Gozdarski vestnik Letnik 60, številka 2 .SSN 0017-2723 UDK630 * 1/9 činek redčenja v bukovih sestoj ih Ujme in podlubniki v smrekovih sestoj ih Vse manj sredst€v za gozdove iz poračuna RS ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Ljubljana, april 2002 OBVESTILO AVTORJEM PRISPEVKOV, NAMENJENIH OBJAVI V GOZDARSKEM VESTNIKU Pravila objave Revija Gozdarski vestnik (GV) objavlja znanstvene, strokovne in aktualne prispevke, ki obravnavajo gozd, gozdni prostor in gozdarstvo . V slovenskem ali angleškem jeziku objavljamo prispevke, ki praviloma niso daljši od ene avtorske pole (30.000 znakov) in so pripravljeni v skladu z navodili za objavo v GV. Potrebne prevode lahko zagotovi uredništvo GV, avtorji naj prispevku priložijo prevode pomembnejših strokovnih terminov. Vse znanstvene in strokovne prispevke (v nadaljevanju vodilni prispevki) recenziramo, ostale prispevke recenziramo po presoji uredništva . Uredništvo si pridržuje pravico do popravkov prispevka. Avtorji lahko zahtevajo popravljen prispevek v pregled. Prispevek mora biti opremljen z imeni in priimki avtorjev, njihovo izobrazbo in strokovnim nazivom ter točnim naslovom ustanove, v kateri so zaposleni, oziroma njihovega bivališča (če niso zaposleni} Stroške prevajanja, slovenskega in angleškega lektoriranja ter recenzij nosi uredništvo. Prispevki so lahko dostavljeni na uredništvo osebno, s priporočeno pošiljko ali po elektronski pošti. Vodilni prispevek je treba poslati na GV v originalu in dveh kopijah (s slikovnim gradivom vred) najmanj 60 dni pred želeno objavo. Prispevke za objavo v rubrikah je potrebno oddati v dveh izvodih najmanj 30 dni pred objavo. Aktualne novice sprejemamo 20 dni pred izdajo številke. Na zahtevo avtorjev po objavi vračamo diapozitive, fotografije in skice. Navodila za pripravo prispevkov Besedilo mora biti napisano z računalnikom (Word for WINDOWS, ASCII-format) ali s pisalnim strojem, z dvojnim razmikam med vrsticami. Znanstveni prispevki morajo imeti UMRO-zgradbo (uvod, metode, rezultati, diskusija). Vodilni prispevki morajo biti opremljeni s slovenskim in angleškim izvlečkom (do 250 znakov), z zgoščenim povzetkom, ključnimi besedami ter dvojezičnim besedilom preglednic, grafikonov in slik. Poglavja naj bodo oštevilčena z arabskimi številkami dekad nega sistema do četrtega nivoja (npr. 2.3.1.1 ). Obvezna je uporaba enot SI in dovoljenih enot zunaj Sl. Opombe med besedilom je treba označiti zaporedno in jih dodati na koncu. Latinska imena morajo biti izpisana ležeče (Abies alba Mili., Abieti-Fagetum din. omphalodetosum (Tregubov 1957)). Vire med besedilom se navaja po harvardskem načinu (BROOKS et al. 1992, GILMER 1 MOORE 1968a). Neavtorizirane vire med besedilom je treba vključiti v vsebino (npr.:' ... kot navaja Zakon o dohodnini (1990)'). Med besedilom citirane vire in literaturo se navede na koncu prispevka v poglavju Viri, in sicer po abecednem redu priimkov prvih avtorjev oziroma po abecednem redu naslova dela, če delo ni avtorizirane. Vire istega avtorja je treba razvrstiti kronološko in z dodano črko, če gre za več del istega avtorja v istem letu. Primeri: BAGATELJ, V., 1995. Uvod v SGML.-URL: http://vlado.mat.uni-lj.si/vlado/sgml/sgmluvod.htm. BROOKS, D. J. 1 GRANT, G. E. 1 JOHNSON, E. 1 TURNER, P., 1992. Forest Management.- Journal of Forestry, 43, 2, s. 21-24. GILMER, H. 1 MOORE, B., 1968a. Industrijska psihologija.- Ljubljana, Cankarjeva založba, 589 s. IGLG (Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo), 1982. Smernice za proj.ektiranje gozdnih cest.- v Ljubljana, Splošno združenje gozdarstva Slovenije, 63 s. ZGAJNAR, L., 1995. Sekanci- sodobna in gospodama oblika lesnega kuriva tudi za zasebna kurišča.­ V: Zbornik referatov s slovensko-avstrijskega posvetovanja: Biomasa- potencia'ln i energetski vir za Slovenijo, Jarenina, 1. 12. 1994, Agencija za prestrukturiranje energetike, Ljubljana, s. 40-54. ---, 1996. Enciklopedija Slovenije.-10. zv., Ljubljana, Mladinska knjiga, s. 133. Zakon o dohodnini.- Ur. l. RS, št. 43-2300/90. Preglednice, grafikoni, sli·ke in fotografije morajo biti opremljeni z zaporednimi oznakami. Njihove oznake in vsebina se morajo ujemati z omembami v besedilu. Za decimalna števila se uporablja decimalno vejico. Položaj slikovneQ'a gradiva, ki ni sestavni del tekstne datoteke, je treba v besedilu označiti z zaporedno številko in naslovom, priložene originale na hrbtni strani pa s pripadajočo številko, imenom avtorja in oznako gornjega roba. f'!Jaslovi pregled rnic morajo biti zgoraj, pri ostalem gradivu spodaj. Preglednice je treba okviriti, vsebine polj pa se ne oblikuje s presledki. Ročno izde'lani grafikoni in s:like morajo bitf neokvirjeni ter izrisani s tušem v velikosti formata A4. Računalniški izpisi morajo biti tiskani na laserskem tiskalniku v merilu objave (višina male črke mora biti vsaj 1,5 mm). Za objavo barvne fotografije potrebujemo kontrastno barvno fotografijo ali kakovosten barvni diapozitiv. O objavi barvne fotografije in njenem položaju med besedilom odloča urednik. · Uredništvo GV Gozdarski vestnik, letnik 60 • številka 21 Vol. 60 • No. 2 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professiona l journal for forestry 58 Ali je državi kaj mar za gozdove? ZNANSTVENE RAZPRAVE 59 Katarina CELIČ Učinek redčenj v bukovih sestojih na Brezovi Rebri The Effect of Thinning in Beech Stands in Brezova Reber STROKOVNE RAZPRAVE 77 Marko PERKO Kronologija pojavljanja ter vpliv najpomembnejših abiotskih in biotskih dejavnikov na umetno osnovane smrekove sestoje v GE Planina AKTUALNO 96 Zoran GRECS Jure BEGUŠ Mag. Živan VESELIČ Analiza zniževanja sredstev proračuna RS za vlaganja v gozdove s posledicami in predlogi za izboljšanje stanja 1 02 Tone LESNIK Veliko zanimanje lastnikov gozdov za izobraževanje o gojenju in varstvu gozdov na celjskem STALIŠČA IN ODMEVI 103 Nejc JOGAN Gradivo za Atlas flore Slovenije -pomembna novost v domači botanični literaturi, zanimiva tudi za gozdarje DRUŠTVENE VESTI 107 Matija STERGAR DŠG Tematski vikend DŠG: Divjad in lovstvo, Prekmurje , 2002 KADRI IN IZOBRAŽEVANJE 109 Dr. Lojze Marinček -sedemdesetletnik NAPOVEDUJEMO 109 RAZPIS in pogoji udeležbe na 3. državnem tekmovanju gozdnih delavcev SLOVENIJE KNJIŽEVNOST 112 Varno delo pri sečnji GozdV 60 {2002) 2 57 !58 SPOROČILO ZA JAVNOST Ali je državi kaj mar za gozdove? Razkorak med programom razvoja gozdov Slovenije in razpoložljivimi proračunskimi sredstvi za njegovo izvajanje se naglo povečuje Z Zakonom o gozdovih iz leta 1993 in s Programom razvoja gozdov Slovenije, ki ga je leta 1996 sprejel Državni zbor, se je Republika Slovenija zavezala strokovno in finančno skrbeti za nego, obnovo in varstvo gozdov ter gozdne ceste. Vendar so žal v zadnjih letih finančna sredstva za vlaganja v gozdove iz proračuna Republike Slovenije vse manjša in ne dosegajo višine po Programu razvoja gozdov Slovenije, zaradi česar se zmanjšuje obseg izvedenih gozdnogojitvenih in gozdnovarstvenih del. Tudi gozdnih cest, ki jih je okrog 12000 km. ni mogoče zadovoljivo vzdrževati in gradnja novih je skoraj povsem zastala. Gozdne ceste pa so nujne za dobro gospodarjenje z gozdovi ter odpirajo dostop do odročnih zaselkov in kmetij na podeželju. Analiza vloženih finančnih sredstev v gozdove iz proračuna Republike Slovenije od leta 1994 dalje kaže, da so se do leta 1999 vlaganja v gozdove postopno povečevala . V letu 1999 so dosegla višino 968 milijonov SIT, v letu 2000 so znašala 903 milijone SIT, potem pa so strmo padla in so bila v letu 2001 za 13 odstotkov manjša kot v letu 2000. Za leto 2002 je predvideno v proračunu Republike Slovenije 699 milijonov SIT, kar pomeni že 23 odstotni padec glede na leto 2000. Pri tem se zavedamo, da bo iz sredstev za leto 2002 treba poravnati tudi obveznosti, za opravljena dela v gozdovih, ki jih država iz proračunskih sredstev ni poravnala v letu 2001. Zaradi padanja finančnih sredstev za gozdove je obseg negovalnih in varstvenih del v gozdovih v zadnjih letih le 50 -60 odstotkov tistega, ki je predviden v strokovnih osnovah -gozdnogospodarskih načrtih. Posledica tega je zmanjševanje kvalitete gozdov ter njihove sposobnosti za opravljanje proizvodnih, ekoloških in socialnih funkcij. Svet Zavoda za gozdove Slovenije je obravnaval navedena dejstva in upravičeno pričakuje, da bosta Vlada in Državni zbor Republike Slovenije cenila pomen gozdov in izpolnila svoje obveznosti do njih. Janez Okoliš Predsednik Sveta Zavoda za gozdove Slovenije GozdV 60 (2002) 2 Znanstvena razprava GDK: 228.8: 243: (497.12 Brezova Reber) Učinek redčenj v bukovih sestojih na Brezovi Rebri The Effect of Thinning in Beech Stands in Brezova Reber Katarina CELIČ . Izvleček: Prispevek opisuje rezultate razvoja bukovih sestojev na dveh vzorčnih ploskvah v GGE Brezova Reber, izločenih leta 1970, od katerih je bil eden redčen, drugi prepusčen naravi. Analiziranih je 6 znakov: prsni premer, višina, dolžina čistega debla, volumen krošnje, vrednost in dimenzijsko razmerje. Poleg enostavnih statističnih testov je uporabljena metoda diskriminativne analize kot način za določanje tistih kazalcev, ki bistveno diskriminirajo med redčenimi in neredčenimi sestoji. Na podlagi diskriminativne funkcije je možno tudi napovedati, v katero grupo sodi določeno drevo. Ločeno sta obravnavana kolektiv vseh dreves ter kolektiv dreves v strehi sestaja. Ključne besede: bukov sestoj, izbiralno redčenje, statistične metode, diskriminativna analiza Abstract: The article describes the development of beech stands on two sample plats in the Brezova Reber Forest Management Unit, established in 1970, one thinned and one unthinned. 6 characteristics were chosen to distinguish between them: dbh, tree height, clean timber stem length, crown volume, timber value and dimension ratio. Some basic statistical tests were performed. Discriminant analysis was chosen as the method to determine which characteristics show significant differences for thinned and unthinned stands and are suitable for prediction the group membership of each tree. Two separate collective bodies were examined: the entire population of trees and trees from the stand canopy. Keywords: beech stands, selective thinning, statistical methods, discriminant analysis 1 UVOD i INTRODUCTION Raziskave učinkov redčenj so dragocene, saj zahtevajo dolgotrajno spremljanje razvoja sestaja na vzorčnih ploskvah. še posebej to velja za raziskave bukve, ki je bila v gospodarskem smislu dolgo časa podcenjevana . V Sloveniji se je izbiral no redčenje začelo uveljavljati po l. i 962 (KORDIŠ 1982), pred tem so pozornost posvečali predvsem smreki. Vzorčne ploskve na Brezovi Rebri, izločene leta 1970 (PIŠKUR 1984), so med prvimi tovrstnimi poskusi. Dokazovanje učinkov redčenj je tudi danes aktualno. Če je bil prvoten namen takih raziskav predvsem prepričati gozdarske strokovnjake v upravičenost izbiralnega redčenja in njegove prednosti pred nizkim redčenjem, je danes dosti pomembneje prepričati lastnike gozdov v dolgoročne koristi, ki jih prinaša izbiral no redčenje. Po več kot treh desetletjih se še vedno pojavljajo dvomi glede smiselnosti redčenj, intenzivnosti, racionalnosti ipd., ki so posledica konzervativne miselnosti in ne nazadnje tudi strahu pred tveganjem. V naših klimatskih razmerah so naravne kalamitete kot posledica vetra, snega ali žleda dokaj pogoste, pravkar redčeni sestoji pa so na videz njihova najpogostejša tarča. Razlog je morda v tem, da se je z redčenji pogosto začenjalo prepozno, ko je bilo drevje previtko in nestabilno, ker je sestoj šele takrat dajal tržno zanimive sortimente . Te značilnosti še posebej veljajo za listavce. Še vedno se zato dogaja, da se gozdarji pri izbiri drevja za možni posek bojijo posegati v zgornji drevesni sloj in zato etat 'nabirajo' z nizkim redčenjem. Drug nezanemarljiv problem so stroški redčenja v mlajših razvojnih fazah in negotovost glede trženja teh sortimentov. Najpomembnejše ugodne učinke redčenj lahko strnemo v nekaj točkah (KOTAR 1982): GozdV 60 (2002) 2 *K.C., univ.dipl.ing.gozd ., Ministr­ stvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Dunajska 56, 58, 1000 Ljubljana, Slovenija 59 80 Celic K.: Ucinek redcenj v bukovih sestojih na Brezovi Rebri • večji srednjetemeljnični premer redčenih sestojev, • zgodnejša kulminacija debelinskega in volumenskega prirastka sestaja, • krajša proizvodna doba, • večja stabilnost sestaja zaradi ugodnejšega dimenzijskega razmerja, • večja vrednost sortimentov, • predčasni (vmesni) donosi. Navedene ugotovitve na splošno veljajo za vse drevesne vrste in vse oblike negovalnih redčenj (nizka in visoka). V raziskavi primerjamo dva vzorčna bukova sestaja na podobnem rastišču, ki sta bila v zadnjih 30 letih različno gos podarjena. Prvi je bil red čen na osnovi izbiralnega redčenja, drugi prepuščen naravi. Predpostavljamo, da se razlikujeta v mnogih značilnostih . Izbrali smo 6 znakov, na katere lahko vplivamo z redčenjem in jih je možno določiti z enostavnimi meritvami. Zanima nas, katere so tiste bistvene značilnosti dreves, ki so posledica redčenj, oz. s katerimi kazalci lahko preverjamo pozitivne učinke redčenj. Naša podmena je, da se redčeni sestoji razlikujejo od neredčenih v spodaj naštetih znakih: • Volumen krošenj. Zaradi manjše gostote dreves je volumen krošenj večji v redčenih sestojih. Ker je velikost krošnje tudi posreden kazalec velikosti koreninskega sistema, predpostavljamo, da so drevesa z večjo krošnjo tudi mehansko stabilnejša. • Prsni premer dreves. Povprečni prsni premer dreves je zaradi manjše gostote drevja večji v redčenih sestojih kot neredčenih. • Višina dreves. Glede na enako rastišče in fizično starost sestojev razlik v višini dreves ne bi smelo biti. To velja za zgornjo višino dreves, medtem ko se na srednji višini gozdnogojitveni ukrepi odražajo. • Vrednost sortimentov. Vrednost je rezultat kakovosti in dosežene dimenzije sortimenta. Kot merilo smo izbrali denarno izraženo vrednost sortimenta na prvih 4 m dolžine debla, saj se v spodnjem delu debla nahajajo najvrednejši sortimenti. Zato je ta znak močno koreliran z vrednostjo celega drevesa. S pozitivno izbiro se v redčenih sestojih poveča delež kakovostnega drevja, hkrati z večjo povprečno debelina dreves tako dobimo bistveno vrednejše sortimente . • Dolžina č_istega debla. Posreden kazalec kakovosti je tudi dolžina čistega debla. Pod čistim deblom razumemo tisto dolžino debla brez večjih vidnih napak kakovosti (rogovila, gnila grča, rakava tvorba ipd.), ki bistveno poslabšajo vrednost sortimenta. Te napake debla so hkrati tudi pomemben kriterij pri izbiri nosilcev oz. njihovih konkurentov, zato so v negovanih sestojih drevesa z večjimi napakami debla iz sestaja praviloma odstranjena že v zgodnejši fazi. Znano je, da z redčenji čisto dolžino debla skrajšamo, kar je posledica daljših krošenj (FERLIN 1988). Kljub temu predpostavljamo, da je v negovanih sestojih dreves z izrazitimi vidnimi napakami kakovosti manj, in da bo zato ta znak imel večje vrednosti v redčenem sestoju. Dolžina čistega debla nam posredno predstavlja kazalnik kakovosti oz. negovanosti sestaja. GozdV 60 (2002) 2 Cel lč K.: Uč inek redčenj v bukovih sestoj ih na Brezovi Rebri • Dimenzijsko razmerje. Stabilnost dreves oz. sestojev lahko ocenimo tudi z dimenzijskim razmerjem med višino in prsnim premerom drevesa. V neredčenih sestojih pričakujemo večji delež vitkih dreves, t.j. dreves z dimenzijskim razmerjem nad 90. • Cenotski status. Ker z redčenji vplivamo na združbene razmere v sestoju, obravnavamo ločeno kolektiv vseh dreves (kolektiv 1) in kolektiv dreves v strehi sestoja (kolektiv 11). Predpostavljamo, da so razlike med sestojema izrazitejše pri drevesih, ki tvorijo streho sestoja. Tam se nahajajo izbrana drevesa, katerim je posvečena naša pozornost pri oblikovanju sestoja oz. odstranjevanju konkurentov. V strehi sestoja pričakujemo izrazitejše razlike predvsem v tistih znakih, ki odražajo kakovost dreves -to sta vrednost prvega sortimenta in dolžina čistega debla. 2 PREDMET RAZISKAVE 2 OBJECT OF RESEARCH Gozdnogospodarska enota (GGE) Brezova Reber leži na skrajnem jugozahodnem robu Ajdovske plan ote v Suhi krajini. Razteza se na nadmorskih višinah od 200m do 600 m. Relief je večinoma vrtačast in valovit. Geološka podlaga so apnenci, le na skrajnem zahodu dolomit. Podnebje je preddinarsko-predpanonskega tipa s povprečno letno temperaturo goe in povprečno letno količino padavin 1200 mm. Značilni so ekstremi med poletnimi in zimskimi temperaturami ter za vegetacijo ugoden razpored padavin. Po fitocenološkem kartiranju v GGE prevladujejo rastišča bukve, uvrščena v naslednje združbe: Hedero-Fagetum (56%), Lamio orvalae-Fagetum (37%), Hacquetio--Fagetum (3%) (ZORN 1974). V lesni zalogi je bukve 60%, smreke 21%, jelke 9%, g. javo~a 3%, gradna 2%, g. bresta 1%, češnje 1%. GGE Brezova Reber je v celoti državna last. Nacionalizirana je bila leta 1934, ko je prešla v upravljanje Začasne državne uprave (ZDU). Prejšnji lastniki so bili iz rodbine Auersperg. Prvi gozdnogospodarski načrt za enoto je bil izdelan že leta 1893. Vzorčne ploskve je osnoval spomladi leta 197 O Jernej Piškur (Gozdni obrat Straža, Gozdno gospodarstvo Novo mesto), ko je organiziral seminar iz izbiralnega redčenja, katerega namen je bil predvsem izobraževanje strokovnih delavcev (odkazilo) in dokazovanje učinkov .različnih jakosti redčenja v bukovih sestojih. (PIŠKUR 1984, PIRC 1997). V odd. 17, GGE Brezova Reber, so bile izločene 4 ploskve velikosti 50m x 50m. Izveden je bil natančen popis vseh dreves (prsni premer na cm natančno, IUFRO klasifikacija) ter odkazilo v skladu z naslednjimi usmeritvami : 1. ploskev (P1 ): močno izbiralno redčenje, 2. ploskev (P2): zmerno izbiralno redčenje, 3. ploskev (P3): brez ukrepanja (kontrolna ploskev), 4. ploskev (P4): nizko redčenje. Starost sestoja po gozdnogospodazskem načrtu je bila takrat od 40 do 50 let. Nastanek sega v čas velikopovršinskih sečenj v obdobju pred nacionalizacije leta 1934. Vse nadaljnje meritve in spremljanje rezultatov se je ohranilo le na P1 in P3, kateri tudi obravnavamo. Na njiju se je vse do danes gospodarila v skladu GozdV 60 (2002} 2 81 Celič K.: Učinek redčenj v bukovih sestoj ih na Brezovi Rebri Preglednica 1 . Osnovni podatki o vzorčnih ploskvah v letu 1970 Table 1: Basic information on the sample plots from 1970 Nadm. višina Altitude Oddaljenost od ceste Distance from the road Rastiščna enota Site unit Nagib lnclination Eks pozicija Aspect 62 z osnovnimi usmeritvami iz leta 1970. Obe ploskvi še danes služita kot demonstracijska objekta za strokovne in laične , domače in tuje ekskurzije ter kot učni objekt iz gojenja gozdov. Rezultati meritev so bili prvič objavljeni šele leta 1988 (FERLIN 1988). Iz dendrometrijskih podatkov je razvidno, da sta se ploskvi P1 in P3 že leta 1970 razlikovali. Del sestoja v bližini kamionske ceste je bil namreč šibko nizko redčen že pred izločitvijo poskusnih ploskev, del sestoja, kjer se nahaja tudi ploskev P3, pa je ostal zaradi oddaljenosti razmeroma nedotaknjen. P1 P3 464-470 m 472-482 m 10m 200m Hedero-Fagetum Site unit Hedero-Fagetum (syn. Querco-Fagetum typicumJ (syn. Querco-Fagetum stellarietosum) 5% 10% JJZ ZJZ ssw wsw 3 METODA DELA 3 WORKING METHODS Meritve in ostala terenska dela so bila opravljena v času od jeseni 1996 do pomladi 1997. Vsakemu drevesu nad merilnim pragom so bili na mestu samem določeni naslednji znaki: • prsni premer, • višina, • širina krošnje, • delež krošnje od skupne višine, • povprečna kvaliteta sortimentov na prvih 4 m višine, • cenotski status po Kraftu, • dolžina čistega debla. Višina drevesa in dolžina čistega debla sta bili merjeni z višinomerom Leiss, prsni premer smo merili s n-metrem. Kakovost prvega sortimenta smo določili na podlagi JUS standardov za gozdne lesne sortimente. Za prve 4 m dolžine smo se odločili zaradi lažjega okularnega ocenjevanja pri stoječem drevju. Tanjše drevje smo uvrščali med goli oz. drva ali jamski les. V jamski les smo uvrstili t.i. kvalitetnejše goli (ravne, gladke), ki merijo na sredini dolžine vsaj 20 cm. Dolžino čistega debla smo določali po naslednjih kriterijih: • pri drevju, ki dosega zahtevano debeline za hlodovina , je dolžina čistega debla razdalja od tal do prve debelejše veje (tanjših adventivnih poganjkov nismo upoštevali), začetka razvejanosti krošnje ali debelejše gniJe odmrJe veje (t. i. štrclja), ki bistveno spremeni kakovost sortimenta, • pri tanjšem drevju, ki ponavadi nima dobro razvite krošnje in 'je večinoma enoosno, smo upoštevali dolžino do tiste višine debla, ko je sortiment še uporaben (pri goleh 7 cm na tanjšem koncu). Nekateri znaki (prsni premer, višina drevesa in dolžina čistega debla) so bili določeni neposredno na terenu. Osnovni podatki, zajeti na terenu, so bili GozdV 60 (2002} 2 Celič K.: Učinek redčenj v bukovih sestojih na Brezovi Rebri vnešeni in nadalje pripravljeni za obdelavo s programskim paketom Excel. Dimenzijsko razmerje (KOTAR 1982) je izračunana iz prsnega premera in višine drevesa po obrazcu: V= 0,4 .rc. P. L/4. Pri izračunu volumna prvega sortimenta je upoštevan tablični padec prsnega premera za bukev (ČOKL 1992). Volumen krošnje je izračunan iz ocenjene širine krošnje in deleža od skupne višine po obrazcu, V = 0,4. rc. P. L/4, kjer je P tloris oz. projekcija krošnje in Lje dolžina krošnje (ČOKL 1977). Za izračun vrednosti prvega sortimenta so uporabljene hipotetične cene, oblikovane na podlagi cen ika, objavljenega v aprilski številki Lesarskega utripa iz leta 1997 ter ce nika GG Novo mesto z dne 16. 