napraviš: Kake t|-i četrt litra neposnetega mleka ^k u h uš s ^5 (lekarni sladkorja in koščkom vanilje. V drugi posodi dodobra raztepeš pol litru neposnetemu mleka s 6 rumenjaki, nato pa ga lned neprestanim mešanjem zliješ \ ndeko. Takoj potem odstaviš s štedilnika in mešaš, dokler se vse sku-I aj. ne ohladi; V popolnoma mrzlo lekbčino vliješ nuto med neprestanim mešanjem četrt litru konjaka "li katerega drugega-alkohola. Tako dobiš poldrugi liter dobrega likerja.
Močnik z žganim sladkorjem
P o t r e b š č i n e : 50 dkg moke, dva in pol zavojčka dr. Oetker-jevega pecilnega praška, 40 dkg sladkorja, nekoliko cimeta, klinčkov, pimenta in limonovih olupkov.
P i- i p i- a v a : Sladkor se žge, da postane zlatorjav, se nato skuha s pol litra vode in potem meša, da sc ohladi; ohlajen se pomeša v skledi /. moko, ki ji je bil dodan pecilni prašek. Primešaj zapored cimet, piment in klinčke kakor tudi naribane limonove olupke. Iz vsega tega napravi redko zmes. Njo namaži do debelosti prsta na pomaščen pekač ter jo speci počasi v pečici.
Živčno in duševno b o 1 -p i m povzroči zelo mila, naravna „F r a n z - J o s e f“ grenčica dobro prebavo, čisto glavo in mirno sijanje. Po izkušnjah slovitih zdravnikov za živčne bolezni jc najtopleje prinoročati rabo „F r a n z - J o s e f“ vode tudi pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga. „F r a n z-I o s e f“ grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
311 L O S VILA
popolnoma belo, čisto za:
svilo, volno in fine tkanine; izborno v toaletne svrhe in shampooing.
Mrtvaška roka
(Nadaljevanje s 195. strani)
Zdaj šele se mi je vrnil pogrnil, vse bolj in bolj me je zapuščal tesnobni občutek odvisnosti od neke mogočne neznane sile.
Planil sem k zvoncu in se z vso silo uprl v zaklenjena vrata. Tudi od zunaj je nekdo razbijal po njih. Vrata so se odprla, in v sobo je planil stali sluga. Pomagal mi je dvignili gospodarja s tal in oba sva ga zanesla na posteljo. Rosen je bil mrtev. Sluga, ki se nikakor ni dal potolažiti, je neprestano zatrjeval, da ni bil njegov gospodar nikdar bolan in da ni nikoli tožil o kakšnih bolečinah.
Tudi ostalo služabništvo se je zgrnilo v sobo. Povedal sem jim, kaj se je zgodilo, in tudi njim je bila strašna smrt njihovega gospodarja nerazumljiva zagonetka. Odprli smo vsa okna, da izpustimo iz sobe zatohli in vroči zrak. Ljudje so me gledali s prestrašenimi obrazi. Pozneje so trdili, da je bil moj obraz bled kakor pobeljena stena.
Umaknil sem se v sosednjo sobo in prepustil jadikujočo in tožečo služinčad sami sebi. Hotel sem si še enkrat pred-očiti ta dogodek v vseh podrobnostih: nemara vendarle kaj doženem. Še nikoli nisem videl tako zdravega človeka, ki bi končal na tako zagoneten način.
Minile so ure, napočil je dan, v sobe, ki so bile ponoči tako strahotne, se je vlila svetla, prijazna dnevna luč.
Tedaj so se odprla vrata v mojo sobo, stari sluga je planil k meni in ves trepetajoč zajecljal:
. Prosim, gospod, idite z meno;! Poglejte, kaj se je zgodilo.*'
Šel sem s starim v Rosnovo spalnico. Stopila sva k njegovi postelji. In tedaj sva videla:
Na nesrečneževem vratu so se jasno odražali sledovi velike, koščene, tesno okoli goltanca zasekane roke.
Pel
NIMAM DOBRE KAVE 'DOBITI DNtVNO SVEŽI PRAŽENO LE'
mm rm B.MCTCH
1MDIJAM. VODNKOV MO S.
