Foto Putnik SLAPOVI V JAJCU (BOSNA) v Stev. 51 SPORED OD 15. DO 21. DECEMBRA 1940 Tednik za indioionijo. Glasilo slovenskih radij, poslušalcev. službi. Maharadža je namreč odločil, da postane Saftija, ki je bil potomec vladarske rodbinp Radžuut — njegov nasled- radi katerega bi jo njeni starši gotovo poslali iz Ranchipura. Ko je kasneje Fern spoznala, da ljubi Toma, se vrne zapustila njegovega prijatelja, boječ se, da ne bi Edwina uničila tudi njega kakor je uničila toliko svojih ljubimcev. Edwi- nik. Zato želi Maharadža, da si izbere tudi ženo iz te vladarske rodbine. Ljudje govore o lepi Angležinji Edwini Esketh. Medtem najde na svoje začude- domov, vsa srečna, ker nosi v srcu čisto ljubezen. Naslednjega dne je zbolel Lord Esketh in Lady Edwina prosi Saftija, naj jih na ne uboga Toma, ker je prepričana, da resnično ljubi, prav v trenutku, ko so nad Ranchipurom začeli besneti deževni viharji, noseči s seboj grozo in nesrečo. RESIGNACIJA Charles Boyer in Irene Dunne bosta vse prijatelje lepe filmske umetnosti prav gotovo iznenadila v svojem filmu »Resignacija«, ki ga bodo te dni kazali v ljubljanskem Kinu Unionu. Film nam bo pokazal slučajno srečanje dveh ljudi, velikega umetnika in preproste natakarice, ki se je med njima pozneje v prav nenavadnih okoliščinah zbudila velika, iskrena ljubezen. Res prava in čista. Umetnik je hotel, da bi ga lepo dekle spremljalo v Pariz, toda Helen mu je odgovorila: »Ne uničite v meni lepih občutkov! Želite, da grem z vami v Pariz ... Ohraniva čistost najinih lepih sanj, ki bodo morda kdaj le postale prelepa resnica ...« Tako je uboga Helen končala svojo veliko, tako iznenadno ljubezen. Umetnika svetovnega glasu, kakor sta Boyer in Dunneova nam bosta pričarala to lepo življenje tako, kakor se dogaja morda samo v pravljicah: z vso dušo in z vsem svojim srcem. »GRBASTI VITEZ LAGARDER« V ljubljanskem kinu Matici bo te dni na sporedu zanimiv film »Grbasti vitez Lagarder«, ki je izdelan po znanem Fevalovem romanu. »Grbasti vitez Lagarder« je romantičen zgodovinski film iz življenja Francije v času velikih ljubezni, viteških dvobojev in krvavih zločinov. Svetovna kritika je uvrstila to lepo filmsko delo med najboljša. Prepričani smo, da bo tudi v Ljubljani imel ta film veliko gledalcev, saj nam bo pokazal življenje Francije in Pariza v njegovem najbolj romantičnem razdobju. ]□> E ŽEVJ ]E ]P K J H a J a nje Tom Ransome v svoji hiši Fern Simon, vso premočeno od dežja. Fern prosi Toma, da sme prenočiti v njegovi hiši, hoteč na ta način izzvati škandal, za- obišče. Njihovo prijateljstvo je postalo ob tem obisku prisrčnejše . . . Tom Ransome je spoznal, da Edwina Esketh ljubi Saftija in se trudi jo pregovoriti, da bi Mahsradža in Maharani — oba sta vzljubila Saftija. V tem mladem človeku so bile združene vse tiste kreposti, ki so potrebne človeku v težki in odgovorni rad i oMMMMff TEDNIK ZA RADIOFONIJO > ThjO >Qf Qx jjMS LETNIK XII. • ŠTEVILKA 51 / _ J__ Urejata: Jože Dolenc in Vladimir Regally Naročnina mesečno 12.— din. Pri plačilu naročnine v naprej za najmanj četrt, po ali celo leto priznamo popust 2.— din mesečno, tako da znaša četrtletna naročnina samo 30.— din, polletna 60— din, eloletna pa 120.