1. 1997. Značilnost razlik med aritmetičnima sredinama za vse obravnavane znake smo preverili z enostavnim testom za preskušanje hipotez z velikimi vzorci: (x1-x2) z = c=--'---==::::::::::= ~St% 1 + S2%2 (oz. z ustreznim t-testom za preskušanje razlik z malimi vzorci), kjer pomeni: :X1 = aritmet. sredina prvega vzorca (P1 ), St2 = cenilka variance v prvem vzorcu (P1 ), n1 =število enot v prvem vzorcu (P1 ), X2 = aritmetična sredina drugega vzorca (P3), S22 = cenilka variance v drugem vzorcu (P3), n2 =število enot v drugem vzorcu (P3). V primeru nehomogenih varianc je za določitev stopinj prostosti uporabljen naslednji obrazec: df = (sl2 /nJ+ s2 2 /n2J (s12/n1J (s//n 2J ----'--'--'--.:____L__.. + ...:.....;;_.;.._~c__ nl -1 n2 -1 Homogenost varianc smo testirali z izrazom : F = S12/sl Razliko v frekvenčnih porazdelitvah posameznih znakov med ploskvama smo preverili s Snedecor-Brandt testom: N = n1 + n2 f1 = število enot v razredu k v prvem vzorcu nk = seštevek frekvenc v razredu k iz obeh vzorcev število stopenj prostosti = k-1 Za primerjavo obeh populacij v vseh izbranih znakih smo uporabili diskriminativno analizo. Poiskali smo spremenljivko L, ki je linearna funkcija vseh izbranih spremenljivk: 1=1 X; so vrednosti opazovanih k spremenljivk) .. pa njihovi utežnostni koeficienti. Določili smo jo tako, da imajo člani ene populacije visoke, člani druge populacije pa nizke vrednosti te spremenljivke. Koeficienta diskriminativne funkcije smo izbrali tako, da se vrednosti diskriminativne funkcije med obema grupama kar se da razlikujejo oz., da je razmerje vsote kvadratov med grupami GozdV 60 (2002) 2 63 Celic K.: Učinek redčenj v bukovih sestoj ih na Brezovi Rebri Preglednica 2: Gibanje števila drevja ter evidentiran posek drevja na ploskvah od leta 1970 do leta 1997 Table 2: Numoer of trees and data on fellings on the plats from 1970 to 1997 64 in vsote kvadratov znotraj grup maksimum. Koeficienti A diskriminativne funkcije L so torej izbrani tako, da je količina O maksimalna : Q = (LA -L8Y }2(Li -LJ2 + }2(Lj -LnY LA = povprečna vrednost diskriminativne funkcije v populaciji A, L8 = povprečna vrednost diskriminativne funkcije v populaciji 8, L, = posamezne vrednosti Lv populaciji A, Li = posamezne vrednosti Lv populaciji B. Katerakoli druga linearna kombinacija spremenljivk bi imela drugačno, manjšo vrednost tega razmerja. V našem primeru predstavljajo eno populacijo redčeni bukovi sestoji, drugo pa neredčeni bukovi sestoji. Za izračun koeficientov diskriminativne funkcije je bil uporabljen Fisherjev algoritem (KOTAR 1993). Da bi izločili iz analize tiste znake, ki bistveno ne vplivajo na razločevanje med populacijama, smo uporabili metodo stepwise pri multipli regresiji v programskem orodju SPSS. 4 REZULTATI IN RAZPRAVA 4 RESULTS AND DISCUSSION 4.1 Gostota sestojev 4.1 St and Density V raziskavi smo zajeli vsa živa drevesa nad meril nim pragom na redčeni ploskvi (P1) in na neredčeni ploskvi (P3). Skupaj je bilo tako izmerjenih 459 dreves, od tega na ploskvi P1 143 dreves ( 135 bukev in 8 gorskih javorjev) ter na ploskvi P3 316 dreves (vse bukve). Razlika v drevesni sestavi je lahko odraz razlik med rastiščema ali pa rezultat nekonkurenčnosti javorja na tipično bukovem rastišču, kar se zdi bolj verjetno. Na redčeni ploskvi se je namreč javorju dajalo pri izbiri prednost in je zato ostal v sestoju. Ugotovili smo, da se je od leta 1970 do leta 1997 število dreves zmanjšalo za 61% na ploskvi P1 in za 25% na ploskvi P3 (preglednica 2). Podobne zakonitosti razvoja bukovih sestojev potrjujejo tudi druge sorodne raziskave (ŠTEFANČIK 1996, BASTIEN 1995, BONČINA 1994). Poleg redčenja in poseka slučajnih pripad kov (vetrolom) na redčeni ploskvi je razlog zmanjšanja števila drevja tudi naravno odmiranje, predvsem tanjšega podstojnega drevja. Še vedno je opazen tudi trend vraščanja dreves izpod merilnega praga. To posebej velja za redčeno ploskev zaradi sestojnih vrzeli, nastalih po izpadu Leto P3 P1 Posek na P1 Year Fel/ings on P1 1970 424 363 84 1975 625 338 1977 - - 1 1981 450 - 29 1990 - 223 1991 - - 21 1992 364 156 1994 379 149 1997 316 143 GozdV 60 (2002) 2 Celič K.: Učinek redčenj v bukovih sestoj ih na Brezovi Rebri posameznih nosilcev funkcij v vetrolomu. Prisotnost večjega števila tanjših dreves na redčeni ploskvi je razvidna iz frekvenčne porazdelitve prsnih premerov (slika 1 ). Opazimo lahko, da se je število drevja od leta 1970 do leta 1997 zmanjšalo na tretjino, vendar je oblika porazdelitve za neredčeno ploskev ostala skoraj enaka, medtem ko se je oblika porazdelitve redčene ploskve bistveno spremenila . 300 100 1970 250 ··..._::97 neredčena · 80 o ploskev ...... 200 (P3) Ol 1 ·. co ]:1 1970/'',, 1 /redčena ''-,, Q) -o · ploskev ', .Q 100 ·:; (P1) Q) ;v; ...... m m so co :9? V> Q) > 40 Q) -o .Q ·:; 2 20 •(/) 20 o kolektiv 1 · · 3 4 5 NEREDČENO ' ·. ·., ' ', REDČENO •' "' '--.. 6 7 8 9 10 11 12 5 cm debelinske stopnje Lesna zaloga redčene ploskve znaša 526 m3/ha, neredčene pa le 498 m3 /ha. Nižja zaloga neredčene ploskve kljub višji temelj nici in večjemu številu dreves je posledica v povprečju nižjega drevja. V primerjavi z letom 1970 je lesna zaloga na redčeni ploskvi narasla za 68%. Če upoštevamo še 65 m3posekane lesne mase, je skupna lesna proizvodnja sestaja narasla za 251%. Na neredčeni ploskvi se je lesna zaloga v tem obdobju povečala za 211% (preglednici 2 in 3). Podatkov o odmrlem drevju na neredčeni ploskvi v tem obdobju nimamo. Za primerjavo gostote obeh sestojev smo uporabili tudi relativne kazalce gostote (KOTAR 1985). Specifična gostota sestojev (SOl) nam pove, koliko dreves/ha bi bilo v sestojih ob enakem srednjetemeljničnem premeru (25 cm). SOl neredčenega sestaja v primerjavi z redčenim je večji za 32%, medtem ko je dejanska gostota drevja večja za 120%. Hart-Beckingov indeks razdalje med drevesi (S%) nam pove, kolikšen je delež povprečne razdalje med drevesi glede na zgornjo višino sestaja. Pri tem so upoštevana le drevesa v strehi sestaja (kolektiv 11). Pri enaki višini se indeks z gostoto drevja zmanjšuje , kar potrjuje tudi naš primer. Indeks gostote sestaja (IK) nam pove, kakšno je razmerje med modelnim in dejanskim sestojem glede na razmerje med zgornjo višino sestaja in povprečno rastno površino. V modelu predpostavljamo, da drevo s krošnjo v strehi sestaja potrebuje za svoj razvoj toliko rast ne površine, kot znaša njegova višina (hzg). Indeksi z vrednostjo večjo kot 1 pomenijo sestoje, ki so gostejši od model nih. V našem primeru se redčen sestoj približuje modelnemu sestoju, neredčen sestoj pa je bistveno gostejši. GozdV 60 (2002) 2 Cel ič K.: Učinek redčenj v bukovih sestoj ih na Brezovi Rebri 4.2 Srednje vrednosti, variabilnost in porazdelitev znakov 4.2 Mean Values, Variability and Distribution of Characteristics Oba sestoja se v vseh analiziranih znakih statistično značilno razlikujeta (preglednica 4), kar velja tako za kolektiv 1 (vsa drevesa) in kolektiv 11 (drevesa v strehi sestoja). Razlike so najbolj očitne pri povprečnem prsnem premeru, ki je na redčeni ploskvi večji za 36% (38%)1, pri volumnu krošnje, ki je na redčeni ploskvi večji za 167% (189%) in pri vrednosti sortimentov, ki je na redčeni ploskvi večja za 277% (273%). Poleg srednjih višin smo izračunali tudi zgornjo višino dreves (povprečje 25 najdebelejših dreves na ploskvi), ki nam kaže na razlike v proizvodni sposobnosti obeh rastišč (preglednica 1 ). Zgornja višina dreves na red čeni ploskvi znaša namreč 29,6 m, na neredčeni pa le 26,4 m. Razlika med njima je statistično značilna. Meritve iz leta 1987 (FERLIN 1988) so dokazovale ravno nasprotno, namreč da sta zgornji višini ploskev enaki (tedaj 25,3 m). Povprečna dolžina čistega debla v redčenem sestoju znaša 14 m in v neredčenem slabih 12 m; v obeh primerih znaša delež čistega debla glede na višino drevesa 55%. Če upoštevamo še globino krošnje, ki v redčenem sestoju znaša 24% in v neredčenem sestoju 14% od skupne višine drevesa, dobimo podatek o deležu »ne-čistega(( debla: 21% na redčeni ploskvi in 31% na neredčeni ploskvi. Sklepamo lahko torej, da smo z redčenjem relativno prispevali h globlji krošnji, ne pa tudi k daljšanju čistega debla. V strehi sestoja je razlika med dolžinama čistega debla očitnejša (15,5 min 12,6 m), delež čistega debla na redčeni ploskvi znaša 54% in na neredčeni ploskvi 51%. V povprečju meri krošnja v redčenem sestoju 65m3, v neredčenem le 24 m3. Razlika je očitna tudi v strehi sestoja, kjer je srednja vrednost volumna Preglednica 4: Test aritmetičnih sredin Table 4: Test of equality of means Kolektiv 1 Collective body 1 1 Vrednosti v oklepajih se nanašajo na kolektiv 11. Kolektiv 11 Collective body ff Redčen Neredčen Red čen Neredčen sestoj sestoj sestoj sestoj Thinned Unthinned Thinned Unthinned stand stand st and stand Aritmetična sredina Aritmetična sredina Stop.p. Ar. mean z Ar. mean t df Prsni premer 27,05 19,95 7,80 *** 34,43 24,86 13,11 *** 146 Dbh Višina 25,21 21,82 6,83 *** Height 28,63 24,73 15,27 *** 225 Dolž:. čist. debla Clean stem /ength 13,97 11,83 5,47 *** 15,50 12,57 6,51 *** 201 Volumen krošnje 65,34 24,45 6,73 *** 104,71 47,84 7,07 *** 109 Crown vo/ume Vrednost sortim. 25,99 6,89 7,06 **'" 42,44 11,37 8,16 *** 88 Timber value Dimenz. razmerje 102,03 114,58 -5,46*** 120,19 100,24 -8,48*** 225 Dimension ratio n 316 143 82 145 GozdV 60 (2002) 2 87 Celic K.: Uč inek redcenj v bukovih sestojih na Brezovi Rebri Preglednica 5: Primerjava vrednosti sortimentov med ploskvama Table 5: Comparison of timber value between the plots Kolektiv 1 • Col/ective body 1 Kolektiv 11 -Collective body 11 Vrednost v SIT: -Value in SIT of: P1· P3 P1/P3 P1 P3 P1/P3 Sestoja · a stand Drevesa- a tree 1 m3 371725 217774 1,71 347990 164872 2,11 11 2599 689 3,77 4244 1137 3,73 8133 4896 1,66 11037 5734 1,92 krošnje v redčenem sestoju kar 105 m3, v neredčenem pa le 48 m3. Te razlike so odraz večje gostote dreves in utesnjenosti krošenj v neredčenem sestoju. Na redčeni ploskvi je kar 62 dreves (43%) prsnega premera 30 cm a!i več, ki že z doseženo debelina presežejo prag bistveno vrednejših sortimentov. Na neredčeni ploskvi je takih dreves le 20 (6%). Tako je na redčeni ploskvi kar 78 dreves (55%), ki v prvih 4 m dosegajo standard hlodovine. Na neredčeni ploskvi je takih dreves le 47 (15%) (preglednica 5). Razmerje med najnižjo in najvišjo ceno sortimentov iz našega cenika je 1 : 6,25. Skupna denarno izražena vrednost neredčenega sestaja znaša 59% vrednosti redčenega sestaja, vrednost posameznega drevesa pa znaša 27% vrednosti drevesa na redčeni ploskvi. Povprečna vrednost dimenzijskega razmerja h/d dreves v redčenem sestoju znaša 102 in v neredčenem sestoju 115. Drevesa enakih višin so v redčenem sestoju torej debelejša in posledično tudi stabi!nejša. Če vzamemo kot kriterij stabilnih sestojev tiste, ki imajo večino dreves z dimenzijskim razmerjem manjšim od 90 (KOTAR 1982), potem ugotovimo: • da je na redčeni ploskvi 41 (67) % dreves z dimenzijskim razmerjem manjšim od 90, • da je na neredčeni ploskvi le 13 (21 ) % dreves z dimenzijskim razmerjem manjšim od 90, Preglednica 6: Preskus homogenosti varianc in razlik v porazdelitvi dreves Table 6: Test of homogeneity of variances and of differencles in trequency distribution Prsni Višina Dolžina Volumen Vrednost Dimenzijsko n premer Height č.debla krošnje 1.sort. razmerje Dbh Clean stem Crown Timber Dimension lenhgt vo/ume value ratio Redčen sestoj 101,19 27,66 15,985 4765,62 1018,39 633,425 143 Thinned stand s2 Neredčen sestoj 38,46 16,60 14,71 Unthinned stand 1122,21 60,03 480,55 316 F 2 ,63*** 1,67*** 1,09 4,25*** 16,96*** 1 ,32* Stop.prostosti df 8 9 9 11 12 13 x2 107,68*** 148,33*** 42,82*** 76,43*** 119,3*** 56, 75*** Redčen sestoj 31,09 3,69 8,75 4520,95 1137,91 147,57 82 Thinned stand g2 Neredčen sestoj 22,32 3,25 13,96 1373,68 88,64 260,45 145 Unthinned stand F 1,39* 1,13 0,63* 3,29*** 12,84*** 0,567 Stop.prostosti df 7 5 8 15 12 8 x2 106,45*** 126,08*** 42,3*** 68,67*** 119,35*** 60,42*** 88 GozdV 60 {2002) 2 Celič K.: Učinek redčenj v bukovih sestojih na Brezovi Rebri • kar pomeni, da je sestoj na redčeni ploskvi bistveno stabilnejši od sestaja na neredčeni ploskvi. Poleg srednjih vrednosti smo ugotavljali tudi variabilnost posameznih znakov. Ko obravnavamo kolektiv 1, se ploskvi statistično značilno razlikujeta v variabilnosti vseh obravnavanih znakov razen dolžine čistega debla. Redčen sestoj je v vseh obravnavanih znakov bolj heterogen od neredčenega . Najbolj očitna je razlika v variabilnosti prsnih premerov. Očitno je, da z izbiralnimi redčenji pospešujemo variabilnost, medtem ko naravi prepuščeni sestoji ustvarjajo bolj homogene strukture. Ko obravnavamo drevesa v strehi sestaja (kolektiv 11), se sestaja značilno razlikujeta v variabilnosti vseh znakov, razen višine in dimenzijskega razmerja (preglednica 6). Zanimivo je tudi, da ima v tem primeru neredčen sestoj večjo variabilnost od neredčenega v dolžini čistega debla in dimenzijskem razmerju. Statistično značilne so tudi razlike v porazdelitvi obravnavanih znakov med obema ploskvama (preglednica 6). S tem smo potrdili podmeno, da analizi rana vzorca nista del iste populacije. 4.3 Diskriminativna analiza in klasifikacija 4.3 Discriminant Analysis and Classification Diskriminativno analizo smo izbrali, da bi poiskali novo spremenljivko, ki nam bo pomagala razločevati med populacijama. V prvem koraku smo tako zajeli kolektiv 1 (vsa drevesa na ploskvah) ter v analizo vključili vse spremenljivke (X, .. X6). Dobili smo diskriminativno funkcijo oblike: vrednosti koeficientov v enačbi so pomnožene z 105. Z analizo variance smo preverili in potrdili tudi značilnost diskriminativne funkcije (preglednica 7). Povprečna vrednost L, (grupni centroid) znaša 0,0147. Povprečna vrednost redčenega sestaja (grupni centroid) je 0,0167 in neredčenega 0,0139. Preglednica 7: Analiza variance pri diskriminativni funkciji Table 7: Analysis of variance of discriminant function Vir variacije 1 Vsota kvadratov 1 Stop.prost. j Povpr.kvadrat j Source of variation Sum of squares df Mean square Diskriminativna funkcija L -Discriminant function L1 Med razredi -Between groups 1 0,000787 1 5 1 0,000157 1 Znotraj razredov -Within groups j 0,002827 ~ 452 1 0,000006 1 Diskriminativna funkcija L, -Discriminant function L, Med razredi -Between groups 1 0,000674 l 1 1 0,000674 1 Znotraj razredov -Within groups 1 0,002617 '1 456 J 0,000006 1 Diskriminativna funkcija L.~ -Discriminant function L, Med razredi -Between groups 1 0,043078 1 5 1 0,008616 1 Znotraj razredov -Within groups j 0,028678 1 220 1 0,000130 j Diskriminativna funkcija L4-Discriminant function L4 Med razredi -Between groups 1 0,040039 1 5 1 0,020020 1 Znotraj razredov -Within groups 1 0,027648 1 223 1 0,000124 1 GozdV 60 (2002) 2 F 25,16*** 1 117,48U* 66,09*** 161 ,47*** 69 Celič K.: Učinek redčenj v bukovih sestojih na Brezovi Rebri Drevesa z vrednostjo L, ki je večja od grupnega centroida klasificirano kot pripadnike red čenega sestoja. Domnevamo torej, da imajo vsa drevesa z vrednostjo L večjo od grupnega centroida, izražene lastnosti, ki so tipične za redčen sestoj. Vendar je na podlagi tako določene diskriminativne funkcije pravilno klasificiranih le 72% dreves, od tega 62% v redčenem sestoju in 76% v neredčenem . V drugem koraku smo zato z regresijsko analizo preverili, katere spremenljivke so dovolj značilne za pojasnjevanje razlik med ploskvama. Določene spremenljivke so namreč med seboj v močni korelaciji (npr. krošnja in prsni premer), zato njihov prispevek k skupni vsoti kvadratov morda ni dovolj signifikanten. Metoda stepwise je kot neznačilne izločila vse spremenljivke razen X3 (dolžina čistega debla) in x5 (vrednost). Iz diskriminativne analize smo zato izločili spremenljivke X1 (premer), X2 (višina), \ (volumen krošnje) ter X6 (dimenzijsko razmerje). Nova diskriminativna funkcija je tako dobila obliko: vrednosti koeficientov v enačbi so pom nože ne z 1 04. Grupna centroida znašata 0,0062 za redčeno in 0,0036 za neredčeno ploskev. Povprečna vrednost diskriminativne funkcije L2 za oba sestoja (grupni centroid) je 0,0044. S to funkcijo je pravilno klasificiranih 72 %dreves, od tega 75% dreves neredčenega sestoja in 65% dreves redčenega sestoja. Z izločitvijo štirih spremenljivk torej nismo bistveno zmanjšali ločljivosti med drevesi. Ti podatki nam povedo tudi, da ima samo 65% dreves na ploskvi P1 Slika 3: Pogled v krošnje -ploskev P3 (foto K.Celič) Figure 3: A view of crowns- plot P3 (photo K.Celič) 70 GozdV 60 (2002) 2 15 C") E > ~ c 10 Q) E t o (/) co O) Ci s c: GozdV 60 (2002) 2 redčsro nered čeno ......J -o ..Q .r:::. kakovostni razredi Slika 4: Pogled v krošnje - ploskev Pi (foto K.Celič) Figure 4· A view of crowns - plot P1 (photo K.Celič) Slika 5: Porazdelitev lesne zaloge po kakovostnih razredih Figure 5: Distribution of wood mass according to quality classes 71 Ce lič K.: Učinek redčenj v bukovih sestojih na Brezovi Rebri Slika 7: Sestoj na ploskvi P3 (foto K.Celič) Figure 7: The stand on plot P3 (photo K.Celič) Slika 8: Sestoj na ploskvi PI (foto K.Celič) . Figure 8: The stand on plot P3 (photo K.Celič) 72 GozdV 60 (2002) 2 Ceilč K.: Učinek redčenj v bukovih sestojih na Brezovi Rebn 30 25 neredčeno / 20 109250 / \ 1 \ 133000 L 156750 180500 izražene lastnosti redčenega sestaja. Prav tako lahko sklepamo, da ima 25 %dreves v neredčenem sestoju izražene lastnosti redčenega sestaja, čeprav vanj z negovalnimi ukrepi nismo posegali. Že na podlagi testov razlik med aritmetičnimi sredinami ter porazdelitvami lahko sklepamo, da so razlike med redčenim in neredčenim sestojem izrazitejše, ko obravnavamo samo drevesa v strehi sestaja. V tretjem koraku smo zato analizirali le kolektiv 11. Ko v analizo vključimo vse obravnavane spremenljivke, dobimo diskriminativno funkcijo: L3 = 31,7 X1 + 18,3 X2 + 12,6 X3 -0,6 X4-o,s \ + 4,0 X6 vrednosti koeficientov so pomnožene z 104• Povprečna vrednost L3 znaša 0,19 za obe grupi skupaj, 0,21 za redčen in 0,18 za neredčen sestoj. S to funkcijo je pravilno klasificiranih 200 dreves (88%), in sicer 84% dreves neredčenega sestaja ter 95% dreves redčenega sestaja {slika 6). Metoda -Method Enter Kolektiv 1 11 Co/lective body B t 8 t B Prsni premer 0,081 2,315* 3,018 3,018** 0,101 dbh Višina Height -0,066 -2,032* 1,770 1,770 0,049 Dolž. čist. debla 0,038 3,271 ** 4,324 4,324"*** 0,161 C/ean stem length Volumen krošnje 0,0002 0,142 -1,806 -1,806 0,096 Crown vo/ume Vrednost sortim. 