O
\ vi±4- fu>
ijevVM//c najtetidmjh
KLIiARNAfTDEU
lltf »tJAMA DMmTIHOVAll ■
U
08
H " f	04.	S'
L7UBL1ANA »
KUVERTA'»
KO^loi/ska-^ Voiarski-po^-1
Foto
aparate in potrebščine
dobite v največji izbiri pri
Drogeriji »Adrija”
Mr. Ph. S. Borčič
Ljubljana, Šelenburgova ulica 1
Telefon št. 34-01 Zahtevalte cenilci
IK#WE
ČRKOVNICA KSLEETEČ R E S D E S E I E D V E 'J M JR [M JEAN L ASA POSETNICA	M L E . P E O J
D. Rov	
pesnik	
ŠALJIVKA	
Kater« osa je mokra?	
ČRKOVNICA	
K A J A L E E	T S
O I S P G U 1	J S
Z U S D J Č E	O I
R Č E O A J P	K K
D N E M A T V	1 T
Rešitev križanke v zadnji	številki
Vodoravno:	1.	Oktogen;	2. Um,
Ra, ona; 3. Resa, Abel; 4. Ozimina; 5. Vode, Izak; 6. Iperit; 7. Nor, vazal; 8. Atila, Ada; 9. Atene; 10. Om, luna; 11. Silikat; 12. Janina; 13. Sak, Had. —Navpično: A. Surovina, os; B. Mezopotamija; C. Siderit, lak; D. Kramer, Lenin; E. To, Ivan, kit; F. Anita, dan; G. Gobar, za, Utah; H. Ene, Abadon I. Nil, kila, Arad.
Budilke
po Din 60'— s triletnim jamstvom
IVAN PAKIŽ, LJUBLJANA
Pred škofijo 15.
Prva jugoslovanska tovarna dežnikov
Josip Vidmar
Ljubljana, Pred Škofijo št. 19
En gros — en detail.
Dežniki vseh vrst. Vrtni senčniki. Sejmski dežniki. Velikanska izbira. Skrajne cene.
n
Blagovna znamka
»Svetla glava"
se je obnesla. — Med tisoči znamk, ki se priglašajo vsako leto, pač pa ni nobena postala znana kakor ta. Radi pozornosti, ki jo vzbuja slika, in radi globokega svojega pomena le postal znak nepozaben.
..Znamka Oetker“ iamči za najboljšo kvaliteto po najnižjih cenah in radi tega načela so
Dr. Oetkcr-Jcv pecilni prašek Dr. Oetker-lev vanlllnov prašek Dr. Octker-Jcv prašek za pudinge itd. tako močno razširjeni.
Letno se proda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagajo „prosvitlJenim“ gospodinjam postaviti v kratkem času na mizo tečne jedi. Marsikatera ura se Je prihranila, mnoge nevolje radi slabega kipenja močnikov je izostalo.
Otroci se veselilo, če speče mati Oet-kerjev šartelj, in v otroški sobi ni ničesar boljšega, nego je Oetker-jev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali s sadnim sokom.
Pri nakupu pozor na to, da se dobe pristni Dr. Oetker-]evl fabrlkatl, ker se če-sto ponujajo mani vredni posnetki.
Dr. Oetker-jev
vanilinov sladkor
je najboljša začimba
za mlečne in močnate Jedi, pudinge In spenjeno smetano, kakao in čai, šartlje, torte In pecivo, jajčni konjak.
Zavojček odgovarja dvema ali trem strokom dobre vanilije.
Ako se pomeša Vb zavojčka Dr. Oet-ker-jevega izbranega vanilinovega sladkorja z 1 kg finega sladkorja in se dasta 1 do 2 Jajčni žlici te mešanice v škode* lico čaja, tedaj se dobi aromatična, okusna pijača.
Dr. Oetker-jevi recepti
za kuhinjo in hišo
prinašalo Izbiro izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, boliih, finih in r.alfinel-šili močnatih ledi, šartllev, peciva, tort I. t. d.
Za vsako obitell so naivečie važnosti, ker naidelo po njih sestavljena jedila radi svole enostavne priprave, svojega odličnega okusa in svole lahke pre-bovlllvosti povsod in vedno pohvalo to-spodlnl — tudi onih, ki stavilo večle zahteve — in ker Je, kakor ie pokazala Izkušnja, vsako ponesrečenje tudi pri začetnicah izkliučeno.
Oetker-ievo knjigo dobite zastonl pri Vašem trgovcu; ako ne, pišite naravnost na tovarno
DR. OETKER. MARIBOR.
Izdaja za konsorcij „Romana“ K. Bratuša; urejuje in odgovarja Vladimir Gorazd; tiskajo J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani;. za tiskarno odgovarja Janez Vehnr; vsi v Ljubljani