— din. — Uredništvo in uprava revije je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7 (telefon 31-90). — Čekovni račun uprave: Ljubljana 15.228. Radia JdjuštjaM m izsetjeiui (K izšeljenski oddaji po radiu 15. t. m. ob 10.30.) Z ustanovitvijo ljubljanske radijske postaje v jeseni 1.1928. — za takratni čas povsem moderne in tudi dovolj močne — je bila med domovino in Slovenci, ki so odšli v tujino za vsakdanjim kruhom, zgrajena nova in zelo pomembna vez. Zato so se naši izseljenci, ki so raztreseni po vseh delih sveta, ves čas posebno zanimali za oddaje slovenske radijske postaje in si pri svojih skromnih dohodkih omi- slili radijski sprejemnik, če niso zmogli posamezno pa tudi skupaj in sledili temu novemu glasniku rodne grude. Začetni uspehi so bili zadovoljivi, saj so se od povsod oglašali s pismi naši ljudje, — in tudi številni tujci — kako zadovoljni so, ko morejo s svojimi sprejemniki poslušati ljubljansko kukavico, ki jim prinaša s svojim kukanjem slovensko besedo in glasbo. Kmalu se je tudi pokazala potreba, da je treba poslušalcem izven domovine posvetiti vso skrb tudi v sporedu samem. Tako so se začele uvajati za izseljence posebne oddaje, prirejene na- lašč za njihove potrebe in okoliščine. Vodstvo ljubljanske radijske postaje se je zavedalo, da je treba vršiti »izseljensko službo« na dve strani: 1. Slovence doma seznanjati z razmerami, v katerih živi naš živelj v tujini, in jih opozarjati na dolžnost domovine do izseljencev. 2. Slovence na tujem pa z domačo besedo in glasbo vzpodbujati, da ostanejo zvesti našemu jeziku in veri. Zato se zadnja leta vrše stalna krajša predavanja pod naslovom »Izseljenske novice«, ki jih oskrbujejo priznani izseljenski strokovnjaki in organizatorji, sodelavci družbe sv. Rafaela. V tem kotičku poročajo predavatelji o življenju in nehanju Slovencev, o njihovem boju in uspehih, ki si jih s smotrnim in težkim delom pribore sredi neizprosne in trde tujine. Za slovesne prilike, posebno ob velikih praznikih so se že pred leti uvedle oddaje za naše izseljence v tujini; pri teh oddajah so žs in še sodelujejo najodličnejše osebnosti našega političnega in kulturnega življenja. Sporedi oddaj obsegajo to, kar si človek v tujini najbolj želi: slovensko besedo in glasbo. Govorjeni del izpolni nagovor kake priznane osebnosti, dalje recitacije iz slovenskih pesnikov in pisateljev, krajše dramatske vprizoritve. Drugi del sporeda obsega slovensko glasbo: vokalno in instrumentalno, narodno in umetno, nabožno ali posvetno, ki jo podajajo priznani pevci in instrumentalni umetniki. Iz tehničnih ozirov se te oddaje vrše v poznih večernih urah, ker je tedaj kljub šibkosti oddajne energije, postajo mogoče povsod razmeroma dobro slišati. Prosvetna zveza v Ljubljani je z ministrstvom pošte, telegrafa in telefona sklenila lani novo pogodbo, s katero se je obvezala, da postavi novi oddajni postaji v Ljubljani in v Ma- Pogled na staro in novo radijsko oddajno postajo v Domžalah. Nova oddajna radijska postaja v Domžalah je že dograjena. 1 Oc lil, i L 15. ) IIIIL II de- 21. E ID 1 1 decembra 1, R 940 Anton Foerster NEDELJA 15 Irenej m 1846 so izšle v Ljubljani Prešernove poezije z letn.1847. 1917 je bila objavljena izjava Slovenk za priključitev k Jugoslaviji. ponedeljek 16 Adela c 1839 je bilo ustanovljeno v Ljubljani Slovensko muzejsko društvo. 1918 je umrl v Ljubljani politik in kulturni delavec dr. Evgen Lampe. tuiiek 17 Lazar š 1888 se je rodil v Cetinju naš kralj Aleksander I. Zedi-nitelj. SREDA 18 Prifak. por. Mar. Cethtek 19 Favsta v 1828 se je rodil v Lešah na Koroškem jezikoslovec in pisatelj, soustanovitelj Mohorjeve družbe in usta-novnik lista »Slovenski glasnik« Anton Janežič. 