0,008 2,082* -0,930 -0,930 0,389 Timber value Dimenz. razmerje 0,013 2,188* 1,588 1,588 -0,020 Dimension ratio GozdV 60 (2002) 2 1 Slika 6: Graf diskriminativne funkcije L3 Figure 6: Plot of discriminant function L3 Preglednica a· Test regresijskih koeficientov pri multipli regresiji Table 8: Test of regression coefficients at multiple regression Stepwise 1/ t B t 1,419 0,386 5,655*** 0,844 0,346 4,837*** 3, 766*** 0,223 4,801 *** 1,411 -0,111 -1,520 9,071*** -0,0322 -0,415 -0,395 0,112 0,744 73 Celič K.: Ucinek redčenj v bukovih sestojil1 na Brezovi Rebri Preglednica 9: Izračun rizika napačne klasifikacije Table 9: Estimation of miss­ c/assification 2 Tudi v primeru, ko vzamemo za izločitev nesignifikantnih spre­ menljivk drug kriterij, in sicer test regresijskeg~ koeficienta, ne dosežemo večje razlikovalne ostri­ ne, saj je na ta način pravilno uvrščenih le 84% dreves. 74 z Riziko-Risk L, 0,565 28,6% G 0,546 29,3% L3 1,256 10,5% L4 1,242 10,7% V četrtem koraku nam je regresijska analiza (metoda stepwise) kot neznačilne spremenljivke izločila X4 (volumen krošnje), \ (vrednost) ter\ (dimenzijsko razmerje). Diskriminativna funkcija s preostalimi tremi spremenljivkami ima obliko: L4 = 1,3 X1 + 3,o X2 + 1,3 X3 vrednosti koeficientov so pomnožene z 103. Povprečna vrednost L znaša v tem primeru 0,13 (za obe grupi skupaj), 0,15 za redčen sestoj in 0,12 za neredčen sestoj. S to funkcijo je pravilno klasificiranih 197 dreves (87%), v redčenem sestoju 93% in v neredčenem 83%, kar je manj kot v primeru, ko so bile v analizi vse spremenljivke. Z izločitvijo nesignifikantnih spremenljivk torej nismo bistveno zmanjšali razlikovalne ostri ne med obema populacijama2. Riziko napačne klasifikacije, pod predpostavka da se spremenljivka L4 porazdeljuje normalno, znaša 1 O, 7% (preglednica 9). 5. POVZETEK V GGE Brezova Reber, ki jo poraščajo pretežno bukovi gozdovi, že od leta 1970 spremljamo učinke redčenj na dveh vzorčnih ploskvah, na prvi intenzivno izbiral no redčenje, na drugi, kontrolni, pa smo razvoj prepustili naravi. Starost sestojev ocenjujemo na okrog 80 let. V nalogi obravnavamo 6 znakov, v katerih naj bi se redčeni sestoji bistveno razlikovali od neredčenih, in to so: • prsni premer, • višina, • dolžina čistega debla, • volumen krošnje, • vrednost prvega sortimenta, • dimenzijsko razmerje. Enostavni testi razlik med srednjimi vrednostmi pokažejo, da se sestaja statistično značilno razlikujeta v vseh obravnavanih znakih. Enako velja tudi za porazdelitve teh znakov po posameznih drevesih. Z izjemo dolžine čistega debla so značilne tudi razlike v variancah pri vseh znakih. Ko analiziramo samo drevesa v strehi sestaja, kjer se nahajajo tako izbrana drevesa kot konkurenti, katerim posvečamo pozornost pri izbiralnem redčenju, se pojavijo statistično značilne razlike v variabilnosti dolžine čistega debla, dimenzijskega razmerja in višine dreves. Uporabili smo diskriminativno analizo, da poiščemo novo s'premenljivko kot linearno kombinacijo obravnavanih znakov, ki najbolj pojasni in pokaže razlike med populacijama. Z metodo stepwise pri multipli regresiji smo izločili spremenljivke, ki niso signifikantne za pojasnitev razlik med populacijama. Največjo razlikoval no ostrino med populacijama smo dosegli, ko smo v analizi GozdV 60 (2002) 2 Cel ič K_: Učinek redčenj v bukovih sestoj ih na Brezovi Rebri .obdržali le drevesa v strehi sestoja, medtem ko izločitev nesignifikantnih spremenljivk ni doprinesla k večji razlikovalni ostrini. The Effect of Thinning in Beech Stands in Brezova Reber Summary Effects of thinnings have been monitored on sample plots in Forest Management Unit Brezova Reber, predominantly covered with beech, since 1970. One of the plots was intensively selectively thinned, the other is a control plot without any thinnings. Age of these stands is estimated at around 80 years. 6 characteristics are chosen to distinguish between thinned and unthinned stands: • dbh, • tree height, • stem length without branches, • crown volume, • timber volume, • dimension ratio. Sim ple tests of means show that differences between stands are statistically significant for all analysed parameters. That also applies for variability (with exception of clean stem length} and distribution of these parameters. When only stand canopy trees are being examined which represent a focus point of our attention when we do selective thinning, statistically significant differences occur in variability of clean stem length, dimension ratio and tree height. Discriminant analysis was chosen to construct a new variableo a linear combination of other variables, that shows best the difference between the stands. Stepwise method at multiple regression was chosen to eliminate the variables which are not significant enough to explain differences between populations. The biggest discriminance between the stands was achieved when only stand canopy trees were examined while elimination of insignificant variables was not proved to be successful. Viri 1 References BAST/EN, Y, 1995. L:experience danoise d'eclaircie de hetre de Totterup. Revue forestiere franvaise, 470 20 s.133-136 . BONČINA, A. o 1994. Vpliv redčenj na razvoj bukovih sestojev na Somovi gori. Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 44, s. 85-106. BRYNOUM, H. o 1988. Hugstfors0g i b0g. Dan s k Skovforenings Tidsskrifto 73, 1, s. 9-33. ČOKL, M., 1977. Merjenje sestojev in njihovega potenciala . Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani, 292 s. ČOKL, M., 1992. Gozdarski priročnik . Ljubljana, Biotehniška fakulteta, oddelek za gozdarstvo, 342 s. FERLIN, F. o 1988. Učinki izbiralnih redčenj v starejših bukovih sestoj ih. GozdV 460 50 5.214-223. GozdV 60 (2002) 2 75 L 76 Cel ič K.. Učinek redčen j v bukovih sestojih na Brezovi Rebri KORDIŠ, F., 1982. Izkušnje z izbiralnim redčenjem v Sloveniji, GozdV 40, 4, s.153- 162. KOTAR, M., 1979. Prirastoslovje. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, oddelek za gozdarstvo, 196 s. KOTAR, M., 1982. Redčenje z vidika prirastoslovja in donosnosti gozdov, GozdV 40, 5, 5.193-203. KOTAR, M., 1985. Povezanost proizvodnih zmogljivosti sestaja z njegovo gostoto. Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, s. 107-126. KOTAR, M., 1993. Statistične metode, študijski material za študente 111. stopnje, BF, Oddelek za gozdarstvo, polikopiia. PIRC, S., 1997. Vpliv izbiralnih redčenj na rast, razvoj in kakovost sestojev v GGE Brezova Reber. Biotehniška fakulteta, oddelek za gozdarstvo . Viš. diplom. naloga, Ljubljana. PIŠKUR, J., 1984: Spremljanje razvoja bukovega drogovnjaka na posku snih ploskvah v GGE Brezova Reber, tipkopis. ŠTEFANČIK, L., UTSCHIG, H, PRETZSCH, H., 1996. Paralelne sledovanie rastu a štruktury nezmiešaneho bukoveho porastu na dlhodobych prebierkovYch vYSkumnych plohach v Bavorsku ana Slovensku. Lesnictvi-Forestry, 42, 1, s. 3- 19. ZORN, M., 1974. Gozdne združbe in rastiščnogojitveni tipi v gospodarski enoti Brezova Reber,-Ljubljana, Biro za gozdarsko načrtovanje . GozdV 60 (2002) 2 Strokovne razprave GDK: 41 + 228.7 : 145.7 : 136.5 : 423 : 453 : (497.12 GE Planina) : (043.2) Kronologija pojavljanja ter vpliv najpomen1bnejših abiotskih in biotskih dejavnikov na umetno osnovane smrekove sest~je v GE Planina Marko PERKO* Izvleček: V prispevku je predstavljen nastanek in razvoj umetno osnovanih smrekovih sestojev na površini 618 ha, na rastišču jelke in bukve 1 Abieti-Fagetum din./ v gozdnogospodarski enoti Planina. Kronološko so prikazatri najpomembnejši negativni abiotski in biotski vplivi na smrekove sestoje. Podrobno je analizirana uporaba feromonov in !ovnih pasti za spremljanje številčnosti ulovljenih knaverjev /!ps typographus L./ med leti 1986-2000 in malega smrekovega lubadaija /Pityogenes chalcographiL~ L./ med leti 1993-2000 na istih lokacijah. Ključne besede: sneg, žled, smrekov lubadar, kronologija, smrekova kultura, GE Planina 1 UVOD V letih 1997 in 1998 sem spremljal število ulovljenih smrekovih lubadarjev v gozdno gospodarski enoti (dalje GE) Planina. To je bilo tudi obdobje intenzivnih žledolomov in snegolomov, ki so močno prizadeli smrekove sestoje v revirju. Tako se mi je ob koncu študija porodila misel, da za diplomsko temo izberem to problematiko. Z nalogo želim proučiti čimveč abiotskih in biotskih vplivov na umetno osnovane smrekove sestoje v GE Planina. Poleg podrobnejših analiz spremljave pojavljanja osmerozobega smrekovega lubadarja (knaverja) !!ps typographus L.! in malega smrekovega lubadarja 1 Pityogenes chalcographus L./ med leti 1986-2000, sem iz Kronike revirja Planina od 1964 leta naprej in Gozdnogospodarskih načrtov GE Planina zbral tudi podatke o pojavljanju ujm in deležu zaradi abiotskih in biotskih vplivov posekanega drevja smreke v GE. 2 KRATKA EKOLOŠKA OZNAKA RASTIŠČ 2.1 Geografski položaj in topografija GE Planina Gozdovi GE Planina leže na področju znanih Postojnskih vrat, najnižjem prehodu iz Srednje Evrope v SredozemUe. Prav zaradi tega potekajo preko gozdov GE Planina številne komunikacije: železniška proga Dunaj-Trst-Reka, avtomobilska cesta Ljubljana-Postojna in regionalna cesta Ljub- * M.P., inž. gozd.,Zavod za gozdove Slovenije. OE Postojna, Vojkova 9, Postojna GozdV 60 (2002) 2 ljana-Postojna. Tudi drugi infrastrukturni objekti so na tem področju: tu poteka tudi 380 kW daljnovod Beričevo-Divača. Tu je potekala tudi rimska cesta. GE tvori topografsko razgiban kraški svet, ki se kaže v vrsti značilnih kraških poj avo v (izviri, podzemne jame, udorne jame-koliševke). Vrsta vrhov v smeri vzhod-zahod tvori nekak hrbet: to so vrhovi Stari grad (703 m), Jelenček (690 m), Počivalnik (721 m) in najvišji Bukovec ali Koliševski vrh (751 m). Najnižja točka GE je na obrobju Planinskega polja (447 m). 2.2 Klima Srednjevisoke vzpetine in plano ta, ki ločuje obmorsko področje od zaledja, s specifično obliko, tvori »jez« za vetrove. Na takem »jezu« nastaja močan veter, ki ustvari pretok zračnih gmot med morjem in kopnim in povzroči nagle spremembe temperatur. Z burjo prihajajo mrzli tokovi, zjugozahodnikom pa otoplitve. Značilno za to območje je, da zelo pogosto pada moker sneg, ki skupaj z močnim stalnim gibanjem zračnih tokov povzroča na drevju veliko škodo. Jugozahodno Slovenijo, prehodne pokrajine med obalnim medi­ teranskim svetom in osrednjo Slovenijo zelo pogosto prizadene žled, ki povzroča veliko škodo. Žled je pomemben pokrajinski dejavnik, naravna ujma, ki jo moramo upoštevati v vsakdanjem življenju in ob bodočem načrtovanju rabe prostora (OROŽEN­ ADAMIČ 1987). 2.3 Rastiščne razmere Smreko vi sestoji GE so na rastišč ih dinarskih gozdov jelke in bukve (Abieti-Fagetum din.) s suh­ asociacijami: dinarski gozd jelke in bukve s pomladansko torilnico (Abieti-Fagetum din. 77 1 1 l Perko: Kronologija pojavljanja ter vpliv najpomembnejših abiotskih in biotskih dejavnikov na smrekove sestoje ... omphalodetoswn TREGUBOV), dinarski gozd jelke in bukve s srobotom (Abieti-Fagetum din. clemati­ detosum TREGUBOV). dinarski gozd jelke in bukve s peterolistno mlaja (Abieti-Fagewm din. den­ tarietoswn TREGUBOV) in dinarski gozd jelke in bukve z golšcem (Abieti-Fagetum din. mercu­ rialetosum TREGUBOV). Prevladuje dinarski gozd jelke in bukve s pomladansko torilnico, ostale subasociacije se pojavljajo le mozaično v manjšem obsegu. 3 DELOVNA METODA Za spremljavo številnih negativnih vplivov na umetno osnovane smrekove sestoje na rastišču dinarskega gozda jelke in bukve smo uporabili sledeče vire: Gozdno gospodarski načrt za revir Planina za ureditveno obdobje 1955-1964 , Gozd­ nogospodarski načrt GE Planina 1966-1975, Gozdnogospodarski načrt GE Planina 1976-1985, Gozdnogospodarski načrt za GE Planina 1986-1995, Gozdnogospodarski načrt GE Planina 1996-2005; Evidence sečenj za zgoraj omenjena obdobja; Kronika revirja Planina od 1965 leta naprej. Za spremljavo ulovljenih knaverjav /!ps typo­ graphus L./ pa smo uporabili podatke iz Evidenc kontrolno-Javnih pasti za redukcijo smrekovih lubadarjev za GE Planina za leta 1986, 1988 in 1991- 2000; za malega smrekovega lubadarja 1 Pityogenes chalcographus L./ pa med leti 1993-2000. V letu 1986 so bile uporabljene doma izdelane cevne pasti, od 1987 leta naprej pa režaste pasti znamke Theysohn. V podrobno analizo smo vključili le pasti, ki so bile vse obdobje postavljene na isti lokaciji in to v odd.: 21 a, 24a, 321, 35b in 36c GE Planina. V pasti v katere smo lovili knaverja smo vstavili agregacijski populacijski feromon Pheroprax, za malega smrekovega lubadarja (šesterozobega smrekovega lubada1ja) pa smo uporabili agregacijski populacijski feromon Chalcoprax. Kontrolo pasti smo opravljali enkrat tedensko; pri manjšem številu ulova smo osebke šteli, pri večjem ulovu pa srno za vsako vrsto imeli izdelano posebno merico. Za pripravo preglednic in slik je uporabljen računalniški program Microsoft Excel. 4 IZSLEDKI 4.1 Zgodovina nastanka smrekovih sestojev Gozdove, kijih obravnavamo v nalogi, so 1846leta kupili Windischgraetzi. Gozdovi GE Planina, ki so bili v neposredni bližini gradu Hasberg je družina okoli 50 let uporabljala skoraj izključno 78 za lov. Starega drevja, ki je često preseglo starost 200 let, niso sekali, trebili so le naravni pomladek . Tako so pri lovu imeli boljšo preglednost (GGN ... 1960). Na prelomu devetnajstega stoletja so stari sestoji dosegli velike lesne zaloge, pri tem so prevladovali iglavci, v glavnem jelka. Sestoji so bili brez vsakega pomladka in brez dreves­ nega in grmovnega polnilnega sloja. Ko so pričeli leta 1895 lastniki gozd gospodarsko izkoriščati, so prišli do zaključka, da v njem ni pričakovati naravnega pomlajevanja zaradi prestarega drevja. To je bil vzrok, da so na določenih mestih utemeljili golosečni sistem. Tako so leta 1895 pričeli te gozdove naglo sekati, nastale goličave pa umetno pogozdovati (GGN ... 1960). 4.2 Prvi gozdnogospodarski načrt za GE Planina Leta 1911 so bili gozdovi GE Planina prvič ureditven o urejeni. Z načrtom je bilo sprejeto načelo kombiniranega gospodarjenja z golo, oplodno in prebiralno sečnjo, ter načini urejanja, ki veljajo za prebiralni gozd (GGN ... 1960). V predelu Počivalnik so v posameznih odsekih pričeli izvajati sečnje na golo širine 60, izjemoma tudi 30 metrov v smeri vzhod-zahod oziroma v smeri največjega padca terena. Ti pasovi so dobili označbo odseka z indeksom (n.pr. b1, b,, b1, itd). Sicer pa ti pododseki niso bili označeni na terenu, ker so imeli začasni značaj , ki bi se jih pozneje zopet združilo (GGN ... 1960). Pri sečnji na golo so puščali raztresene vitalne in mlajše semenjake jelke, ki naj bi zadovoljivo opravljali nalogo naravne nasemenitve pod odraslimi nasadi smreke. Ti sernenja.ki so bili po drugi svetovni vojni žal večinoma posekani, čeprav je bil le del teh goden za posek. Poleg srnrekovih sadik (pogozdovali so okoli 10.000 sadik na ha) so pogozdovali tudi alohtone drevesne vrste: zeleno duglazijo, sitko in zeleni bor. Na vzhodnem dolomitnem delu revirja pa so pogozdovali tudi črni in rdeči bor. Smrekovi nasadi so dobro uspevati tam, kjer so bile uporabljene dovolj velike in krepke presajenke in kjer so bila pravočasno izvajana čiščenja z odstranjevanjem predrastkov bukve. in ostalih listavcev ter srobota, ki se je v nasadih bohotno razvijal. Kjer je bilo čiščenje zanemarjena, so nasadi utrpeli veliko škodo. Seme za setev so pripeljali od drugod (druga provenience) , sadike za pogozdovanje pa so gojili v GozdV 60 (2002) 2 Perko: Kronologija pojavljanja ter vpliv najpomembnejsih abiotskih in biotskih dejavnikov na smrekove sestoje ... lokalnih drevesnicah: Drevesnica Srnjakov laz (površina 0.1625 ha), Severjeva drevesnica (0.1092 ha) v oddelku 28 ain drevesnica Trans v Kačji vasi (KRONIKA ... 2000). 4.3 Smreka kot prehodna drevesna vrsta Že ob nastanku (pretežni del nasadov je nastal med leti 1910 in 1940) so smreko obravnavali kot prehodno drevesne vrsto, zato so v nasadih tudi puščali posamezne mlajše in vitalne jelke. Po vojni se je pričelo s podsaditvijo in podsetvijo jelke, ki je ponekod dobro uspela, vendar je pozneje to mladje uničila rastlinojeda parkljasta divjad. Načrtovalec v gozdnogospodarskem načrtu za obdobje 1955-1964 ugotavlja, da bi bil uspeh večji, če bi uporabljali dobro razvite najmanj 4-Jetne sadike jelke (GGN ... 1960). Tudi v gozdnogospodarskem načrtu za GE Planina za o bdo bj e 1966-197 5 je za o bratov alni razred A (smrekovi sestoji) postavljen cilj: Formiranje kvalitetnih smrekovih in bukovih drogovnjakov, preko katerih bi dosegli dva cilja hkrati: -rastišču ustrezno kvantitativno in kvalitativne proizvodnjo; -pogoje za postopno uvajanje jelke in bukve pri procesu obnove sestojev. Da bi dosegli ta cilj, so v vrzeli po ujmah prizadetih smrekovih sestojev vnašali jelko s sadrtio in setvijo na krpice. Žal je večino v začetku vzpodbudnih rezultatov pozneje preprečila rast­ linojeda divjad. V gozdnogospodarskem načrtu za GE Planina za obdobje 1976-1985 je gospodarski razred smrekov ih kultur na rastišču dinarskega gozda jelke in bukve takole opredeljen: Gre za smrekove nasade osnovane v pasovih, kjer so predhodno posekali jelove sestoje. Pretežni del nasadov je bil osnovan v obdobju 1910-1940 leta. Na predelih, kjer je bila bukev vitalnejša ali pa so nastale zaradi snega, vetra ali žleda vrzeli danes prevladujejo 1istavci, čeprav so jih dolgo dobo neusmiljeno izsekavati ali premazovati z arboricidom tormono. Pretežni del površine gospodarskega razreda pa tvorijo smrekovi sestoji s primesjo duglazije, ki je bila vnešena skupno s smreko ter listavci, ki postopno prodirajo v vse vrzeli. Za te sestoje je bil tedaj postavljen naslednji potencialni gozdnogojitveni cilj: Skupinsko do posamezno mešan in raznodoben sestoj smreke: ostalih iglavcev: listavcev (60: 10:30). Proizvodnja iglavcev kvalitete 1 in listavcev I/L (GGN ... 1977). GozdV 60 (2002) 2 Za dosego zastavljenih ciljev se morajo opraviti redčenj a v korist listavcev. Večji poudarek je potrebno dajati Iistavcem v predelih kjer jih primanjkuje. Listavci imajo poleg proizvodne vloge tu tudi pomembno biološko vlogo, saj gre za rastišča dinarskega gozda jelke in bukve in so čisti smrekovi sestoji tu neprimerni. V sestojih naj se ohranjajo vsi vitalni osebki jelke. ki bodo imeli pri obnovi teh sestojev pomembno vlogo ter tudi listavci. Podobni cilji in usmeritve se nahajajo tudi v novejših gozdnogospodarskih načrtih GE Planina za smrekove sestoje na rastišču dinarskega gozda jelke in bukve. 4.4 Razvoj smrekovih kultur Umetno osnovane smrekove kulture na rastišču dinarskega gozda jelke in bukve v GE Planina obsegajo po najnovejših podatkih 614,89 ha. Danes so to smrekovi sestoji (osnovani med leti 1910 in 1940) stari v glavnem 60 do 90 let. Posamezno ali skupinsko so smreki primešani zelena duglazija in sitka; na predelih kjer listavcev niso tako intenzivno čistili ali pa so nastale vrzeli zaradi snega, vetra in žleda danes prevladujejo listavci. Celotna površina je zajeta v enem kompleksu, ki se nadaljuje naprej v sosednji revir Škocjan, tako se nahaja skupaj okoli 1000 ha umetno osnovanih smrekovih sestojev na rastiščih dinarskega gozda jelke in bukve, pretežno Ahieti-Fagetum din. omphalodetoswn TREGUBOV in Abieti-Fagetwn din. clematidetosum TREGU­ BOV. Sestojev se do sredine šestdesetih let praktično ni negovala in ni izvajalo izbiralnih redčenj. Tja do šestdesetih let seje le intenzivno izsekavalo listavce, pri iglavcih pa se je dejansko odstranjevalo le poškodovano in izločena drevje (nizko redčenje). Na sliki l je prikazan razvoj lesnih zalog med leti 1966 in 1995. Iz slike 1 je razvidno, da so se lesne zaloge v zadnjih tridesetih letih skoraj podvojile (indeks 189), pri listavcih je bilo povečanje večje (indeks 249) kot pri iglavcih (indeks 174 ). V skladu z dvigom lesnih zalog se povečuje tudi debelina drevja. 4.5 Vremenske ujme Na osnovi podatkov jz gospodarskih knjig, knjig evidence poseka in gozdnih kronik lahko dobimo informacije o vremenskih ujmah in njihovih posledicah na smrekove kulture na rastiščih jelke in bukve v GE Planina. Na osnovi teh podatkov ocenjujemo, da so močnejše vremenske ujme prizadele smrekove sestoje v GE Planina v letih: 1948, 1951, 1952, 1965, 1966, 1967, 1969, 1986, 1987, 1988, 1992, 1993, 1996, 1997 in 1998. 79 Perko. Kronolog ija pojavljanja ter vpliv najpomembnejših abiotskih in biotskih dejavnikov na smrekove sestoje ... Intenzivneje so se s problematiko škod po vremenskih ujmah v GE Planina in Škocjan pričeli ukvarjati v letu 1969, ko je bila imenovana šestčlanska strokovna komisija, ki je imela naslednje naloge (POROČILO STROKOVNE KOMISIJE ... 1969): l. Ugotoviti po revirjih obseg snegolomov po številu dreves in lesni masi v letih 1967, 1968 in 1969. 2. Kritično pregledati smernice gospodarjecDa v zadevnih revirjih v preteklem in tekočem ureditve­ nem obdobju. 3. Storiti predlog za takojšnje ukrepe v ogroženih sestojih (posek polomov, redčenje, izpopolnitev jas, vrzeli, itd.). 4. Na osnovi predhodnih analiz sestaviti smernice za osnovanje kultur in gospodarjenje z istimi na zadevnem področju. Vetrolomujulija 1965 so sledili snegolomi v letih 1966, 1967 in 1969 in stanje v revi1ju je na osnovi ocen že mejilo na katastrofo. Poškodovano drevje so napadli podlubniki. Podrobnejši pregled vseh sestoje v smreke je pokazal, da stanje ni tako kritično kot je izgledalo na prvi pogled. V gozdnogospodarskem načrtu GE Planina za obdobje 1976-1985 so na osnovi gospodarskih knjig analizirane sečnje slučajnih donosov v snu·ekovih kulturah med leti 1942 in 1975. Z redno sečnjo je bilo v času 1942-1975 realiziranih 32% etatov, s slučajnimi donosi pa kar 68%. Ugotavljajo, da so vzroki za tako neugodno stanje: -velikopovršinski nasadi čiste smreke, -sestoje v se v mladosti ni negoval o (redčilo), -neprimerna lega (stalni tokovi vetra skozi Postojnska vrata, nagle temperaturne spremembe, moker sneg, področje žledu), -verjetno v neprimerni, tuji provenienci smreke. Za obdobje 1986-1989 ni podatkov o deležu slučajnih donosov, po letu 1989 pa obstojajo evidence po vrstah sečenj in vzrokih za posek. Delež načrtnih gozdnogojitvenih sečenj je v obdobju 1989-2000 dosegel le 29 odstotkov, pri iglavcih (smreki) pa le 27 odstotkov ali dobro četrtino vseh posekanih količin. Če si podrobneje pogledamo sanitarni posek iglavcev (smreko) vidimo, da so v približno enakem deležu po vzrokih zastopani insekti (lubadarji), ter sneg in žled (preglednica 2). Podatki iz preglednice 3 kažejo, kako večjim količinam zaradi ujm posekanih smrekovih dreves sledi z zamikom kakšnega leta močnejši napad smrekovih lubadarjev, ki kar nekaj let za tem Preglednica J: Primerjava med redno sečnjo in slučajnimi donosi v smrekovih kulturah GE Planina v obdobju 1942-1975 (GGN .. .1977). Obdobje Redna sečnja Površina ha Sečnja m3 Delež% Površina ha 1942-1945 62 358 52 619 1946-1955 462 3.804 32 2.454 1956-1965 o o o 2.457 1966-1975 421 8.043 42 2.891 1942-1975 945 12.205 32 8.421 Preglednica 2: Posek po vrstah in vzrokih sečnje v smrekovih sestojih GE Planina v obdobju 1989-2000 (EVIDENCA POSEKA ... 2000) Vrsta sečnje Iglavci Listavci m3 % m·' % Negovalna 6498 27 1924 42 insekti 4136 16 JO o bolezni 1492 6 85 2 veter 1102 4 98 2 sneg 4460 18 304 7 žled 4308 17 1750 38 krčitve 549 2 111 2 poškodbe p"o delu 859 3 122 3 neznano 1711 7 140 3 skupaj 25115 100 4544 100 BO Slučajni donos Sečnja m3 Delež% 332 48 8.146 68 6.125 100 11.039 58 25.642 68 Skupaj 1 m~ % 8423 29 4147 14 1577 5 1200 4 4764 16 6060 21 660 2 981 3 1851 6 29659 LOD GozdV 60 (2002) 2 Perko: Kronologija pojavljanja ter vpliv najpomembnejših abiotskih in biotskih dejavnikov na smrekove sestoje .. Preglednica 3: Posek poškodovanega drevja smreke po ujmah in podlubnikih po letih v roJ (EVIDENCA POSEKA ... l989-2000) Leto Ujme Podlubniki 1989 10 333 r--· 1990 o 49 1991 o 351 1992 556 355 1993 119 485 r-1994 32 255 1995 55 99 1996 3.619 1 1997 8.154 609 1998 674 1.201 1999 281 401 2000 51 268 povzrocaJO velike poškodbe in s tem povezane škode. Močnejši napad podlubnika med leti 1989- 1992 je po podatkih iz kronike revirja posledica močno poškodovanih smrekovih sestojev po žledu v letu 1986. Kar nekaj let je potrebno, da se spravi prenamnoženo populacijo lubadarjev v normalno, za vitalne smrekove sestoje nenevarno stanje. V kroniki revirja Planina (KRONIKA ... 2000), ki pa žal ne zajema vseh let od leta 1965, ko so jo pričeli pisati so naštete in kratko opisane naslednje vremenske ujme, ki so prizadele gozdove GE: -Veter, ki je 4. julija 1965 ob 18 in 23.30 uri podrl 10.000 rn3 iglavcev in 500 m3 listavcev. -Poleg tega pa sta 12. novembra 1965 prizadela revir Planina še žled in sneg in poškodovala še 4.000 m3 iglavcev in 500 m3 listavcev. -V letu 1966 sta sneg in žled ponovno prizadela revir in poškodovala 3.000 m3 iglavcev in listavcev. Poleg tega je veliko 1.5 - 3 m dolgih vrhov iglavcev ležalo po tleh. -15. novembra 1968 je sneg poškodoval 3.000 mJ iglavcev. -Februarja 1969 je sneg ponovno prizadel revir, potrebno je bilo ponovno odkazilo v sestojih, ki jih je prizadel sneg novembra 1968. -17. novembra 1975 je revir prizadel žled. -Decembra 1984 revir prizadel žled. -Novembra 1985 ponovno žled v revirju in to še v večjem obsegu kot lani. -1992 leta je sneg poškodoval okoli 600 m3 snu·eke. -1996 leta sta sneg in žled ponovno prizadela revir. Poškodovanih je bilo 7.810 m3 iglavcev (34.979 dreves) in 822 m3 listavcev (5.464 dreves). -4.-5. januarja 1997 je močan žled poškodoval 6.326 m3 iglavcev in listavcev, poleg tega pa sta v GozdV 60 (2002) 2 istem letu tudi veter (1.204 m3) in sneg (1.524 m1) dodala svoj delež k še večji škodi v revirju Planina. -V manjšem obsegu pa so revir prizadeli žled (729 m3), veter ( 434 m3) in sneg (249 m3) tudi v letu 1998. 4.6 Podlubniki V kronoloških virih zasledimo podatke o knaverju ali osmerozobem smrekovem lubadarju VPs typographus L.) in malem smrekovem lubad.arju (Pityogenes chalcographus L). Sodita v red Coleoptera, v družino Scol_ytidae, poddružino Ipinae -lubadarji- Eseherich, 1923 (JURC 2000). Obe vrsti nenehno grozita našim gozdovom, o tem pričajo pisani dokumenti. Deželna vlada Kranjske je leta 1875 zahtevala brezpogojne ukrepe za varstvo pred lubadmjem (PERKO, POGAČNIK, 1996). Tudi v obdobju po letu 1945 kažejo evidence, da je številčnost lubadarjev v Sloveniji močno nihala in večkrat prešla v gradacij o. Tako je bilo kot posledica povojnih brigadnih sečenj zaradi kalamitete Jubadarja v letih 1945-1952 posekano okoli 546.000 lubadark (dreves, kijih je napadel lubadar) in lovnih dreves (posekano drevo namenjeno lovljenju lubadarjev) oziroma 273.000 m3 lesa. Druga večja gradacijaje bila v letih [971-1976. Po močnem žledu v Brkinih je v letih 198[ in 1982 nastopila gradacija borovega lubadarja; po velikem vetro1omu na Gorenjskem v letu 1984, ki ni bil pravočasno izelan, pa se srečamo z večjo gradacijo smrekovega lubadarja . Očitno pa je bila največja gradacija smrekovih lubadarjev v Sloveniji med leti 1992 in 2000 (PERKO, POGAČNIK 1996, POROČILO O DELU ZGS ... 1996, 1997, 1998, 1999). Temeljna načela obvladovanja podlubnikov so postavili nemški entomologi, v Sloveniji pa že leta 1876 I. Salzer, pozneje J. Šlander in J. Titovšek (JURC 2000). Kronika revirja Planina govoii tudi o pojavljanju podlubnikov v GE (KRONIKA ... 2000): -V letu 1966 so se pojavljali smrekovi lubadmji po celem revirju. - V letu 1967 so polagali !ovna drevesa za lovljenje smrekovih lubadarjev. 214 lovnih dreves je bilo tretiranih s Ksilolinom zaradi preizkusa delovanja tega insekticida. V revirju so porabili 800 litrov Ksilolina, ki je danes prepovedan. - V letu 1968 so še nadaljevali s polaganjem !ovnih dreves (spomladi 640, junija pa 85 dreves). - V letu 1969 je lubadarja malo. -V letu 1985 sta bili v revirju Planina (odd 35b jn 35h) postavljeni dve cevni pasti s feromonom Pheroprax, za spremJjavo knaverja (!ps typographus 81 1 l Perko: Kronologija pojavljanja ter vpliv najpomembnejših abiotskih in biotskih dejavnikov na smrekove sestoje ... 82 400 350 300 Cl] O") 250 o (ij 200 N Cl] c: 150 (/) 4000 2000 o .'=nJ ""' "~ "'" """" """ ~ ~ """ ,.",." ,."~ """' ":JO:, tedni Slika 7: Gibanje števila ulovljenih knaverjev v letih 1998, 1999 in 2000 po tednih v odd. 2la. 24a, 321, 35b in 36c GE Planina ' 350(0): nxlro! ~ 200m 15l)XX) 1(00X) 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 O apil • ~ O jt.rij O julij • av~ O se~rrber • oktober Slika 8: Gibanje števila ulovljenih šesterozobih smrekovih lubadarjev v odd. 21a GE Planina po mesecih in letih. GozdV 60 (2002) 2 85 Perko: Kronologija pojavljanja ter vpliv najpomembne jših abiotskih in biotskih dejavnikov na smrekove sestoje ... 88 700000 600000 500000 400000 300000 200000 100000 o 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 O april @maj Djunij Ojulij •avgust Oseptember •oktober Slika 9: Gibanje števila ulovljenih šesterozobih smrekovih lubadarjev v odd. 24a GE Planina po mesecih in letih. 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 oaprlllii!lmaj Ojunlj Ojullj llavgustoseptember lloktobet Slika 10: Gibanje števila ulovljenih šesterozobih smrekovih lubadarjev v odd. 321 GE Planina po mesecih in letih. GozdV 60 (2002) 2 Perko: Kronologija pojavljanja ter vpliv najpomembnejših abiotskih in biotskih dejavnikov na smrekove sestoje ... 1000000 900000 800000 700000 600000 500000 400000 300000 200000 100000 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 oapril oomaj ojunij Ojulij •avgust O september •oktober Slika 1 1: Gibanje števila ulovljenih šesterozobih smrekovih lubadarjev v odd. 35b GE Planina po mesecih in letih. 400000 350000 300000 250000 150000 100000 50000 1993 1994 19.95 1999 2000 Slika 12: Gibanje števila ulovljenih šesterozobih smrekovih lubadarjev v odd. 36c GE Planina po mesecih in letih. GozdV 60 (2002) 2 87 Perko: Kronologija pojavljanja ter vpliv najpomembnejših abiotskih in biotskih dejavnikov na smrekove sestoje 900000 800000 700000 600000 .2 500000 "> (1) ..... 400000 1/f) 300000 200000 100000 o ~ "~ "'" fJ "'~ -v 'l-O) ~" rf? ~ ~ ~ teden Slika J3: GibarUe števila ulovljenih šesterozobih smrekovih lubadarjev v letu 1998 po tednih v odd. 2la, 24a, 32L 35b in 36c GE Planina L.). Med 14. majem in 23. septembrom je bilo v obeh pasteh le 171 knaverjev. -V letu 1986 je bilo v revirju Planina postavljenih 14 pasti (odd. 2c, 12a, 14d, 17a, 19e, 22b, 24a, 26e, 28b, 30c, 32n, 35e), v katerih se je ujela 38.416 knaverjev ali 2.744 na past. -1987 leta je bilo v revirju 13 cevnih pasti s feromonom Pheroprax.. Povprečno je bilo ulov lj enih na past 2.302 k.navetjev. -Število k:naverjev v revirju upada, v letu 1988 se je ujela povprečno na past le še 948 imagov. -Spomladi 1992 leta je bilo v odd. 36c na površini 0.25 ha veliko žarišče smrekovih luba­ darjev, tako da je bilo po sekan o okoli 100 m3 lesa. Zaradi snegoloma v marcu in sušnega obdobja v avgustu in septembru leta 1992 sta se populaciji knaverja in malega smrekovega lubadarja močno povečali. V avgustu so pričeli z intenzivnim saniranjem žarišč . -V letu 1993 je bilo v revirju okoli 80% sanitarnih sečenj, predvsem zaradi prenamnožitve smrekovih lubadarjev . Zaradi izredno hude suše je začela smre.ka fiziološko slabeti, v ostankih polomljenih smrekovih dreves pa so bili številni lubadarji, ki so napadli oslabelo drevje in pojavljati 88 so se pričela številna žarišča smrekovih lubadarjev. Pri zatiralnih ukrepih se je poleg lovnih pasti uporabljalo tudi tretiranje z insekticidom Decis, napadene sečne ostanke pa so kurili. -Posek po lubadatju prizadete smreke se je v letu 1994 v primerjavi s preteklim letom zmanjšal. -V januarju !996 prizadeneta sestoje revirja moker sneg in žled, čemur sledi naglo večanje številčnosti smrekovih lubadarjev. -V smrekovih sestojih se je v letu 1996 po mesecih povprečno ujela naslednje število smre­ kovih lubadarjev: Preglednica 4: Gibanje povprečno na past ulovljenih smrekovih lubadarjev v letu 1996 po mesecih (KRONlKA ... 2000) Mesec Knaver Mali smrekov lubadar maj 1.995 ,4.065 junij 1.675 6.956 julij 2.357 81.309 avgust 4.184 139.198 september 19' 3.107 skupaj 10.230 234.635 GozdV 60 (2002) 2 Perko: Kronologija pojavljanja ter vpliv najpomembnejših abiotskih in biotskih dejavnikov na smrekove sestoje .. -Žled in sneg sta p1izadela srnrekove sestoje tudi januarja 1997 in možnosti za razvoj smrekovega lubadarja so se nadaljevale . KUub hitremu po­ spravljanju po snegu in žledu prizadetih dreves smreke, se je populacija smrekovih lubadarjev množila in v revirju so se pojavila številna nova žarišča. 4.6.1 Analiza gibanja številčnosti smrekovih lubadarjev 4.6.1.1 Knaver ali osmerozobi smrekov lubadar Knaver ali osmerozobi smrekov lubadar (!ps typographus L.) pri nas navadno razvije dve čisti generaciji in eno sestrsko, v nadpovprečno toplih letih tudi tri čiste in dve sestrski. Zalega pretežno na debelolubne drevesne dele. Naseli predvsem starejša drevesa oziroma sestoje v razvojni stopnji debeljaka in starejšega dro­ govnjaka. Glede na svojo ekološko nišo je izrazito sekundaren. Naravne ujme, suha poletja, nepravo­ časna izdelava (beljenje) oziroma spravilo neobeljenih gozdnih sortimentov povečuje po­ nudbo ustreznega gradiva za zaleganje in razvoj zaroda. S prekomerno namnožitvijo na tem gradivu preide v progradacijo in postaja vse primarnejši . Tedaj napade popolnoma zdravo in vitalno smreko vseh starostnih stopenj in jo v kratkem času uniči sam ali v sodelovanju s šesterozobim smrekovim lubadarjem, s katerim si delita prostor na gostitelju. Gradacije trajajo lahko več let in se razširjajo na velike komplekse vitalnih smrekovih sestojev. V Sloveniji je zelo pogost in se pogosto tudi pojavlja v gradaciji. Prezimuje navadno kot imago, množično, nekaj centimetrov globoko v tleh oziroma stelji v bližini lubadarke, na kateri se je razvil, lahko tudi v kratkih hodnikih v skorji v območju koreničnika, pod lubjem na lubadarkah, v sečnih ostankih in panjih. Rojenje hroščev nastopi, ko se temperatura zraka v senci povzpne na 16-lrC. Feromon Pheroprax je bil v pasti postavljen običajno v drugi polovici aprila, le 1997 leta v prvi polovici maja. Podrobnejši podatki so v priloženi preglednici: 5 V GE Planina so v odd 2la, 24a, 321, 35b in 36c postavljene pasti za spremljavo prisotnosti knaverja ali osmerozobega smrekovega lubadarja od leta 1986. Prvi dve leti so bile to doma narejene cevne pasti, pozneje pa bolj učinkovite črne Theysohnove režaste pasti. V pasteh je bil vložen sintetični agregacijski-populacijsk.i feromon Pheroprax . Poleg osnovne polnitve (odvisno od spomladanskih temperaturnih razmer -običajno v drugi polovici aprila, ob pozni pomladi pa tudi v začetku maja), smo vrečico s feromon med sezono aktivnosti knaverja zamenjali praviloma še trikrat, tako da je bil v pasti približno mesec dni. Štetje oziroma ocenjevanje in odstranjevanje ulovljenih lubadarjev smo opravljali praviloma enkrat tedensko. Spre­ mUava ulova knaverja se je opravljala v letih: 1986, 1988, 1991, 1992. 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999 in 2000. Rezultati ulova so prikazani v slikah 2 do 6. Večje število v letu 1986 ulovljenih velikih smrekovih lubadarjev je posledica žleda, ki je prizadel smrekove sestoje v letih 1984 in 1985. Če ni poškodovano drevje pravočasno izdelano in neobeljeni gozdni lesni sortimenti odpeljani iz gozda ter vzpostavljen gozdni red, se številčnost populacije lubadarja močno poveča in ta prične napadati na videz zdrava smrekova drevesa. Tudi ujme v leru Preglednica 5: Datumi vstavitve in menjave feromona Pheroprax v pasti za ulov knaverja (EVIDENCA KONTROLNO- LOVNIH ... 2000}. Leto postavitev l. menjava 2. menjava 3. menjava 4. menjava 1986 18. april 4. junij 16. julij 1988 19. april 2. junij 1991 9. april 11. maj 5. julij 1992 21. april 29. junij 9. september 1993 16. april 7. junij 2. avgust 1994 18. april 20. junij 8. avgust 1995 26. april 12. junij 31. julij 1996 22. april 17. junij 22, julij 26. avgust 1997 12. maj 23. junij 28. julij l. september 1998 20. april 25. maj 29. junij 3. avgust 1999 26. april 24. maj 28. junij 2. avgust 6. september 2000 25. april 29. maj 3. julij 14. avgust GozdV 60 (2002) 2 89 L Perko: Kronologija pojavljanja ter vpliv najpomembnejših abiotskih in biotskih dejavnikov na smrekove sestoje ... 1992 so povzročile namnožitev velikega smrekovega lubadarja. Še huje pa je bilo po ujmah, ki so se zvrstile kar tri leta zapovrstjo (1996, 1997 in 1998), ko je bilo poškodovanih in podrtih kar za 12.447 m3 smrekovine, poleg tega pa so po gozdu ležali številni 3 do 4 metre dolgi smrekovi vrhovi, idealna vaba za razvoj knaverja, predvsem pa malega smrekovega lubadarja. Ker so si ujme kar sledile, niso bili pravočasno pospravljeni neobeljeni deli polomljenih in poškodovanih smrek, in število ulovljenega knaverja je v letih 1998 in 1999 skokovito naraslo, nato pa se je število u1ov1jenih lubadarjev pričelo zniževati. Zaradi napada lubadarjev je bilo med leti 1997-2000 posekanih 2.479 m3 smreke. Največji ulov knaverjev v pasti je bil leta 1998 v odd. 24a v tednu med l. in 8. junijem (štetje in čiščenje 8. junija) in to kar 6.400 osebkov. Štiri tisoč osebkov se je ujelo v odd. 321 19. julija 1999. Med tri in nekaj manj kot štiri tisoč osebkov v tednu dni se je v pasteh znašlo štirikrat. Med dva in tri tisoč imagov se je v pasti uj elo 8 krat. Podobno kot na Kranjskem polju (PAVLIN 1992) in Gozdnem gospodarstvu Celje (CIMPERŠEK 1988) smo tudi tu v celoletnem ulovu knaverja v GE Planina ugotovili dva izrazita maksimuma . Rezultati ulova knaverja po tednih za leta 1998, 1999 in 2000 p1ikazuje slika 7. V letu 1998 je bilo v pasti ujetih največ knaverjev; povprečno na past 13.535 osebkov. Največ knaverjev pa se je ujel o v letu 1998 v past v odd. 24a in to kar 22.004. Na Kranjskem polju so v letu 1989 na past ujeli povprečno 18.965 knaverjav (PAVLIN 1992), na Gozdnem gospodarstvu Celje pa v letu 1987 21.763 knavetjev na past (CIMPERŠEK 1988). 