1920 je umrl v Ljubljani pedagog, jezikoslovec in kritik Viktor Bežek petek 20 Liberat m 1837 se je rodil v Osenicah na Češkem reformator slovenskega cerkvenega petja Anton Foerster. 1090 je umrl na Dunaju slovenski skladatelj in narodni buditelj Benjamin Ipavic. SOBOTA 21 Tomaž a 1844 je umrl slovenski narodni buditelj, pisatelj in zgodovinar Anton Krempl. riboru. Poslopji za obe postaji sta že dozidani in samo čakata na montažo oddajnih aparatur, ki jih bo v celoti dobavila tvrdka c. Lorenz iz Berlina. Poleg tega gradi zadruga »Lastni dom« na vogalu Kolodvorske in Tavčarjeve ulice v Ljubljani palačo, v kateri bodo nameščeni novi studijski in upravni prostori radijske postaje. Novo oddajno radijsko poslopje v Domžalah. Tehnično in programsko delo bo tako v novih razmerah moglo dobiti obseg, ki bo odgovarjal sodobnemu času. Obeh novih postaj bodo gotovo zelo veseli naši izseljenci, ker bodo radi povečanja oddajne jakosti dosti lažje sprejemali domače oddaje in jim bo slovenski radio tudi tehnično mogel posredovati ono, česar jim tujina ne more dati. Naša beseda in pesem in z njima naša kultura bo šla s povečano silo v svet. Upajmo, da ne zaman. Dem Aiija Tarakovič (iz občine Barav-ske, srez Teč) je nastopil v preteklem tednu v našem radiu. (Slovetiska $im(onieaa (/laska (H koncertu UJME 16. t. m. v veliki dvorani »Uniona«. Koncert izvaja orkester Ljubljanske filharmonije. Dirigenti žebre (1. 2. in 3. točko sporeda), Samo Hubad(4.) in Drago M. šijanec (6.) — Spored: 1. Slavko Osterc: Ouverture classique. 2. Slavko Osterc: Mati (simf. slika). 3. Filip Bernard: Rapsodično kolo. 5. Dimitrij žebre: Vizija. 6. Matija Tome: Nizki rej.) me je snov »zagrabila«. Snov: mati je v negotovosti za svoj in svojega otroka obstoj, otrok zajoka. Mati ga uspava, njena skrb raste v obup. Ko se otrok zbudi in zopet zajoka, se mati zave, da je dolžna skrbeti za to »živo bitje« in v njej oživi smisel za nadaljnje življenje in je srečna. Delo je pisano v prostem slogu z do-gnanimi najnovejšimi glasbenimi sredstvi in tehniko. To skladbo štejem za svoj najbolj čustveno poglobljen opus. Najvažnejšo vlogo v orkestru ima saksofon. S. O. SIMFONIJA (Quatre pieces Symphoniques). Prva izvedba. Končal sem jo pred letom dni. Ima 4 stavke, katerih vsak je lahko izvajan kot samostojna skladba. Posvetil sem jo svojemu prijatelju primariju dr. Vladimirju Guzelju. Nastala je med komponiranjem mojega celovečernega baleta »Iluzije«. Prvi stavek »Marche« je v zmerno hitrem tempu, večinoma močne dinamike, konča pa »Tranquillo« s pianis-simom v godalih, ki se jim v zadnjem akordu pridružijo še flavte in oboe. — Drugi stavek »Caprice« je gotovo najdaljša slovenska skladba, ki ohrani »Vivace - tempo« od začetka do konca. — »Musique funebre« (tretji stavek) je trodelna oblika ABC, pri kateri je C z A ritmično soroden. Oba ta dela imata kot glavni ritem ounkti-rane osminke s pripadajočimi šestnaj-stinkami. Koralne melodije trobil v delu B so dosledno spremljane s trio-lami v godalih in visokih pihalih, h koncu se tej spremljavi pridružijo še rogovi. »Musique funebre« štejem za svoje najgloblje delo, kar sem jih napisal. — Finalni stavek »Tocate« začnejo godala v živem »alla breve«, počasi pristopajo ostali instrumenti, »alla breve« preide v tridobni »vivace«, s katerim se potem menjava. Konec stavka (in simfonije) tvori širok koral v tripolovičnem taktu. Za krstno izvedbo sem bil dogovorjen s šefom varšavske filharmonije Grzegorzem Fitelbergom, pa jo je vojna preprečila. Vendar upam, da bo moja simfonija šla kmalu po svetu. Po izraznih