4.6.1.2 Mali ali šesterozobi smrekov lubadar Šesterozobi ali mali smrekov lubadar (Pityogenes chalcographus L.) se pajavi navadno nekaj dni prej kot knaver. Temperaturni prag rojenja je l6°C. V naših klimatskih pogojih razvije dve čisti in prav toliko sestrskih generacij. V normalnih razmerah je sekundaren. V sestojih, ki so jih prizadele ujme in požari, vročina in suša, v zanemarjenih sestojih in tam, kjer po sečnjah ni bil spoštovan gozdni red, se lahko v kratkem času silno razmnoži in zatem napade popolnoma zdrave sestoje, ki jih uniči sam ali v sodelovanju s knaverjem, s katerim si deli (mali smrekov lubadar v vejah in vrhu, knaver na deblu) prostor na gostitelju. V Sloveniji je splošno razširjen, zelo pogost in se često pojavlja v gradacij i. Malega ali šesterozobega smrekovega Jubadarja smo na istih mestih pričeli spremljati šele 1993 leta. V Theysohnove pasti smo vlagali sintetični agregacij ski -populacij ski feromon Chalcoprax. Podobno kot pri knaverju smo tudi tu feromon vložili oziroma menjali 4 krat v sezoni, tako, da je bil feromon v pasti okoli mesec dni. Na število ulovljenih lubadarjev vpliva število izletelih lubadarjev (njihov razvoj) in ne čas, ko je bil feromon vstavljen v past, saj feromon uspešno opravlja svojo vabilno vlogo več kot mesec dni (6-8 tednov). Podrobnejši pregled ulova šesterozobih smrekovih lubadarjev po pasteh, letih in mesecih je razviden iz slik 8 do 12. Število ulovljenih šesterozobih smrekovih lubadarjev v tednu dni (29. 06. -6. 07. 1998) je doseglo maksimum v odd. 35b in sicer 310.000 osebkov. Število v tednu dni (tolikšni so bili razmaki med kontrolo in čiščenjem pasti) ulovljenih malih smrekov ih lubadarjev pa je na spremljajočih pasteh pogosto preseglo 100.000. Podrobneje smo ana­ lizirali leto 1998, ko je bil ulov malih smrekovih lubadarjev največji in ugotovili dva maksimuma (slika 13). Prvega 8. junija (ulov med 2. in 8. junijem) in drugega, še bolj izrazitega 6. julija (ulov med 30. junijem in 6. julijem). Preglednica 6: Datumi vstavitve in menjave feromona Chalcoprax v pasti za ulov malega smrekovega lubadarja (EVIDENCA KONTROLNO -LOVNIH ... 2000). Leto postavjtev l. menjava 2. menjava 3. menjava 4. menjava 1993 16. april 7. junij 2. avgust 1994 18. april 20. jun.ij 8. avgust 1995 26. april 12. junij 31. julij 1996 22. april 17. junij 22. julij 26. avgust 1997 12. maj 23. junij 28. julij l. september 1998 20. april 25. maj 29. junij 3. avgust 1999 26. april 24. maj 28. junij 2. avgust 6. september 2000 25. april 29. maj 3. julij 14. avgust 90 GozdV 60 (2002) 2 Perko: Kronologija pojavljanja ter vpliv najpomembnejših abiotskih in biotskih dejavnikov na smrekove sestoje ... Povprečno pa se je v letu 1998 v past ujela 581.222 malih ali šesterozobih smrekovih luba­ darjev. To je mnogo več kot na Kranjskem polju, kjer je bil povprečni letni ulov na past 122.705 osebkov (PAVLIN 1992). V eni pasti (odd. 35b GE Planina) pa je bilo v letu 1998 ujetih kar 815.155 malih ali šesterozobih smrekovih lubadarjev, to je več, kot so jih po podatkih Pavlina (PAVLIN 1992) v letu dni v eni pasti največ ujeli v Avstriji (773.300 malih ali šesterozobih smrekovih lubadarjev). 4. 7 Posledice ujm in škodljivcev v smrekovih sestojih 4.7.1 Ekonomske škode Posledice ujm so seveda tudi škode. Ločimo neposredne in posredne škode. Neposredne škode so: -večji odpadek lesa, k.j se lahko poveča do 15% nad normalnim; -slabša je sestava sortimentov. saj se zmanjša delež vrednejših sortimentov in poveča delež manj vrednih. Po podatkih Gozdnega gospodarstva Postojna je bila povprečna vrednost lesa iz rednih sečenj v letu 1996 za 19 odstotkov višja kot iz sanacijskih sečenj (FURLAN 2001). -Povečajo se stroški izdelave in spravila lesa do 30% in več, samo delo pa je nevarnejše kot delo pri redni sečnji. Po podatkih Gozdnega gospodarstva Postojna za leto 1996 (FURLAN 2001) so stroški sečnje, izdelave in spravila lesa iz sanacijskih sečenj za 44 odstotkov višji kot iz redne sečnje. -Zmanjša se lesni donos kjer se sestoji preveč presvetlijo, oziroma je bilo drevje posekana pred sečno zrelostjo. -Povečajo se stroški obnove in nege gozdov, saj je treba ogolele površine obnoviti in to praviloma predčasno. -Poveča se možnost pojava gozdnih škodljivcev in bolezni, zato so večji stroški varstva gozdov. Podobne so posledice pri drevju smreke, ki so ga napadli podlubniki. Po ocenah Gozdnega gospodarstva Postojna se vrednost ]esa smreke pridobljenega iz sanacije žarišč lubadarjev v primerjavi z lesom iz rednih sečenj zmanjša od 20 do 50 odstotkov, odvisno od tega kako hitro po napadu les posekama in izdelamo. Poleg večjih stroškov dela, ki so omenjeni že pri ujmah, je pri sanaciji žarišč potrebno dodati še strošek kemičnih sredstev. GozdV 60 (2002) 2 Poleg tega pa se v gozdovih močno prizadetih od ujm zmanjšajo druge posredne vloge gozda (ekološke in socialne), ki jih je v denarju težje ovrednotiti. 4.7.2 Spreminjanje drevesne sestave snu·ekovih sestojev Iz literature in tudi lastnih opažanj je smreka znana kot drevesna vrsta z velikim tveganjem gospodar­ jenja. To velja za umetno osnovane smrekove sestoje na območjih zunaj njenih naravnih rastišč. Posebej to velja za obravnavane sestoje v GE Planina. Večja občutljivost na sneg in žled, ki jim običajno slede podlubniki, lahko v veliki meri ogrozi velika vložena finančna sredstva in trajnost vseh vlog gozdov. Perko (PERKO 1989) je opravil analizo občutljivosti smreke na rastiščih dinarskega gozda jelke in bukve Visokega krasa na skoraj 1.000 ha velikem strojenem kompleksu umetno osnovanih nasadov smreke na rastišču Abieti­ Fagetum din. clematidetosum TREGUBOV in Abieti-Fagetum din. omphalodetosum TRE­ GUBOV. V obdobju 1942-1975 je bilo Je 32 odstotkov rednih gojitvenih posekov, 68 odstotkov pa nenačrtovane sečnje (zaradi ujm, lubadarja prizadeto drevje smreke). Redne negovalne sečnje so zajele le 10 odstotkov obravnavane površine, na 90 odstotkih pa se je vršil Je posek slučajnih pripadkov. Kljub temu so danes tu lepi in kvalitetni smrekovi sestoji s primesjo listavcev, ki mestoma celo prevladujejo. Kljub gosti sadnji in pospeševanju smreke ter izsekavanju listavcev tja do šestdesetih let dvajsetega stoletja, je delež listavcev zadovoljiv, in to prav po zaslugi narave, ki je izločila iz teh sestojev del smreke. Preglednica 7: Spreminjanje razmerja med smreko in listavci v smrekovih sestojih GE Planina (v% lesne zaloge) med leti 1966 in 1995 (GGN ... 1977, 1993, 2001). Leto i,gJavci 1istavci Skupaj 1966 80 20 100 1975 80 20 100 1985 77 23 100 1995 75 25 100 Podatki v preglednici 7 kažejo, da se postopno veča delež listavcev v lesni zalogi smrekovih sestoj ev GE Planina. Tako bo dana osnova, da se bo mogoče v naslednji generaciji sestojev v veliki meri približati 91 Perko: Kronologija pojavljanja ter vpliv najpomembnejših abiotskih in biotskih dejavnikov na smrekove sestoje ... Preglednica 8: Delež površine v %glede na delež listavcev v lesni zalogi (PERKO 1989) Delež listavcev Na površini o/o v lesni zalogi Do lO 27 11-20 16 21-30 12 31-40 11 41-50 8 51-60 5 61-70 4 71-80 2 81-90 4 nad 90 11 bolj naravni drevesni sestavi gozda. Na posameznih delih so že danes sestoji s prevladujočim deležem listavcev (Preglednica 8). Kar na 26 odstotkih površine smrekovih sestojev je delež listavcev v lesni zalogi že prevladujoč (nad 50 %). Kljub negativnemu odnosu do listavcev v več desetletij dolgem obdobju, je zaradi kalamitet, ki so prizadele smrekove sestoje in velike biološke moči listavcev, prodrlo v smrekove sestoje na rastišču Abieti-Fagetum din. omphalodetosum TREGUBOV v GE Planina veliko listavcev. Ujme in podlubniki, k.i so uj mam običajno sledili, so poleg negativnih vplivov (povečani stroški gospodarjenja s sestoji, manjši lesni donos) vplivali tudi pozitivno, saj gre razvoj čistih smrekovih sestojev, postopno proti mešanim sestojern smreke in listavcev, ki so bliže naravni drevesni sestavi rastišču dinarskega gozda jelke in bukve. 5 RAZPRAVA Srnreka, predvsem v umetno osnovanih, čistih sestojih enomerne oblike, v mladosti premalo negovanih (predvsem neredčenih), je po ujmah ogrožena drevesna vrsta. Večino teh pogojev izpolnjujejo umetno osnovani smrekovi sestoji v GE Planina. Hkrati pa so osnovani v območju, kjer pogosto pada moker sneg, ki skupaj z močnim stalnim gibanjem zračnih tokov povzroča na drevju veliko škodo. Jugozahodno Slovenijo, prehodno pokrajino med obalnirn mediteranskim svetom in osrednjo Slovenijo zelo pogosto prizadene žled, ki povzroča velike škode. Žled je pomemben pokra­ jinski dejavnik, naravna nesreča, ki jo moramo upoštevati v vsakdanjem življenju in ob načrtovanju rabe prostora (OROŽEN-ADAMIČ 1987) in gojenju 92 gozdov. Pogosto pojavljanje močnega »rušilnega« žledu je v Sloveniji razširjeno vse od Beneške Slovenije, Tolminske preko Idrijskega, Vrhniškega, Logaškega območja, čez Postojnsko, Cerkniško, Ilirsko Bistriško in Sežansko (OROŽEN-ADAMIČ 1987). Pogosti snegolomi in žled ter veter, so podrli ali močno poškodovali precejšnje količine relativno drobnega smrekovega drevja. Sneg, žled in veter so v zadnjih 35 letih kar 11 krat (to je povprečno vsako tretje leto) prizadeli smrekove sestoje v GE Planina. Pogosto so ujme pustošile smrekove sestoje v revirju kar nekaj let zapored (1965-1966; 1968-1969; 1996- 1998), kar je še otežilo pravočasno izdelavo in odvoz gozdnih lesnih sortirnentov ter vzpostavitev gozdnega reda. Le slabo leto dni po ujmi je potrebno, da se smrekovi lubadarji tako namnožijo, da povzročajo občutno škodo v smrekovih sestojih. Izvajanje gozdnega reda, kije vključeno v strokovno gozdno gospodarjenje, zajema posek in izdelavo bolnih in oslabelih dreves, beljenje oblovine iglavcev in njihovih panjev, izjemoma preprečevalno škropljenje neobeljene deblovine, hiter odvoz neobeljene oblovine iglavcev na skladišča, izvajanje gozdnega reda po opravljeni sečnji: zlaganje vej in razrezanih vrhačev v preprečevalne kupe, škrop­ ljenje v lovne kupe zloženih ostankov (JURC 2000). Žal pogosto vse to zamuja, prepogosto se je resnega dela lotilo šele, ko so lubadarji prešli v gradacijo. Če kar nekaj let zaporedoma pojavljajočim se ujmam, nepravočasnemu poseku in odvozu lesa, pomanjkljivernu gozdnemu redu dodamo še pogosta izredno topla in suha poletja, so pogoji za gradacijo smrekovih lubadarjev podani. S kar nekaj grada­ cijami srno se srečali v smrekovih sestojih GE Planina. Knaver, ki srno ga spremljali v obdobju 1986-2000 je prešel v gradacijo med leti 1998-1999 (2000), pa tudi med leti 1992-1993 in leta 1986. Šesterozobi smrekov lubadar, ki smo ga spremljali med leti 1993-2000 pa je prešel v gradacijo v letih 1993-1994 in v letu 1998. Če pa bi sodili po izdelanih lubadarkah (podrobnejši podatki so na razpolago za obdobje 1989-2000), pa so bile gradacije smrekovih lubadarjev leta 1989, v obdobju 1991-1994 in med leti 1997-1999. V Kroniki revirja Planina pa je opisano močno pojavljanje smrekovih lubadarjev še v obdobju 1966-1968. V zadnjih 35 letih smo se v GE Planina srečali s štirimi gradacijami smrekovih lubadarjev, ki so povprečno trajali nekaj manj kot tri leta, nato pa se je število ulovljenih lubadarjev in količina posekanih lubadark znižala. Da je šlo res za močne napade, kaže primerjava ulovljenih lubadarjev med GE Planina in ulovi na Kranjskem polju, Gozdnem gospodarstvu Celje in Avstriji, ki GozdV 60 (2002) 2 Perko: Kronologija pojavljanja ter vpliv najpomembnejših abiotskih in biotskih dejavnikov na smrekove sestoJe ... Preglednica 9: Zasnova(%) smrekovih sestojev v GE Planina leta 1996 (GGN ... 2001) Zasnova T. drogovnjak D. drogovnjak DebeUak Bogata 77 63 63 Dobra 23 37 36 Pomanjkljiva o o 1 Preglednica 10: Negovanost(%) smrekovih sestojev v GE Planina leta 1996 (GGN ... 2001) Negovanost T. drogovnjak Dobra 57 Slaba 43 jih v svojih prispevkih navajata Pavlin (PAVLIN 1992) in Cimperšek (CIMPERŠEK 1988). Pogoste ujme in njim sledeči lubadarji v umetno osnovanih smrekovih sestojih GE Planina dražijo gospodarjenje z njimi, hkrati pa pri poseku dobimo manj vredne sortimente. Tveganje gospodarjenja z umetno osnovanimi smrekovimi sestoji na rastiščili kjer se smreka po naravi ne pojavlja v večjem obsegu je torej zelo veliko. Trenutno stanje smrekovih sestojev v GE Planina po podatkih Gozdnogospodarskega načrta za gospodarsko enoto Planina 1996-2005 ni naj­ ugodnejše. Podrobnejši prikaz je razviden v preglednicah 9, in 1 O. Smrekovi sestoji v GE Planina so po stanju 1996 leta močno prizadeti zaradi snegolomov in žledo­ lomov (mehansko izredno neodporni) . Poškodbe so opazne v vseh razvojnih fazah in to v velikem obsegu. Od drugih vrst poškodb se v teh gozdovih pojavljajo še poškodbe zaradi sečnje in spravila, vendar se pojavljajo v minimalnem obsegu. Zaradi velikih posekov smreke zaradi pogostih ujm in napada smrekov ih lubadarjev se delež smreke v lesni zalogi zmanjšuje . Povečuje pa se delež listavcev, ki bodo pri obnovi teh sestojev ob njihovi zrelosti omogočili prehod iz nekdaj čistih smrekovih sestojev v rastišču primernejše drevesne zgradbo. Tako se bo postopno uresničila želja prvih načrto­ valcev, ki so smreko obravnavali kot prehodno drevesne vrsto. Hkrati pa, kljub temu, sestoji dajejo relativno visoke donose, sestoji imajo 1996 leta lesno zalogo 338 m3/ha, kar je 77% optimalnih za ta rastišča in dejansko razmerje razvojnih faz sestojev. Tekoči prirastek pa znaša 12.5 m3/ha. V vseh razvojnih fazah prevladuje bogata in dobra zasnova, kar daje ugodne možnosti za vzgojo kvalitetnega lesa. Relativno velik pa je delež slabo negovanih sestoj ev, kar je posledica dejstva, da je bil v daljšem časovnem obdobju delež načrtnih negovalnih sečenj GozdV 60 (2002) 2 D. drogovnjak Debeljak 50 67 50 33 relativno majhen, prevladovale so varstveno­ sanacijske sečnje. Načrtovalec ugotavlja, da bo potrebno v bodoče negovanost bogato in dobro zasnovanih sestojev izboljšati, ker bodo le tako lahko doseženi realno dosegljivi gozdnogojitveni cilji, ki se za te gozdove glasijo (GGN ... 2001): Enodobni smrekovi sestoji s skupinsko primesjo bukve, ostalih iglavcev in ostalih listavcev (65 : 25 : 5 : 5). Kvaliteta proizvodnje : iglavci ŽI, listavci L. Ciljna zaloga 437 m3/ha. Ciljno obdobje 20 let. Končna lesna zaloga 650 m3/ha. Proizvodna doba 120 let. Pomladitvena doba 20 let. Smernice za dosego teh ciljev pa so (GGN ... 2001): • Oblikovanje raznodobne strukture sestojev. Zaradi velikega deleža debeljakov nadaljevati z uvajanjem debeljakov v obnovo povsod tam, kjer je izkoriščenost rastišč slaba in se v vrzelih po naravnih ujmah nakazujejo pozitivni trendi pri razvoju mladja. Tu ohranjamo vse vitalne semenjake listavcev in posamezne jelke. • Strojene in vitalne sestoje ohranjati in izvajati le zmerna redčenja predvsem v korist listavcev, če so ta potrebna. Posebno pozornost namenjati sanitarni sečnji . • V pomlajencih nadaljevati z naravno in umetno obnovo z listavci, pri čemer je potrebno dajati prednost naravni obnovi povsod tam, kjer so prisotni ustrezni semenjaki listavcev in jelke. Že obnovljene površine z bukvijo sproščati in negovati. • Pri negi umetno osnovanih kultur iglavcev z redčenji pospeševati vse naravno vrasle listavce zaradi njihove biotske vloge ter krepiti stojnost. • V spomladanskem in poletnem času je potrebno izvajati močno intenzivirano kontrolo sestojev zaradi velike nevarnosti napadov pod­ lubnikov in zagotoviti pravočasno in ustrezno sanacijo. • Vse vitalne jelove kapnike v polnilnem sloju ohranjati, da se vrastejo v bodoče sestoje. • Večje vrzeli v mlajših kulturah iglavcev, nastale 93 Perko: Kronologija pojavljanja ter vpliv najpomembnejših abiotskih in biotskih dejavnikov na smrekove sestoje ... po naravnih ujmah, zapolniti s sadnjo listavcev, predvsem bukve, ki je dosedaj pokazala najboljše in najracionalnejše rezultate. Zaščita ni potrebna. Sodimo, da bi bilo zaradi tveganj pri gospo­ daljenju z umetno osnovano smreko potrebno in možno delež listavcev v gozdnogojitvenem cilju te generacije sestaja povečati. 6 POVZETEK Gozdovi gozdnogospodarske enote Planina leže na področju Postojnskih vrat, kjer poteka pretok zračnih mas med morjem in kopnim. Značilno za to območje je, da zelo pogosto pada moker sneg, ki skupaj z močnim stalnim gibanjem zračnih tokov povzroča na drevju veliko škodo. Področje pogosto prizadene tudi žled. Zaradi težav pri obnovi starih jelovih sestojev, so med leti 1910-1940 te gozdove sekali na go lo v pasovih 30 do 60 metrov in jih pogozdovali s simeko, v manjšem deležu pa še z zeleno duglazijo in sitko. Tako so na rastišču dinarskega gozda jelke in bukve (Abieti-Fagetum din. TREGUBOV) nastali veli­ kopovršinski (614,89 ha) enodobni smrekovi sestoji. V prispevku smo ugotovili, da obstaja veliko tveganje pri gospodmjenju z umetno osnovanimi sestoji smreke na rastišču dinarskega gozda jelke in bukve v GE Planina. Gosta sadnja. pomanjkanje redčenj, smreka, velikopovršinsko vnešena na rastišča dinarskega gozda jelke in bukve in področje s pogostim mokrim snegom in žledom so se združili in rezultat vseh teh dejavnikov so pogosti snegolomi. žledolomi. Sneg, veter in žled so v zadnjih 35 letih kar ll krat prizadeli smrekove sestoje GE Planina alj kar vsako tretje leto. Pogoste ujme, ki so pustošile v GE kar nekaj let zapored ( 1965-1966~ 1968-1969; 1996-1998) so še otežile pravočasno izdelavo in odvoz gozdnih lesnih sortimentov smreke ter vzpostavitev gozdnega reda. Z zamikom enega leta je vremenskim ujmam sledila močna namnožitev smrekovih lubadarjev, da so povzročili občutno škodo v smrekovih sestojih. V zadnjih 35 letih so bile v smrekovih sestojih GE Planina štiri gradacije smrekovih lubadarjev, ki so povprečno trajale nekaj manj kot tri leta. Pretežni del sečenj v smrekovih sestojih GE Planina je bil doslej namenjen varstveno-sanitarnim sečnjam, v majhnem obsegu pa so se vršile načrtne gozdnogojitvene sečnje, tako da je še danes slaba polovica sestojev slabo negovana. Pogoste ujme in njim sledeči lubadarji v umetno osnovanih smrekovih sestojih GE Planina dražijo 94 gospodarjenje z njimi, hkrati pa pri poseku dobimo manj vredne sortimente. Tveganje gospodarjef\ia z umetno osnovanimi smrekovimi sestoji na rastiščih kjer se smreka naravno ne pojavlja v večjem obsegu, posebej, če so še na klimatsko tako občutljivem področju, je zelo veliko. Zaradi velikih posekov smreke zaradi pogostih ujm in napada smrekovih lubadarjev se delež smreke v lesni zalogi zmanjšuje. Povečuje se delež listavcev, ki bodo pri obnovi teh sestojev ob njihovi zrelosti omogočili prehod iz nekdaj čistih smrekovih sestojev k rastišču primernejši drevesni zgradbi. Tako se bo postopno uresničila želja prvih in tudi poznejših načrtovalcev, ki so smreko obravnavali kot prehodno drevesno vrsto. Viri CIMPERŠEK, M., 1988. Smrekove gozdove ogrožajo zalubniki. Gozdarski vestnik 46, 6: s.ll8-119. FURLAN , F., 2001. Gozdno gospodarstvo Postojna. Ustni vir. IVANČIČ, F., 1990. Poročilo o spremljanju številčnosti podlubnikov in progastega lestvičarja v letu 1989. Tipkopis. JURC. M., 2000. Pomen izvajanja gozdnega reda pri obvladovanju podlubnikov (Scolytidae). Gozdarski vestnik 58, 10: s.446-450. OROŽEN-ADAMIČ, M., 1987. Žled, pomemben pokrajinski dejavnik. Notranjska. Zbornik 14. zborovanja slovenskih geografov. Postojna 15-17. oktober 1987: s. 123-130. PAVLIN, R., 1992. obvladovanje knavetja (!ps typograplws) in šesterozobega smrekovega lubadarja (Pityogenes chalcographus) s pastmi in sintetičnimi feromoni. Gozdarski vestnik. 50, 9: s.394-408 . PERKO, F., 1989. Ekološka niša in gospodarski pomen smreke na jelovo-bukovih rastiščih Visokega krasa. Gozdarski vestnik, 47, 9: s.353-379. PERKO, F., POGAČNIK, 1., 1996. Kaj ogroža slovenske gozdove. Ljubljana. Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarska založba: 183 s . REBULA, E., 2000. Organizacijske težave pri vzpostavljanju gozdnega reda. Gozdarski vestnik, 58, lO: s.451-455. SMOLE, L. 1988. Katalog gozdnih združb Slovenije. Ljubljana. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo . ŠLANDER, J., 1951. Zatiranje lubadarjev. Ljubljana . Ministrstvo za gozdarstvo LRS: 64 s. TITOVŠEK, 1., 1993. Obvladovanje smrekovih lubadarjev. Ljubljana . Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije,· Gozdarska založba: 28 s. -Kronika reviJja Planina 1965-2000. Zavod za gozdove Slovenije OE Postojna. -Evidenca poseka za revir Planina. Zavod za gozdove Slovenije OE Postojna. GozdV 60 (2002) 2 Perko: Kronologija pojavljanja ter vpliv najpomembnejših abiotskih in biotskih dejavnikov na smrekove sestoje ... -Evidenca kontrolno-Javnih pasti za revir Planina za obdobje 1985-2000. Zavod za gozdove Slovenije OE Postojna. -Poročila o delu Zavoda za gozdove Slovenije za leta 1996, 1997, 1998, 1999. -Poročilo strokovne komisije za ugotovitev količine snegolomov v letih 1967, 1968 in 1969 v revirjih Planina in Škocjan: JO s. -Gozdno-gospodarski načrt revir Planina za ureditveno razdobje l. 01. 1955 -31. 12. 1964. 1960. Gozdno gospodarstvo Postojna. Sekcija za urejanje gozdov. -Gozdnogospodarski načrt gospodarske enote Planina GozdV 60 (2002) 2 1966-1975. 1971. Gozdno gospodarstvo Postojna. Obrat za urejanje gozdov. -Gozdnogospodarski načrt za gospodarsko enoto Planina l. Ol. 1976-31. 12. 1985. 1977. Gozdno gospodarstvo Postojna. TOZD gozdarstvo Postojna. -Gozdnogospodarski načrt za gospodarsko enoto Planina l. Ol. 1986 -31. 12. 1995. 1993. Gozdno gospodarstvo Postojna. TOZD gozdarstvo Postojna. -Gozdnogospodarski načrt za gospodarsko enoto Planina l. Ol. 1996 -31. 12. 2005. 2001. Zavod za gozdove Slovenije .Območna enota Postojna . Krajevna enota Postojna 95 Aktualno Analiza zniževanja sredstev proračuna RS za vlaganja v gozdove s posledicami in predlogi za izboljšanje stanja* Gozd porašča kar 56 % ozemlja Slovenije. S stanjem naših gozdov se pogosto upravičeno pohvalimo. Seveda pa tako stanje slovenskih gozdov ni naključno, je plod naravnih danosti, pa tudi zavzetega strokovnega dela z gozdovi. Iz gozdov pridobimo vsako leto več milijonov kubičnih metrov lesa, številne funkcije gozdov so za ohranitev našega okolja nenadomestljive. Vendar tega prispevka gozdov in strokovnega dela gozdarjev država Slovenija očitno ne zna in noče ustrezno ceniti, saj se problem nezadostnih vlaganj v gozdove ne le nadaljuje, ampak se v zadnjih letih celo zaostruje. Brez ustreznih vlaganj dela, znanja in tudi sredstev v gozdove ne moremo pričakovati njihovega pozitivnega razvoja v smislu zagotavljanja kako­ vostne proizvodnje in opravljanja nenadomestljivih ekoloških in socialnih funkcij. V Programu razvoja gozdov v Sloveniji, ki ga je v letu 1996 sprejel Državni zbor, je vse navedeno zelo jasno poudarjeno, vendar očitno ti poudarki ostajajo le mrtva črka na papirju. Zmanjševanje proračunskih sredstev za vlaganja v gozdove se odčituje v manjšem obsegu izvedenih gojitvenih in varstvenih del, nezadovolji vem vzdrževanju gozdnih cest ter v skoraj popolnem zastoju graditve gozdnih prometnic v zasebnih gozdovih. Gojenje in varstvo gozdov Gojitvena in varstvena dela v gozdu so financirana in sofinancirana iz sredstev proračuna RS. Vložek države v obliki sofinanciranja vlaganj v gozdove je pomemben motiv za delo v gozdu pri številnih lastnikih gozdov. Izvedba programa gojitvenih del v zasebnih gozdovih je praviloma odvisna od razpoložljivih proračunskih sredstev. Ker potrebe po gojitvenih delih znatno presegajo razpoložljiva proračunska sredstva, so bila vsa pretekla leta razpoložljiva sredstva za gojitvena dela v celoti izkoriščena . Financiranju in sofinanciranju gojenja in varstva gozdov so namenjene naslednje postavke državnega proračuna: 1411 Obnova zasebnih gozdov 1441 Nega v zasebnih gozdovih • 2248 Obnova gozdov na pogoriščih in obnova gozdov, poškodovanih v naravnih ujmah *Poslano na MKGP in Vlado RS 22. 02. 2002 96 • 6326 Preventivno varstvo gozdov. • 6327 Ostalo varstvo v zasebnih gozdovih • 6328 Vzdrževanje življenjskega okolja prosto živečih živali v zasebnih gozdovih • 6329 Protipožarno varstvo na Krasu • 6330 Semenarstvo in drevesničarstvo Proračunska sredstva za vlaganja v gojenje, varstvo in biomeliorativna dela so bila najvišja v letu 1998 in so se tedaj približala predvidenim sredstvom za vlaganja po operativnem programu razvoja gozdarstva za obdobje do leta 2000, izdelanem na podlagi Programa razvoja gozdov v Sloveniji, ki ga je sprejela Vlada RS. V letih 1999, 2000 in 2001 sledimo strmemu upadanju pro­ računskih sredstev za vlaganja v gozdove, ki se nadaljuje v proračunu RS 2002. Višina proračunskih sredstev za leto 2003 ne kaže vidnega izboljšanja, ostaja na ravni iz leta 2002, revalorizirana je le za pričakovano stopnjo inflacije. Obseg vloženih sredstev še dodatno znižuje dejstvo, da se v letu 2001 že drugo leto zapored proračunske obveznosti za izvedena dela in nabavljene materiale iz preteklega leta v znatnem deležu prenašajo v naslednje leto. Vrednostno so največja odstopanja med stro­ kovnimi podlagami (Programom razvoja gozdov v Sloveniji, Programi vlaganj) in proračunskimi možnostmi financiranja ter sofinanciranja vlaganj v gojitvena in varstvena dela na področju nege in obnove gozda. Izvedba negovalnih del je v obdobju 1994-1999 z velikimi napori dosegala vzpenjajoči trend in se približevala načrtovanim potrebam po negi v gozdnogospodarskih načrtih (graf: Izvedba nego­ valnih del v obdobju 1994 -2001 v hektarih). Z manjšanjem sredstev za vlaganja v gozdove se je ta trend obrnil in glede na znana proračunska sredstva za leti 2002 in 2003 se bo realizacija programov še naprej zniževala. V zasebnih gozdovih je po načrtih GGE načrtovana nega letno na površini 10.400 hektaijev. Povprečno se je v preteklih letih v teh gozdovih izvajala nega v obsegu, ki je znašal 50 -60 % površine, predvidene z gozdnogospodarskimi načrti. Neizvedena gojitvena dela imajo za posledico slabšanje mehansky stabilnosti mladih sestojev in slabšo sestoj no zasnovo teh sestojev, kar se dolgoročno odraža v neustrezni drevesni sestavi in kakovosti sestojev in posledično zmanjšanju sposobnosti gozda, da uspešno opravlja tudi druge funkcije. GozdV 60 (2002) 2 G) o N Q. < (j) o ;) o o ~ r\) PregleJnica L: Pregled porabe proračunskih sredstev za vlaganja v gojenje in varstvo gozdov v letih 1994-2001 in prime1java s sredstvi proračuna za vlaganja v gozdove za leti 2002 in 2003 V si zneski so v 1000 SIT Proračw1.~ka Ime proračunske postavke Realizacija porabe proračunskih sredstev v letih od 1994-2001 Proračunska sredstva Indeks Indeks (XJSI.avka 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000* 2001** 2001 2002 2003 *** **** 1407 Obnova gozdov, ki so 4.379 3.899 3.839 3.797 3.950 4.020 4.110 2.596 2.718 2.204 2.358 0,85 predmet denacionalizacije 0,81 1411 Obnova 34.352 48.675 30.730 37.689 zasebnih gozdov 99.772 106.751 106.738 95.258 104.678 78.822 84.343 0,83 0,75 6331 Sanacija pogorišč nad Renčami o 22.800 47.045 99.997 o o o o o o o . in sanac. gozdov po žledu 2248 Obnova gozd. na pog. in obnova o o o o 200.743 41.999 41.974 27.558 36.438 28.043 30.007 1,02 0,77 gozd. poškod. v naravnih ujmah 1438 Nega gozdov, ki so predmet 70.701 63.068 41.886 22.709 26.610 26.998 16.699 15.932 18.051 14.633 15.658 denacionalizacije 0,92 0,81 1441 Nega v zasebnih 54.682 66.773 51.696 189.305 192.147 gozdovih 54.770 212.104 174.782 188.446 143.172 153.201 0,82 0,76 6326 Preventivno varstvo o 106.205 196.016 114.417 115.675 150.472 gozdov 122.745 119.946 122.425 94.598 101.224 0,79 0,77 6327 Ostalo varstvo 73.862 19.882 19.215 15.139 42.536 v zasebnih gozdovih 41.272 41.275 39.379 40.473 30.749 32.903 0,78 0,76 6329 Požarno varstvo o 8.895 8.645 6.087 22.181 na Krasu 27.627 28.184 27.303 24.161 22.319 23.882 0,82 0,92 6328 Vzdrževanje življenj. okolja prosto o 8.876 8.549 6.754 11.446 16.938 24.439 22.999 28.949 18.356 19.642 0,80 živečih živali v zasebnih gozdovih 0,63 6330 Semenarska in o 3.899 3.827 2.876 7.952 7.505 4.287 drevesni~arska dejavnost 8.508 4.657 4.280 4.543 1,00 0,92 2559 Izvršbe o o o o 804 399 1.033 853 odločb ZGS 1.230 886 918 2,13 0,83 SKUPAJ 238.064 340.881 426.525 361.161 720.974 637.919 586.702 530.439 572.029 438.029 ~8.679 0,83 0,77 Opombe: Real. 2000 * -Vključuje tudi sredstva, izplačana iz proračuna 2001, za dela, ki so bila realizirana v letu 2000 in za katera so bili pravočasno izstavljeni vsi dokumenti za izplačilo Real. 2001 ** -Realizacija je bila nižja od proračunskih sredstev 2001, zaradi izplačila del, ki so bila realizirana v letu 2000 in za katera so bili pmvočasno izstavljeni vsi dokumenti za izplačilo Indeks *** -Proračunska sredstva za vlaganja v gozdove v letu 2002 1 Poraba proračunskih sredstev za vlaganja v gozdove v letu 2001 = Indeks**** -Proračunska sredstva za vlaganja v gozdove v letu 20021 Proračunska sredstva za vlaganja v gozdove v letu 2001 ~ ("""''-c pj )---l ~ o Aktualno Grafikon 1: Primerjava vloženih sredstev iz proračuna v gojenje, varstvo gozdov in biomeliorativna dela s Programom razvoja gozdov v Sloveniji in s prora čunom za leti 700/ in 2003 -- oo o 800.000 700.000 600.000 500.000 400.000 300.000 200.000 100.000 o D Poraba po pogodbi* SIT D Program razvoja gozdov --~ ....... ,. .. ~ D Proračunska sredstva ,c ;i) 1~ ,_____ ........,....-.::: ~1 ! ~ r= -r--- i""""-" F. -= ~ .!....,.-:.::: - r---r-- r--- :<= F ~ r--- ----:-,.=---r:--r-- > r---- -= ,____ --;--r---- -'=-----~ ~ r---- r----: ~ 1------....:;;___ r--",._.. i--- 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 Pror. Pror. 2002 2003 Opomba: * Poraba po pogodbi: Poraba proračunskih sredstev po Pogodbi o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove med MKGP in ZGS. Grafikon 2: Primerjava proračunskih sredstev za vlaganja v gojenje, varstvo gozdov in biomeliorativna dela s Programom razvoja gozdov v Sloveniji za leto 2000 in s proračunom za !eri 2000 in 2002 mio SIT 350 300 .JJ.---_;_-t 250 .LI----=.:..;:,--:---1 200 _u...-,=-- --=---1 150 ' 100 l 50 o -f=--"':.:.L- "'--""-i=".__ 1411 1441 2248 6326 O Program razvoja gozdov RS 2000 111 Program vlaganj 2002 O Proračun 2000 O Proračun 2002 6327 6328 6329 6330 Grafikon J: Izvedena negoval na dela v zasebnih gozdovih v letih 1994-2001 in primerjava z načrtovano nego po gozdnogospodarskih načrtih (ha) 12000 10000 8000 6000 4000 o -.::t O'l en "'"' 98 • Ne ga -zasebni gozdovi U') O) O') ~ o o o N "'"' o o N GozdV 60 (2002) 2 Aktualno Grafikon 4: Izvedba obnove gozda s sadnjo, setvijo v zasebnih gozdovih v obdobju od 1997-2001 In prime1java z načnovano obnovo v načrtih gozdnogospodarskih enot ha ~-------------------------------- ~ O IZVEDBA ZG 600 soo 400 300 200 100 0+-~~--~~-- ~--~~ ~--~~~ ~--~~ ~--~--~~~~ 1997 1998 1999 Po nedavno izvedeni analizi ZGS je v Sloveniji kot posledica neizvedenih posameznih vrst goji­ tvenih del akutno stanje na naslednjih površinah gozdov: neredčenih letvenjakov je 9.000 hektatjev, na 200 hektarjih letvenjakov se posledice kažejo v slabši kakovosti, na površini 13.000 hektarjev gre za nesprejemljiv odmik drevesne sestave od gozdnogospodarskih ciljev, naravna sukcesija prek pionirskih vrst poteka neustrezno počasi na 2.200 hektarjih , na 100 hekta1jih površine je moten in upočasnjen razvoj mladovja zaradi vzpenjavk in drugih konkurenčnih vrst, na 90 hektarjih pa je bila zabeležena neuspešna obnova s sadnjo zaradi neizvedene obžetve. Tako kot nega gozdov je tudi izvedba obnove gozda s sadnjo in setvijo zaradi zmanjševanja proračunskih sredstev v vse večjem razkoraku z načrtovano obnovo v Programu vlaganj in Programu razvoja gozdov v Sloveniji. Gozdne prometnice Pregled porabe sredstev za sofinanciranje vzdrževa­ nja gozdnih cest v času trajanja veljavnega sistema vzdrževanja gozdnih cest opozarja na: 2000 2001 Nač GGE • padajoči trend razpoložljiv ih sredstev za vzdrževanje gozdnih cest v zadnjih letih, • prenašanje plačil oziroma obveznosti države v nasledt~a leta, • to, da pomeni sprejeta višina proračunskih sredstev v letu 2002 za vlaganja v gozdne ceste resno zmanjšanje obsega del pri vzdrževanju gozdnih cest in podcenjujoč odnos do nujne oživitve novogradenj gozdnih cest, kljub opredelitvi v Programu razvoja gozdov v Sloveniji, da bo država sofinancirala gradnjo gozdnih cest. Pregled dotoka sredstev, namenjenih za vzdrževanje in gradnjo gozdnih cest Vlaganja v gozdne ceste so namenjena za: • vzdrževanju gozdnih cest, • gradnji in rekonstrukciji gozdnih cest. Letni obseg del pri vzdrževanju gozdnih cest je tesno povezan z višino razpoložljivih sredstev. Ni mogoče pričakovati, da bi bila dela opravljena v enakem obsegu in tako kvalitetno, kot takrat, ko je bilo denarja za ta namen več. Ob zmanjšanju proračunskih sredstev v takem obsegu moramo zato pri vzdrževanju gozdnih cest nujno pričakovati Grafikon 5: Dotok proračunskih sredstev za vzdrževanje gozdnih cest 250 200 ~ 11~0 . o ·e 1oo o - 1El96 1997 1999 2000 2001 2002 GozdV 60 (2002) 2 99 Aktualno zmanjšanje obsega del. Opustitev vzdrževalnih del pa je za gozdne ceste, ki so skoraj izključno makadamske in zato zelo občutljive na pomanjkljivo vzdrževanje, hitro usodno škodljiva. Analiza proračunskih sredstev za vzdrževanje gozdnih cest S sofinanciran jem vzdrževanja gozdnih cest pokriva država javni značaj gozdnih cest. Ta znaša po realnih ocenah 46% v zasebnih in 32% v državnih gozdovih. Danes pokrivajo proračunska sredstva le 37% sredstev za vzdrževanje gozdnih cest v zasebnih in 21% v državnih. V letih delovanja danes veljavnega sistema za vzdrževanje gozdnih cest je višina sofinanciranja države razvidna iz grafikona 5. Iz grafikona je jasno razvidno, da višina proračunskih sredstev, namenjena sofinanciranju vzdrževanja gozdnih cest, po letu 2000 nominalno pada, na kar smo s strani ZGS na več mestih tudi opozorili. Porast pri državnih gozdovih v letu 2002 je le posledica upoštevanja zamika plačila v letu 2001 iz leta 2000, kar lahko ob trenutnih razmerah pričakujemo tudi v letošnjem letu. V tem primeru bodo proračunska sredstva za vzdrževanje gozdnih cest v letu 2002 še znatno nižja kot za to leto kaže grafikon. Grafikon prikazuje višino sredstev v nominalni vrednosti. Če bi upoštevali inflacijo, bi bil ne gati ven trend proračunskih sredstev za vzdrževanje gozdnih cest v zadnjih letih še bolj poudaJ.jen in bi pokazal, da so se sredstva državnega proračuna v ta namen v letih 2001 in 2002 realno znižala za skoraj 60 milijonov SIT ( 172 namesto 228 milijonov SIT). Znižanje obsega sofinanciranja vzdrževanja gozdnih cest s strani države je še toliko bolj zaskrbljujoče, ker bo v pii val o na pripravljenost občin, da bi korektno izpeljale sistem vzdrževanja gozdnih cest in obenem tudi same prispevale določena dodatna sredstva v ta namen. Gradnja in rekonstrukcija gozdnih cest Program razvoja gozdov predvideva spodbujanje gradnje gozdnih cest, ki je v zadnjih desetih letih močno zastala. Država je v ta namen zagotovila šele leta 2000 40 milijonov SIT, ki jih v letu 2000 ni bila sposobna poravnati v celoti, ampak je večji delež Preglednica 2: Sredstva za vzdrževanje in gradnjo gozdnih cest v letih 1994-2001 (v 1000 SIT) vir 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 Gozdne ceste v zasebnih gozdovih -vzdrževanje PP4178 91.092 93.602 119.612 146.581 143.708 184.169 195.668 177.019 171.744 Pristojbina 182.896 274.676 251.671 266.115 284.695 298.150 300.847 300.000 SKZG 3.610 Občine 97.040 71.705 109.169 77.358 65.885 68.386 95.616 80.000 Zavarovanje 67.187 37.579 8.433 32.451 36.631 17.166 8.761 Ostalo 11.856 28.731 36.466 24.702 Gozdne ceste v gozdovih, ki so predmet denacionalizacije -vzdrževanje PP4177 61.212 61.573 66.774 66.212 65.685 68.857 37.559 35.915 32.276 Občine 4.993 2.290 lO 194 104 22 Zavarovanje 716 1.099 2.274 Gozdne ceste v državnih gozdovih -vzdrževanje PP4179 63.824 58.847 61.000 77.394 82.759 42.695- 56.945 Pristojbina 78.000 164.474 150.264 160.343 166.539 SKZG 270.887 354.453 180.000 162.664 120.300 26.000 37.785 42.071 Občine 243 3.609 3.934 4.880 Zavarovanje 2.847 1.752 679 Ostalo 10.000 Gradnja gozdnih cest PP5547 33.84 14.000 30.420 Investitorji 77.174 72.887·' PP4178- proračunska postavka 4178-Popravilo gozdnih cest v zasebnih gozdovih PP4177 -proračunska postavka 4177-Popravilo gozdnih cest v gozdovih, ki so lahko predmet denacionalizacije PP4179 -proračunska postavka 4179 -Popravilo gozdnih cest v državnih gozdovih PP5547- proračunska postavka 5547-Gradnja in rekonstrukcija gozdnih cest tOO GozdV 60 (2002) 2 Aktualno ------------------ ------~ Preglednica 3: Potrebe po gradnji gozdnih cest v plihodnjih desetih letih Letna dinamika gradenj po osnutku območnih načrtov km 75 Ocenjeni povprečni strošek gradnje gozdne ceste po kilometru SIT 12.000.000 Letno potrebna sredstva za gradnjo SIT 900.000.000 Sofinanciranje države v višini 1/3 ocenjenih sredstev SIT 297.000.000 Letna dinamika v primeru, da bi se gradilo le 30% načrtovanih gozdnih cest km 22,5 Letno potrebna sredstva za gradnjo SIT 270.000.000 Sofinanciranje države v višini l/3 ocenjenih sredstev km 89.100.000 Preglednica 4: Primerjava med dejansko višino proračunskih sredstev z višino, opredeljeno v Programu razvoja gozdov v Sloveniji 1994 1995 1996 Proračun RS 152.304.855 155.175.927 250.210.413 Sredstva po programu 169.000.(XX) 310.(XX).OOO 395.000.000 razvoja gozdov Razlika med progra- -16.695.145 154.824.073 -144.789.587 moro in realizacijo plačilnih obvez prenesla v leto 2001. V tem letu je bilo zato na razpolago le 14 milijonbv SIT, ki pa bodo plačana iz proračunskih sredstev za leto 2002. Na podlagi predlogov iz najnovejših območnih načrtov za veljavnost 2001 -2010 je razvidno, da bi bilo potrebno zaradi zagotavljanja odprtosti gozdov in s tem cenejše gozdne proizvodnje zgraditi v Sloveniji v desetih letih približno 750 km gozdnih cest ali 75 km na leto. Zavedamo se, da je gradnja gozdne ceste v prvi vrsti interes in strošek investitorja, torej lastnika gozda, vendar ob dejstvu, da je gozdna cesta javnega značaja in da zagotavlja še celo vrsto drugih funkcij gozda in ne nazadnje omogoča dostop do samotnih zaselkov in kmetij, ne smemo pozabiti, da je sofinanciranje države nujno in zato tudi predvideno s Programom razvoja gozdov v Sloveniji. Brez ustrezne pomoči države na tem področju gradnje gozdnih cest ne bo, saj gre za velike investicije, ki se obrestujejo šele v dolgem časovnem obdobju. Morda bodo lastniki gozdov brez pomoči države tu in tam sicer tudi zgradili kako cesto, vendar bo obseg teh gradenj zanesljivo zanemarljiv, tvegamo pa tudi, da bodo potem tako zgrajene gozdne ceste za javnost zaprte. Primerjava s Programom razvoja gozdov v Sloveniji Program razvoja gozdov v Sloveniji je predvideval skupno letno višino sredstev, s katerimi bi bilo sofinancirano vzdrževanje gozdnih cest in njihova gradnja. Posebej ne ločuje gradnje in vzdrževanja, GozdV 60 (2002) 2 1997 L998 1999 2000 2001 271.640.421 270.394.156 330.419.858 315.986.402 255.628.978 487.(XX).000 585.000.(XX) -215.359.579 -235.130.066 vendar pa primetjava med dejanskimi sredstvi in načrtovanimi kaže, da je bilo v letu 2000 v ta namen zbranega za dobrih 230 mio SIT manj denarja, kar predstavlja predvsem izpad sredstev za sofinanci­ ranje gradenj gozdnih cest. Zaključek Na podlagi prikazanih gibanj proračunskih sredstev za vlaganja v gozdove v zadnjih letih ter opisanih posledic zniževanja teh sredstev pričakujemo od MKGP in Vlade RS, da ponovno proučita odločitve na področju zagotavljanja sredstev za vlaganja v gozdove, upoštevajoč Program razvoja gozdov v Sloveniji in zakonodajo na področju gozdarstva . Ob tem je potrebno upoštevati, da v mnogih primerih pomenijo sredstva za vlaganje v gozdove in gozdno infrastrukturo tudi pomemben prispevek k razvoju podeželja in k ohranjanju kmetij na Slovenskem. Izdelali: Zoran Grecs, univ. dipl. inž. gozd. Vodja Oddelka za gojenje in varstvo gozdov ZGS Jure Beguš, univ. dipl. inž. gozd. Vodja Oddelka za gozdno tehniko ZGS Mag. Živan Veselič, univ. dipl. inž. gozd. Pomočnik direktorja za strokovne zadeve ZGS Andrej Kermavnar, univ. dipl. inž. gozd. Direktor Zavoda za gozdove Slovenije 101 Aktualno Veliko zanimanje lastnikov gozdov za izobraževanje o gojenju in varstvu gozdov na celjskem V februarju in marcu 2002 je območna enota Celje Zavoda za gozdove Slovenije organizirala na svojih krajevnih enotah vrsto zborov za lastnike gozdov. Na 6 krajevnih enotah je bilo izvedenih skupno 10 zborov lastnikov gozdov, ki se jih je udeležilo skupno 230 lastnikov gozdov. Število udeležencev je veliko in kaže na izredno zanimanje. Povabili so predvsem tiste lastnike, za katere imajo letos v planu izvedbo gojitvenih in varstvenih del v gozdu. Zbori lastnikov so imeli izrazito informacijsko ter izobraževalno vsebino. Gozdarji so lastnikom gozdov predstavili celovito informacijo o gozdnogospodarskem območju, organi­ ziranosti gozdarstva, funkcijah gozdov ter sofinanci­ ranju del v gozdovih iz proračuna , obračunavanju in izplačevanju subvencij. Revirni gozdarji so lastnikom gozdov nazorno, praktično in z dobro pripravljenimi gradivi, prikazali tudi posamezna negovalna dela po razvojnih fazah, ter nujnost in koristnost opravljanja del v mlajših razvojnih fazah gozda, posamezne posebnosti in način izvedbe negovalnih ter varstvenih del s sanacijo žarišč podlubnikov ter varstvena dela za zaščito pred divjadjo z različnimi tehnikami zaščite sadik. 102 Udeleženci so gozdarjem postavljali številna vprašanja, predvsem v zvezi z obračunavanjem in izplačevanjem subvencij, ki po njihovem preveč zamujajo. Zbore lastnikov so organizirali na krajevnih enotah Slovenske Konjice, Šentjur, Laško, Rogaška Slatina, Žalec. Na območju Krajevne enote Slovenske Konjice, kjer je bil zbor lastnikov gozdov organiziran v Mlačah , so se pridružili tudi kmetijski svetovalci. Zbore lastnilcov bodo po posameznih krajevnih enotah ponovno organizirali jeseni. Organizacijo zborov je vodila Ida Oderlap -Kranjc, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov na območni enoti Celje s sodelavci, vodji krajevnih enot in revirnimi gozdarji. Veliko zanimanje in udeležba lastnikov gozdov na tovrstnih izobraževanjih sta zelo dobrodošla in vlivata optimizem za nego in varstvo v zasebnih gozdovih, obenem pa opozarjata na potrebo po finančnih vlaganjih države v zasebne gozdove v skladu s Programom razvoja gozdov Slovenije, ki gaje sprejel Državni zbor Republike Slovenije leta l996. Tone Lesnik GozdV 60 (2002) 2 l Stališča in odmevi -------------------- ------ --~----~ Gradivo za Atlas flore Slovenije- pomembna novost v dontači botanični literaturi, zanimiva tudi za gozdarje V 10. številki 59. letnika Gozdarskega vestnika je bil v rubriki Književnost objavljen zapis (v nadaljevanju recenzija) dr. Igorja Dakskoblerja z naslovom "Gradivo za Atlas flore Slovenije - pomembna novost v domači botanični literaturi, zanimiva tudi za gozdarje". Kot urednik in glavni avtor prikazane knjige (v nadaljevanju Gradiva) sem dolžan k zapisanemu dodati nekaj pojasnil, popravkov in odgovorov . Najprej na splošno o vsebini recenzije. Od štirih strani besedila recenzije se na Gradivo nanašata le zadnji dve strani, medtem ko prvi dve strani (razen prvega odstavka) v knjižno oceno skorajda ne sodita. Ker pa se na več mestih vseeno nanašata na Gradivo, jih je potrebno komentirati. Za razliko od mnogih dosedaj objavljenih kart razširjenosti vrst, na katerih je območje uspevanja preprosto omejeno s črto, in ki seveda prikazujejo le shematiziran vzorec razširjenosti neke vrste, kakor si ga s svojim bolj ali manj zanesljivim znanjem zamišlja avtor, imajo točkovne karte v ozadju vsake točke vsaj en konkreten in geografsko dovolj natančno lociran podatek o uspevanju. In tako kot si na orisnih arealnih kartah zlahka privoščimo tudi predstavitev razširjenosti na območjih, za katera imamo le malo podatkov, si tega pri točkovni karti nikakor ne moremo privoščiti. In podobno velja za nekatere parametre pojavljanja, med katerimi recenzent omenja avtohtonost: na orisnih kartah zlahka omejimo neko območje, za katerega navedemo argumente v prid avtohtonemu po­ javljanju, na točkovni karti pa je diferenciacija prikaza podatkov vedno odvisna od parametrov posameznega zapisa o uspevanju neke vrste na nekem nahajališču. In ker se niti v literaturi niti v popisnih listih avtohtonosti posameznega podatka praviloma ne navaja, tega v točkovni karti, temelječi na takih podatkih, pač ne moremo korektno prikazati. In kot je zapisano že v uvodu h Gradivu: "trudili smo se, da podatkov ne bi interpretirali" ... , ... "naš namen je bil predvsem predstaviti surove podatke". Recenzent se nadalje spušča v podrobnosti v zvezi z metodo kartiranja, ki v Gradivu resda manjkajo, a prav iz recenzentovega besedila lahko razberemo, da stvari ne razume dovolj. Tako se npr. potrudi na desetinko kilometra natančno navajati mere kvadranta in njegovo površino, ob tem pa se ne zaveda, da nekritično navaja podatke iz kakega nemškega ali češkega vira, saj se zaradi meridianske GozdV 60 (2002) 2 konvergence 3' x 5' veliki kvadranti proti severu ožijo in je v Sloveniji njihova površina res okoli 35 km2 (na severu Slovenije 35,2, na jugu pa 35,8) kakor navajam v Gradivu, ne pa 33,3 km2, kakor trdi recenzent. Ko recenzent govori o načrtnem kartiranju flore, kljub svoji siceršnji skrbi za natančno izražanje, ponovno zabrede. Tako npr. ZOTKS ni nikoli "spodbujala" raziskovalnih taborov študentov biologije, ampak jih je le šibko finančno podpirala, kakor tudi na desetine drugih podobnih taborov. Za to podporo pa smo se morali vsako leto znova še kako potruditi. V nadaljevanju recenzent pozabi (?) omeniti, da je poleg omenjenih mentorjev mla­ dinskih raziskovalnih taborov na njih deloval tudi podpisani (mentor na več MRT kot katerikoli od navedenih!) in prav tako se mu ob omembi tovrstnih aktivnosti Botaničnega društva Slovenije izmuzne omemba istega avtorja, ki je od 1994. leta dalje organiziral in vodil vse(!) kartiranju flore namenjene ekskurzije BDS. Navedbe, da obstajajo v Sloveniji tudi starejše podatkovne zbirke kot ta, na kateri temelji Gradivo, seveda ne moremo zanikati. Neizpodbitno dejstvo pa je, da botanično občestvo doslej še ni videlo nobenega resnega izdelka, ki bi dokazoval pri­ merljivo uporabnost in velikost katerekoli od njih. Nekako s presenečenjern smo prebrali tudi formulacija "konkurenčni Biološki inštitut ZRC SAZU". Center za kartografijo favne in flore je zasebni zavod, ki seveda ni, ne more in ne želi biti konkurenca pretežno s proračunskimi sredstvi financiranemu javnemu zavodu, ki ga je ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Kot davkoplačevalci in biologi pa si občasno zaželimo, da bi lahko pri svojem delu uporabljali kak izdelek primerljiv Gradivu, ki bi ga izdelal Biološki inštitut ZRC SAZU (avtor zadnjega odstavka:M. Kotarac, direktor CKFF). Predvsem na tankem ledu se nato giblje re­ cenzent, ko govori o "sicer še nenapisanem etičnem kodeksu botanikov", ki naj bi ga kršili ob upošte­ vanju podatkov iz "neobjavljenih elaboratov". Če pogledamo v vzajemno bibliografsko-kataložno bazo podatkov COBIB, najdemo vse te "neobjav­ ljene elaborate" uvrščene kot monografske pu­ blikacije. Če bi bili neobjavljeni, jih tam verjetno ne bi smelo biti, a za vpis v COBIB navadno poskrbijo kar sami avtorji. Drugi pomislek v zvezi s tem pa je: če javna inštitucija, katere delovanje je 103 ---· Stališča in odmevi pretežno financirano iz javnih sredstev, izdela elaborat za drugo v celoti javno financirano inštitucijo, ali je Iqerkoli še kak zadržek v zvezi z dostopnostjo tega elaborata javnosti? O pričakovani zahvali "posameznikom , ki so Centru posredovali svoje neobjavljene podatke, a niso avtorji Gradiva" pa lahko rečem le: vsi so poimensko našteti v skoraj tri strani dolgem poglavju Zahvala. Ga je recenzent prezrl? In končno se lahko lotimo obdelave vsebine Gradiva. Naj najprej navedem preprosto vendar ključno misel, ki se je moramo stalno zavedati: zemljevidi razširjenosti vrst so le odraz našega poznavanja flore. Napačne določitve se pač odražajo v nenavadni legi točk, le v redkih primerih pa je kak podatek tudi preverljiv . Tako ne moremo le govoriti, da je v Gradivu žal preveč napak, ampak se moramo hkrati zamisliti nad kvaliteto naše botanične lite­ rature, kajti številne napake izvirajo od tam. V bodočem Atlasu bodo podatki prikazani diferen­ cirano in tam bodo napačne in dvomljive navedbe lahko prikazane s posebnima simboloma, z Gradi­ vom pa smo želeli le zbrati dosedanje razpršene navedbe, ki jih pogosto šele na podlagi kart lahko kritično ovrednotimo. Prav zato, ker bodo napačne in dvomljive navedbe ugotavljali uporabniki Gradiva postopno, smo na domači strani CKFF oblikovali seznam popravkov in dopolnil, ki ga bomo sproti dopolnjevah . V nadaljevanju recenzije je recenzent v celoti izpolnil naša pričakovanja in smo njegove pripombe že kritično pretresli, upoštevali in na podalgi neka­ terih oblikovali objavljene popravke. Ob tem je zanimivo, da recenzent kot napačne na vadbe našteva tudi nekatere podatke, ki so povzeti po virih, ka­ terih soavtor je on sam. Tak je npr. primer z nenavad- 104 nim uspevanjem tržaškega klinčka (Dianthus tergestinus) v zgornji Soški dolini. Pripombe o neupoštevanju nekaterih Accettovih člankov so dobrodošle, saj po eni strani opozarjajo, da bo potrebno upoštevati tudi (s florističnega stališča tako marginalne) časopise kot je Gea, po drugi strani pa smo se avtorji že pred izdajo Gradiva zavedali, daje ostalo neobdelanih še več pomembnih revij kot npr. večina starejših letnikov Proteusa, Gozdarski vestnik, a tudi glasila iz soseščine kot npr. Gortania, Acta Botanica Croatica, Phyton ipd. Nekaj vrst je v resnici po pomoti izpadlo, njih karte so na voljo na domači strani CKFF. A če število teh po pomoti izpadlih vrst primerjamo s številom manjkajočih vrst v katerikoli izdaji Male flore Slovenije, vidimo, da je situacija čisto znosna. in da "verodostojnost in uporabnost Gradiva" zaradi teh pomanjkljivosti ni bistveno prizadeta. Nepopolnost vsebine pa je seveda vsebovana že v samem naslovu knjige: če bi menili, da je zadeva brezhibna, ne bi pomišljali ob izbiri naslova Atlas. V zadnjem odstavku si recenzent privošči nekaj formulacij, ki kažejo njegovo pristranskost v ocenjevanju. Trditev, da bo Gradivo ''najbrž veliko prispevalo k nadaljnjim raziskavam našega rast­ linstva" bi ob nepoznavanju strokovnosti in flo­ rističnega znanja recenzenta lahko štel za nevedno ali previdno. Še bolj groba je formulacija: "morda njihovo delo dejansko pomeni tudi korak k atlasu flore Slovenije". Tu ne gre za nikakršne dvome: tako kot smo pred dvema letoma napovedali Gradivo, čez nekaj let napovedujemo Atlas. K sodelovanju pri tem projektu že v uvodu h Gradivu vabimo širši krog strokovnjakov in ljubiteljev, vsak posameznik pa se seveda lahko odloči, ali je sodelovati pripravljen ali ne. Nejc Jogan GozdV 60 (2002) 2 Kadri in izobražev anje Dr. Lojze Marinček -sedemdesetletnik ::.-\~. Gozdarji in fitocenologi doma in v svetu ga poznamo kot pomembnega raziskovalca na področju gozdne fitocenologije, širša slovenska javnost pa se ga spominja kot zelo markantnega in uspešnega ministra za znanost in tehnologijo v prejšnji vladi Republike Slovenije. Dr. Lojze Marinček , univ. dipl. inž. gozdarstva, fitocenolog in znanstvenik, je v letošnjem letu dopolnil sedemdeset let. Komaj verjeten podatek za vse, ki ga dobro poznamo. saj ga kljub visokemu jubileju ni zapustila mladostna zagnanost in delovna vnema. Znan po neizčrpni zakladnici idej še vedno aktivno sodeluje pri projektih na Biološkem iš ti tutu, kjer svoje bogato znanje prenaša na mlajši rod. Dr. Marinček se je rodil leta 1932 v Ljubljani kot osmi od devetih otrok v družini. Imel je težko mladost, saj mu je že v mladih letih umrl oče in je tako moral delno skrbeti za družino, da se je prebila skozi težka vojna in povojna leta. Maturiral je leta 1951 in leta 1959 diplomiral na gozdarskem oddelku Biotehniške fakultete v Ljubljani. S fitocenologijo se je pobliže seznanil že tekom študija. v letih 1955 in 1956, ko je služboval pri Komisiji za gozdnogojitveni in rneliorativni načrt OLO Radovljica. Th je bil prof. dr. Vlado Tregubov tisti, ki ga je ob kartiranju Zgornjesavske doline prvi navdušil za fitocenologijo . Njegov prvi učitelj fitocenologije pa je bil dr. Živko Košir, s katerim se je seznanil, ko se je po diplomi in odsluženemu vojaškemu roku leta 1961 zaposlil pri Biroju za gozdarsko načrtovanje v Ljubljani. Tu je delal kot fitocenolog in od leta 1971 naprej vodil fitocenološki sektor. V prvih letih službovanja na Biroju za gozdarsko načrtovanje je predvsem kartiral gozdno vegetacijo za potrebe gozdnih gospodarstev in pisal gozdnogojitvene elaborate. Pri proučevanju vegetacije je zbral veliko fitocenoloških popisov, vendar je moral objavljanje rezultatov svojih proučevanj podrediti praktičnemu delu na Biroju, ki se je financiral z naročili gozdnih gospodarstev . Boljše razmere za svoje znanstveno delo je dobil leta 1973 z zaposlitvijo na Biološkem inštitutu Slovenske akademije znanosti in umetnosti in doktoriral leta 1976 pri prof. dr. Branislavu Jovanoviču na Univerzi v Beogradu s tezo Gozdne združbe na klastičnih sedimentih v jugovzhodni Slovenij'i. Leta 1983 je dobil nagrado Sklada Borisa GozdV 60 (2002) 2 Kidriča in bil leta 1985 izvoljen v naziv znanstve­ nega svetnika Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, katere del je leta 1982 postal Biološki inštitut Jovana HadžUa. Svoje raziskave je osredotočil predvsem na bukove gozdove, ukvarjal pa se je tudi z drugimi tipi gozdov. Pomemben je njegov prispevek k novi omejitvi ilirske fitogeografske province. Precej časa je namenil tudi raziskavam cestnih brežin po vsej Sloveniji. Pri svojem znanstvenem delu je upošteval tudi ideje in znanja kolegov iz drugih dežel. Tako je veliko sodeloval in prijateljeval s kolegi iz bi v še Jugoslavije (prof. dr. Ivom Trinajstičem iz Zagreba, prof. dr. Vitomirjem Stefanovičem in prof. dr. Pavlom Fukarekom iz Sarajeva ter prof. dr. Branimirjem Jovanovičem iz Beograda) in dru­ gih evropskih dežel. Zlasti drago­ ceni so bili stiki s prof. dr. Liviom Poldinijem z Univerze v Trstu, dr. Walterjem Treppom iz Švice, prof. dr. Kurtom Zukriglom, prof. dr. Erichorn Htiblom z Univerze na Dunaju in prof. dr. Paulorn Ozendo z Unoverze v Grenoblu. Pri svojem delu je precejšno vlogo dajal povezanosti tal in vegetacije. Pedološko znanje je črpal iz skupnih terenov s pedologom prof. dr. Bogdanom Vovkom in geologinjo prof. dr. Vero Gregorič. Pozneje je v skupnih projektih veliko sodeloval tudi s prof. dr. Francem Lobnikom. Rezultat njegovega znanstvenega dela je bogata bibliografija. Nemogoče bi bilo na tem mestu prikazati celoten opus znanstvenih del, zato bom v nadaljevanju omenila le najpomembnejša dela iz vsakega področja njegovega delovanja. Acidofilne gozdove je preučeval že v času. ko še ni bil zaposlen na Biološkem inštitutu . Tako je v delu Bukov gozd z ref?renjačo ( 1970) in Razvojne smeri bukovega gozda z rebrnjačo (1973) obdelal bukovc gozdove v osrednji Sloveniji. K acidofilnim bukovim gozdovom se je nato še pogosto vračal, tako v sodelovanju s sodelavci (dr. Mitja Zupančič) Donos k problematiki acidofilnih bukovih gozdov v Sloveniji (1979), kot tudi v sodelovanju z mlajšimi kolegi (dr. Igor Dakskobler) Acidofilni jelovo­ bukovi gozdovi predalpskega sveta Slovenije (1988). Enega izmed temeljnih rezultatov njegovega raziskovalnega dela predstavlja delo Bukovi gozdovi 105 Kadri in izobraževanje na Slovenskem (1987). V deluje združil vsadotedanja vedenja o bukovih gozdovih, kompleksno je obdelal bukove gozdove, ne le vegetacijo, zajel je tudi ekološke razmere, razvojne smeri, gospodarski pomen itd. Posebej moramo povdariti njegovo poznavanje tal in talnih procesov, ki jih je predstavil in povezal s posameznimi fitocenozami. S tem delom pa se njegove raziskave bukovij še zdaleč niso zaključile. Sledilo je še več razprav, med drugimi dva prispevka, ki jih je pripravil v sodelovanju s svojimi magistranti: A new subass. of Dinaric altimontane beech forest Ranunculo platanifolii-Fagetum var. geogr. Ca­ lamintha grandiflora seslerietosum autumnalis from Mt. Snežnik (1997) in Dinaric fir-beech forests (Omphalodo-Fagetwn) on Blegoš (1998). Zelo pomemben del njegovih znanstvenih raziskav predstavljajo tudi raziskave gozdov belega gabra. Prvi prispevek o gabrovih gozdovih je objavil leta (975 v delu Gozdna vegetacija Moravške doline na miocenskih kamninah, kjer je objavil fito­ cenološko tabelo o acidofilnem in higrofilnem gabrovju. V tem deluje obdelal tudi bukove, borove, jelkine in jelševe gozdove. Fitocenološke raziskave teh gozdov je povezal s talnimi profili. Podoben način je uporabil tudi v delu Gozdne združbe na klastičnih sedimentih v jugovzhodni Sloveniji, kjer je svoje raziskave še poglobil z obširnim opisom ekoloških razmer v združbah. Pomembna je njegova razprava Zur Nomenklatur der Hainbuchenwiilder des Erythronio-Carpinion iz leta 1994, v kateri je postavil podzveze ilirskih gozdov navadnega gabra. V novejšem času pa je v sodelovanju s sodelavcem dr. Andražem Čarnijem, v razpravi Die Unterver­ bande der Hainbuchenwalder des Verbandes Erythronio-Carpinion betuli (2000) utemeljil podzveze zveze Erythronio-Carpinion z obširnim tabelaričnim gradivom. V zadnjem času se je lotil tudi dolgo časa zapostavljene teme proučevanja gozdov plemenitih listavcev. Tako je objavil Prispevek k poznavanju gozdov plemenitih listavcev v Sloveniji ( 1995). Predlagal je tudi izvirno uvrstitev in poimenovanje gozdov plemenitih listavcev v podzvezo Lamio orvalae-Acerenion, ki pa žal, ni bila objavljena v skladu z mednarodnim kodeksom fitocenološke nomenklature. Pozneje je raziskave nadaljeval kot mentor magistrantki in v soavtorstvu floristično in ekološko utemeljil glavne združbe gozdov gorskega javorja v Sloveniji. Sodeloval je tudi pri uskladitvi imen naših združb z imeni, ki jih uporabljajo v Evropi. Tako je skupaj s slovenskimi, avstrijskimi in italijanskimi kolegi objavil več člankov, ki predstavljajo nomenkla­ torično revizijo do sedaj opisanih sintaksonov, npr. Nomenklatorische Revision der lllyrisch.en Buchen­ walder (Verband Aremonio-Fagion) (1993). 106 Dr. Marinček je začel kartirati vegetacij o že v 60-tih letih, ko je bil zaposlen na Biroju za gozdarsko načrtovanje. Na Biološkem inštitutu se je vključil v projekt Vegetacijska karta Jugoslavije. Hkrati pa je s svojimi sodelavci (dr. Mitja Zupančič, dr. Ivo Puncer) posegel tudi v teoretična vprašanja kartiranja vegetacije, npr. Razvojna pota prouče­ vanja in kar tiranja vegetacije v Sloveniji ( 1972). Sedaj pa pripravlja za tisk Vegetacijsko karto gozdnih združb Slovenije 1:400.000 s komentarjem. Spremembe pri dotedanji fitogeografski delitvi Slovenije je skupaj s sodelavci (dr. Mitja Zupančič, dr. Ivo Puncer, mag. Andrej Seliškar) predlagal leta 1987: Consideration on the phytogeographic division of Slovenia. Pozneje je sam na podlagi conalne vegetacije na novo omejil ilirsko floro o provinco: Contribution to demar­ cation and phytogeographic division of the lllyrian flo ral province, bas ed on vegetation and flora (1994). Ko je delal na Biroju za gozdarsko načrtovanje in delno tudi potem ko se je zaposlil na Biološkem inštitutu, se je ukvarjal s prenosen rezultatov raziskav tudi v gozdarsko prakso. Izdelal je številne rokopisne elaborate ter objavil pa je tudi nekaj teoretičnih prispevkov na to temo, npr. Gozdna združba kot osnova za določanje rodovitnosti rastišč (1971 ). Ukvarjal se je tudi s cestnimi brežinami. Pri njihovi sanaciji je uporabljal izsledke fitocenologije in poskušal vzpostaviti prvotno vegetacijo. V primerjavi z dragimi tehničnimi ukrepi so ti posegi cenejši, rekonstrukcija naravne vegetacije pa pripomore tudi k lepšemu izgledu brežine. Tako tudi na cestnih brežinah varujemo našo naravno dediščino. Rešitve je predlagal v rokopisnih elaboratih in strokovnih člankih, npr. Biološki, krajinski in naravovarstveni vidik urejanja cestnih brežin in obcestnega prostora (1999). Poleg tega pa je dr. Marinček tudi našel čas, da je pisal prispevke za Krajevni leksikon, Enciklo­ pedija Slovenije in druge publikacije. Tako je, skupaj s prof. dr. Tonetom Wrabrom napisal več poljudno­ znanstvenih knjižic v zbirki Vodniki po lo.~kem ozemlju (1977, 1978, 1980). Poleg obsežnega znanstvenega dela je dr. Marinček vedno sprejemal tudi organizacijske naloge. Od 1979 do 1983 je bil predsednik komisije za tisk pri SAZU. Istočasno je bil član komisije za tisk in mednarodne sestanke pri Raziskovalni skupnosti Slovenije. Od 1981 do 1983 je bil predsednik konferenc~ delegacij raziskovalnih organizacij občine Ljubljana Center. Od 1981 do 1985 je bil sekretar Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije. Leta 1982 je v okviru društva organiziral mednarodno ekskurzijo po slovenskih in hrvaških gabrovih gozdovih. Imenovan GozdV 60 (2002) 2 Kadri in izooraževanJ ~·e ______ _ __. je za koordinatorja za projekt Vegetacijska karta Alp za področje Slovenije. Bil je član razširjenega predsedstva Vzhodnoalpsko-dinarskega društva, član odbora za Vegetacijsko karto Jugoslavije in član redakcijskega odbora revije Ekologija. Je član mednarodnega društva za proučevanje vegetacije, Vzhodnoalpskega-dinarskega društva za proučevanje vegetacije in drugih znanstvenih in strokovnih združenj. Vedno željan novih izzivov je leta 1997 prevzel zelo odgovorno funkcijo ministra za znanost in telmologijo v vladi Republike Slovenije. Bil je izredno dejaven minister, ki se je veliko pojavljal v medijih in uspešno propagiral znanost. Zavzemal se je za pospeševanje znanja, ki nam omogoča, da ustvarjalno črpamo iz zakladnice svetovnega znanja ter vanj tudi vlagamo svoja spoznanja. Pomembna so njegova prizadevanja za ohranitev naravne in kulturne dediščine, saj se bo z vstopom v Evropsko unijo ogroženost naše narod­ nostne identitete povečala. Zato je bilo z njegovo podporo ustanovljeno raziskovalno področje Naravna in kulturna dediščina. Želel je vzpodbuditi rudi svoje naslednike, da bi skrbno bdeli nad raziskavami naše pokrajine, slovenskega človeka in njegove kulture. Funkcijo je opravljal do konca leta 2000. V času od decembra 1998 do marca 1999 pa je bil tudi v.d. ministra za obrambo. Poudariti pa velja, da tudi v času svojega ministrovanja ni opustil raziskovalnega dela in je sproti objavljal rezultate svojih raziskav ter bil vedno na razpolago z nasveti svojim sodelavcem, bodisi na terenu ali v kabinetu. Upokojil se je leta 2001. Kljub upokojitvi dr. Marinček še vedno sodeluje z Biološkim inštitutom, kjer vodi obširen projekt Biocenotska zgradba pragozdov v Sloveniji in ciljni raziskovalni projekt Vegetacijska karta gozdnih združb Slovenije 1:50.000. Z svojim obsežnim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami sodeluje pri raziskavah pragozdov Slovenije in pri pripravi kart za objavo. Ob njegovem sodelovanju je bila pripravljena karta gozdnih združb Slovenije 1:400.000 in komentar k njej. Sodelavci na Biološkem inštitutu cenimo njegovo nesebično pomoč. Prepričani smo, da njegova življenska sila in ustvarjalnost še dolgo ne bosta upešali ter, da se njegova bogata zakladnica idej še dolgo ne bo izčrpala. Upamo, da bomo skupaj dokončali še marsikateri skupni projekt in domislili še llll1ogo idej. Ob njegovi 70-letnici mu želimo še mnogo ustvarjalnega zagona, vedrega razpoloženja, veselja in uspehov, tako v družinskem krogu, kot med svojimi kolegi. Torej, še na mnoga leta! Opravičilo: V prispevku Simpozij "Vegetacije Slovenije in sosednjih območij 2001" -Ljubljana 22-24. november 2001, Gozd. V. 112002 je bil dr. Lojze Marinček pomotoma promoviran za akademika . Za neljubo napako se opravičujemo. Uredništvo Društvene vesti ~------------ -------------- --~ Tematski vikend DŠG: Divjad in lovstvo, Prekmurje, 2002 V Društvu študentov gozdarstva smo od l. do 3. 3. 2002 organizirali za svoje člane tematski vikend v Prekmurju na temo Lovstvo in divjad. Pokrajino čez Muro smo si izbrali predvsem zaradi njene relativne anonimnosti med našimi študenti, nekateri med nami so bili v Prekmurju prvič. Marsikdo si je poprej predstavljal Prekmurje kot melanholični, zamočvir­ jeni in v meglo odeti svet na robu Panonske nižine, kjer je mladost preživljal Miško Kranjec in katerega opeva Vlado Kreslin. Tudi pri predavanjih je ta pokrajina omenjana bolj ali manj le kadar je govora o črni jelši. 15 nadebudnih in vedoželjnih študentov se nas je nastanilo v Domu NOB na Vaneči na Goričkem. Petkov večer smo izkoristili za teoretično segrevanje. Vsak izmed nas je predstavil kratek seminar o določeni živalski vrsti, poudarek je bil na prekmurski divjadi. V sobotno jutro smo se zbudili spočiti in pripravljeni za obisk Gojitvenega lovišča Kompas v GozdV 60 (2002) 2 Petrovcih. Tu nas je gostoljubno sprejel direktor GL g. Geza Bačič. Za uvod nam je pripravil izčrpno predavanje o specifikah posamezne divjadi, o načinu gospodarjenja s to divjadjo, o lovskem turizmu ... , največ pa smo izvedeli o problemih s katerimi se soočajo v GL Kompas. Predavanje se je razvilo v zanimivo in razgibano debato, v kateri nam študentom kar ni hotelo zmanjkati vprašanj, preudarni g. Bačič paje potrpežljivo razlagal Lakota je hujša od vedoželjnosti, zato je bil naš pogovor prekinjen, ko smo zavohali omamno ostri vonj bograča. Osebje GL je ponovno izkazalo svojo gostoljubnost. Sledil je praktičen ogled obor in voljer za vzgojo fazanov in jerebic, kjer smo bili poučeni še o vzreji in gojitvi teh dveh vrst divjadi. Na tem mestu se nam je pridružila tudi dr. Marjana Adamič, biologinja in strokovnjakinja za vidro, ki se že nekaj let ravno na tem območju ukvarja z monitoringom te zanimive obvodne živali. Ogledali smo si značilne 107 Zaključek vikenda v Hančikovi kleti. vidri ne habitate in izvedeli kako zanesljivo ugotoviti prisotnost vidre na določenem območju. Prav vsak študent je hotel poriniti nos v iztrebek in ugotoviti njegov vonj. Degustatotji smo soglasno ugotovili cvetica po ribah in s tem potrdili, da iztrebek zares pripada vidri. Problematiko vidre in druge divjadi smo spoznavali tudi v zvezi z novozgrajeno železnico Murska Sobota -Hodoš, ki je grobo posegla v življenjski prostor prostoživečih živali na Goričkem . Prijazna ga. Adamič se nam je pridružila tudi pri večerji, tokrat smo si privoščili pečenega odojka. Gaberje je bila naša prva nedeljska destinacija. Muršičevi so hiša odprtih vrat, skozi katera smo vstopili v manjšo oboro s 14-imi damjaki in v drugo z racami ter fazani. Mini farma, katero smo si ogleda1i, se ukvarja z gojenjem divjadi za tržno prodajo divjačine. Živali smo si z zanimanjem ogledali karseda od blizu, izvedeli kar nas je zanimalo, s slastjo pojedli pripravljeno malico in se hvaležni odpravili do naslednje postaje naše ekspedicije. Ta je bila pri Horvatovih v Radmo­ žancih, kjer imajo precej večjo oboro s približno 70-imi damjaki in nekaj mufloni. Tukaj so nam živali celo jedle iz roke, medtem ko smo jih mi občudovali. Predstavila se nam je tudi udomačena košuta navadnega jelena Ljuba in čeprav košute 108 nimajo rogov, nam je Ljuba hitro pokazala svoje, ko smo se ji naivno približali . Obiskali smo še spoštovanja vrednega, a prijaznega merjasca in njegovo partnerke, ki imata domovanje urejeno v manjšem ograjenem prostoru. Nedelja je gospodov dan in mi smo naše trodnevno potepanje po Prekmurju zakUučili zares gosposko. V kleti pri Hančiku v Dobrovniku nas je že čakalo obilno in okusno kosilo, sestavljeno iz tradicionalnih pekmurskih dobrot Mlad vinogradnik in vinar Jožef Hančik nam je za vrhunec pripravil še degustacije nekaterih izbranih vzorcev vrhunskih prekmurskih vin. Ob vinski debati smo sproščeno uživali v prvovrstni kombinaciji sadov narave, pridnih človeških rok in prefinjenega občutka za vzgojo vinske trte in njene zares žlahtne kapljice. Okušali smo z vsem životom, branili pa so se le tisti, ki so morali sebe in ostale varno pripeljati domov. Tematski vikend je bil (pre)kratek in intenziven. Naužili smo se novih podob in spoznanj ter lepot Prekmurja , nekateri pa so tudi pre~enečeno ugotovili , da lepoto Slovenije ne tvorijo samo morje in planine, temveč da lahko tudi svet onkraj Mure človeku marsikaj podari. Matija Stergar, DŠG GozdV 60 {2002) 2 emo RAZPIS in pogoji udeležbe na 3. državnem tekmovanju gozdnih delavcev SLOVENIJE Gozdarstvo GRČA Kočevje d.d. in SNEŽNIK Kočevska Reka d.d. pod okriljem Zveze gozdarskih društev Slovenije in vodenjem Organizacijskega odbora 3. državnega tekmovanja gozdnih delavcev Slovenije (OO 3. DTGDS) prireja 3. državno tekmovanje gozdnih delavcev Slovenije. l. KRAJ TEKMOVANJA: v KOC EVJE 11. PROGRAM: petek, 17. maj 2002: ob 15.30 uri: posvet sodnikov in vodij ekip s strokovno tehničnim odborom ter žrebm"Ue startnih številk tekmovalcev sobota, 18. maj 2002: ob 9.00 uri: zbor udeležencev 3. DTGDS s slavnostno otvoritvijo ob 9.30 uri: začetek 3. DTGDS ob 16.00 uri: razglasitev rezultatov in podelitev odličij Tekmovalne discipline: I. IL III. IV. v. VI. Menjava verige in obračm"Ue letve Kombiniran rez Zasek in podžagovm~e Podiranje na balon Precizen rez na podlagi Kleščenje /tekmovalna! /tekmovalna/ /tekmovalna/ /fakultativna/ /tekmovalna/ /tekmovalna/ Tekmovanje bo izvedeno v skladu s pravilnikom 3. državnega tekmovanja gozdnih delavcev Slovenije. 111. ORGANIZACIJSKI ODBOR 3. državnega tekmovanja gozdnih delavcev Slovenije predsednik: podpredsednik: podpredsednik: vodja tekmovanja: pomoč. vod. tekm.: pomoč. vod. tekm. za finance: član: član: član: GozdV 60 (2002) 2 mag. Branko Južnič, univ.dipl.inž.gozd. Robert Tomazin, ekonomist Adolf Trebec, uni v.dipl.inž .gozd. Jože Zore, univ.dipl.inž.gozd . Tone Križ, univ.dipl.inž .gozd. Miran Škulj, univ.dipl.inž.gozd. Marjan Vadnu, dipl. org. menedž Andrej Kastelic, univ.dipl.inž .gozd. Peter Jež, univ.dipl.inž.gozd. (Gozdarstvo GRČA Kočevje) (SNEŽNIK Kočevska Reka) (ZGS OE Postojna) (Gozdarstvo GRČA Kočevje) (SNEŽNIK Kočevska Reka) (ZGS OE Kočevje) (SGLŠ Postojna) (GG Novo mesto) (GG Postojna) 109 Na2ovedujemo ~------------ ------ --------------~ ~--- 110 IV. ČASTNI OR6ANIZACIJSKI ODBOR 3. državnega tekmovanja gozdnih delavcev Slovenije mag. Franci BUT Jože STERLE, univ. dipl. inž. gozd. dr. Iztok WINKLER, univ. dipl. inž. gozd. Janko Veber, univ. dipl. inž. grad. Andrej KERMAVNER, univ. dipl. inž. gozd. dr. Darij KRAJČIČ, univ. dipl. inž. gozd. mag. Franc PERKO, univ. dipl. inž. gozd. Marjan FERČEC, univ. dipl. inž. les. (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije) (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije) (Biotehniška fakulteta Ljubljana) (Občina Kočevje) (Zavod za gozdove Slovenije) (Splošno združenje gozdarstva Slovenije) (Zveza gozdarskih društev Slovenije) (Sindikat gozdarstva Slovenije) V. TEKMOVALNA PRAVICA IN PRIJAVA a./ V sako gozdnogospodarsko območje (organizator območnega tekmovanja) lahko nastopi z eno ekipo, ki šteje štiri tekmovalce. Organizatorja državnega tekmovanja lahko nastopita vsak s svojo ekipo. b./ Na tekmovanju nastopi tudi ekipa dijakov SGLŠ iz Postojne. c.l Tekmovati smejo vsi polnoletni državljani Republike Slovenije, ki so usposobljeni za delo v gozdu in delo profesionalno opravljajo. d./ Ekipa SGLŠ Postojna tekmuje na odgovornost vzgojno izobraževalne ustanove. e./ Ekipo vodi vodja ekipe, kateri ima tudi pravico spremljanja ocenjevanja in pravico pritožbe na izmerjene rezultate. f.l Pogoj za sodelovanje na tekmovanju je plačana startnina za vsakega posameznega tekmovalca, na žiro račun Gozdarskega društva Kočevje, št. ž.r. 02320-0010996895 pri NLB -podružnica Kočevje , z navedbo "Startnina za tekmovanje '2002" (davčna številka je 83422137; matična številka 5060656). Startnina je 25.000,00 SIT za prijavljenega tekmovalca. Nakazana mora biti ob prijavi ekipe to je do 03. 05. 2002 in fotokopija potrdila nakazila mora biti priložena prijavi. V primeru odpovedi udeležbe posameznika ali ekipe se startnina plačniku ne vrne. Startnina je namenjena kritju osnovnih organizacijskih, zavarovalnih in izvedbenih stroškov tekmovanja. g./ Prijavitelj območne ekipe je dolžan pri sestavi tekmovalne ekipe preveriti in zagotoviti navedena določila pod točko »C«. Prijava ekipe so do 03. maja 2002, poimensko do 15. maja 2002 na naslov: Gozdarstvo GRČA Kočevje d.d., Rožna ulica 39, 1330 Kočevje. h./ Če imate v vašem območju sodnike, ki bi želeli sodelovati pri sojenju na tekmovanju, vas prosimo, da nam pošljete izpolnjeno prijavnico sodnikov, najkasneje do 03. maja 2002. VI. TOČKOVANJE IN UVRSTITVE Tekmovalci dobijo točke za čas, ki so ga potrebovali za izvršitev in za doseženo natančnost njihovega dela. Za kršitev varnostnih pravil in napak pri delu (žaganju), dobijo kazenske točke. Točkovanje je posamično in ekipno. Tekmovalne discipline so: zasek in podžagovanje, precizen rez, menjava verige in obračanje meča, kombiniran rez, kleščenje. GozdV 60 (2002) 2 l Napoveduj emo ------------ ---------------- -J Podiranje drevesa na balon je samo fakultativna disciplina in ne vpliva na skupni rezultat. Najboljši tekmovalec je tisti, ki zbere največje število točk . Končni vrstni red tekmovalcev je odvisen od njihovih uvrstitev v različnih tekmovalnih disciplinah. Uvrstitev posameznega tekmovalca je v vsaki disciplini določena z dobljen imi in kazenskimi točkami. Vodja ekipe lahko na ocenjevanje sodnikov vloži pismeno pritožbo pri razsodišču tekmovanja, ki bo vse pritožbe takoj raziskalo. Odločitev razsodišča tekmovanja je dokončna. Za ekipni rezultat se štejejo točke vseh štirih tekmovalcev ekipe. Če dve ekipi-tekmovalca zbereta enako število točk je zmagovalec tista-tisti, ki je med tekmovanjem zbrali-zbrala manjše število kazenskih točk. Če je tudi v tem primeru rezultat izenačen je zmagovalec tisti, ki je dobil večje število točk pri »zaseku in podžagovanju«. Za dodatne informacije in pojasnila v zvezi z razpisom in tekmovanjem vam je na voljo organizacijski odbor 3. državnega tekmovanja gozdnih delavcev. VIJ. PODELITEV ODUČIJ IN ORGANIZACIJA DRžAVNE EKIPE l. Organizacijski odbor bo ob razglasitvi rezultatov tekmovanja podelil prvim trem ekipam in posameznikom, pokale, medalje in nagrade. 2. Vse ekipe in posamezniki prejmejo diplomo za udeležbo. 3. Prvi trije najbolje uvrščeni posamezniki starejši od 21 let in en mlajši tekmovalec, od 18 do 21 let, bodo tudi uvrščeni v državno ekipo, ki bo pod vodstvom Trebec Adolfa, tehničnim vodjem Vadnu Marjanom in ekipnim treneJ.jem Samec Borisom ter spremljevalcem ekipe Škulj Miranom, Slovenijo zastopala na 25. svetovnem prvenstvu v Angliji, predvidoma v jeseni 2002. Kot rezervni član za sestavo ekipe se določi naslednji najuspešnejši tekmovalec. 4. Državna ekipa se bo za nastop na svetovnem prvenstvu pripravljala v Postojni pod strokovnim vodstvom ekipe. Vlil. NASTANITEV IN STROŠKI Nastanitev in prehrana tekmovalcev, vodij ekip, sodnikov, spremljevalcev je možna ob predhodni rezervaciji, na naslovih: Hotel VALENTIN, Kočevje Trg zbora odposlancev 64 1330 Kočevje Gostišče TUŠEK -Motel JEZERO Rudnik- Kočevje Motel JASNICA Gornje Ložine 26 TeL: Ol 1 895 41 Ol tel.: Ol 1 895 12 86 kontaktna oseba: gospa Mirica Dimitrijevič tel.: 041 1 779 017 kontaktna oseba: gospa Mirjana Tušek kontaktna oseba: g. Tone Kovač (041 1 650 362) kontaktna oseba: g. Marjan Janeš (031 1650 362) Stroške prihoda in nastanitve ekipe krijete sami. Kočevje, 8. april 2002 GozdV 60 (2002) 2 Organizacijski odbor 3. državnega tekmovanja gozdnih delavcev Slovenije mag. Branko JUŽNIČ, univ. dipl. inž. gozd. predsednik odbora 111 --~-- -------RJn~jiževnost IZŠLA JE KNJIGA VARNO DELO PRI SEČNJI Gozdarska založba pri Zvezi gozdarskih društev Slovenije je v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije izdala knjigo v zbirki Gozdarski nasveti št. 5 Varno deJo pri sečnji, avtorjev dr. M. Medveda in dr. B. Koširja. Posodobljena in novim razmeram prilagojena knjižica, ki je prvič izšla že leta 1995, bo gotovo dober p1ipomoček za varnejše delo pri sečnji. Knjigaje plod dolgoletnega strokovnega dela avtorjev na tem področju, upoštevala pa sta tudi izkušenje inštruktorjev Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna. Če bomo gozdnim delavcem in številnim lastnikom gozdov vsaj malo olajšali težko delo pri sečnji in ga storili bolj varnega smo dosegli svoj namen. Knjigo lahko naročite na Zvezi gozdarskih društev Slovenije Večna pot 2, 1000 Ljubljana. Cena je 1.500 SIT za izvod skupaj z DDV. Pri pošiljanju je po[rebno upoštevati tudi stroške poštnine. Pri večjem naročilu je možen dogovor za popust. Gozdarska založba pri Zvezi gozdarskih društev Slovenije Gozdarski vestnik, LETNIK 60 • LETO 2002 • ŠTEVILKA 2 Gozdarski vestnik, VOLU ME 60 • YEAR 2002 • NUMBER 2 Glavni urednik/Editor in chief mag. Franc Perko Uredniški odbor/Editorial board prof. dr. Miha Adamič , dr. Robert Brus, Dušan Gradišar, Jošt Jakša, prof. dr. Marijan Kotar, prof. dr. Ladislav Paule, prof. dr. Heinrich Spiecker, dr. Mirko Medved, prof. dr. Stanislav Sever, mag. Živan Veselič, prof. dr. Iztok Winkler, Baldomir Svetličič Dokumentacijska obdelava/ tndexing and c/assification mag. Teja Cvetka Koler-Povh Uredništvo in upravaJEditors address ZGD Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 01 2571-406, 2571-407 E-mail: gozdarski.vestnik@gov.si Domača stran: http: 1 /VWIW. den dro. bf. un i-lj. sij gozdv. html TRA NLB d.d. 02053-0018822261 Tisk in izdelava fotolitov. Euroraster d.o.o., Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 11 O 2 Ljubljana Letno izide 10 številk/10 issues per year Posamezna številka 1.000 SIT. Letna individualna naročnina 7.000 SIT. za dijake in študente 4.000 SIT. Letna naročnina za inozemstvo 50 EURO. Letna naročnina za podjetja 22.000 SIT. Izdajo številke podprlo/ Supported by Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS, Ministrstvo za okolje in prostor RS Gozdarski vestnik je eferiran v mednarodnih bibliografskih zbirkah/Abstract from the journal are comprised in the international bibliographic databases: CAS Abstract, TREECD, AGRIS, AGRICOLA . Mnenja avto~ev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališč založnika niti uredniškega odbora/Opinions expressed by authors do not necessarily reflect the policy of the publisher nor the editorial board 112 Foto: L. Kutnar GozdV 60 (2002) 2 Napove emo 3. državno tekmovanje gozdnih delavcev Slovenije Kočevje, 1 Z -18. maj 2002 gozdarstvo -- POSEK, SPUVILO IN PREVOZ LESA OBNOVA, NEGA IN VARSTVO GOZDOV GUDNJA IN VZDRŽEVANJE GOZDNIH CEST IN VLAK ODKUP GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV UZREZ OKROGLEGA LESA PRODAJA OKROGLEGA IN REZANEGA LESA GOZDARSTVO GRČA gozdna proizvodnja, razrez lesa in trgovina, d.d. Rožna ulica 39, 1330 Kočevje, Slovenija, tel.: 01-8953-331, fax: 01-8951-991