sredstvih je »čisto moja«. Izognil sem se vsaki šabloni, hotel sem napisati delo, ki naj v svetovni glasbeni literaturi nekaj pomeni. Hotel sem, da bo za poslušalce topla v počasnih tempih, v hitrih pa razigrana. Pri vsaki noti, ki sem jo v simfoniji napisal, sem se čutil odgovornega pr:d vsem svetom. Zaupal sem jo 2e-bretu, ker je iz moje šole in vem, da jo bo pravilno tolmačil, naši filharmoniji, ker vem, da lahko nanjo sta- vimo maksimalne umetniške zahteve. In občinstvu, ker je pri vseh pomembnih koncertnih prireditvah pokazalo nad povprečno zrelost. S. O. Filip Bernard: RAPSODIČNO KOLO. Prva koncertna izvedba Snov za skladbo je zajeta iz Prešernove balade »Turjaška Rozamun-da« vendar ne obravnava nje, ki »grede v klošter, čast ljubljanskih nun postane« temveč bosansko lepotico Lej-lo, ki »vseh lepot bila je sonce.« Pesem in ples (sevdalinka in kolo) sta glavni temi, s katerima Lejla očara in omami zmagoslavnega viteza Ojstrovrharja, ženina Rozamunde, da le ta ne izroči lepe vjctnice njej, temveč Lejlo odpelje na svoj grad, jo poroči in tako sam postane njen vjetnik. Skladba je prvotno komponirana za solo violino in orkester ter jo ima na repertoarju naša znana violinistinja ga. F. Jevdjenijevič — Brandl, izvajala jo je že ponovno in jo sedaj pripravlja za beograjski radio. Kompo-rana je bila 1. 1927. Na pobudo nekaterih svojih prijateljev, ki jim je bila skladba zelo všeč, sem jo leta 1935 predelal za simfonični orkester, brez solo vi. V tej izdaji je bila doslej izvajana petkrat. V Ljubljani bo to javna izvedba. Filip Bernard. Muzika sloni na jugoslov. folklori in na ritmu jugoslov. nar. plesov, v kolikor si to morem in znam predstavljati jaz sam; že znanih pesmi oz. motivov tu nisem uporabljal F. B. Slavko Osterc; OUVERTURE CLASIQUE Napisana je bila ob priliki razpisa nagrad, ko je Glasbena Matica v Ljubljani priredila festival slovenske glasbe. Pri razdelitvi nagrad je propadla. Prva jo je izvajala beograjska Slavko Osterc filharmonija, nato jo je dirigiral Mirko Polič na koncertu ljubljanske G. M. ob priliki obiska ruskega skladatelja Čerepnina, potem je bila na sporedih praškega radio orkestra dvakrat, Češke filharmonije, BBC-orke-stra v Londonu, v Odesi, Amsterdamu, Kodanju, Varšavi in v radio Bari. Svetovna založba »Universal - Editi-on« jo je vzela v komisijo in pripravljala za tisk, kar so pa dogodki zadnjih let preprečili. Ze naslov pove, da je pisana v klasicističnem slogu, zlasti po horizontalni obliki to vidno. Uvod »Maestoso« pride v hiter tempo, ki ostane vse do konca in ima sonatno obliko. Po izraznih sredstvih je to eno mojih najmanj revolucionarnih del. S. O. MATI (Simfonična slika.) Prva izvedba. Pobudo za to delo mi je dal koreo-graf Boris Pilato, ki je želel imeti glasbo za svojo baletno zamisel »Nezakonska mati« — pred dobrimi štirimi tedni. Takoj sem šel na delo, ker Skupina egiptskih letalcev - lovcev. Dimitrij Žehre: VIZIJA Prva koncertna izvedba. Predlansko in lansko sezono je bila »Vizija« izvajana ponovno v naši operi kot baletna solo-točka Lidije Visja-kove. Po glasbenih sredstvih je to eno zmerno-modernih 2~bretovih del, po notranji vsebini pa morda najbolj po Mali Gospojnici. Visoki rej izvajajo po veliki maši, ko zazvoni poldne. V visoki rej, ki ga smatrajo za sveti obred, smejo samo »samični mladeniči« in »nespečane deklice«. Nato se razidejo domov, po kosilu se pripravijo za »nizki rej«, ki ga izvajajo popoldne. K nizkemu reju so pripuščeni tudi oženjenci. Glasbeno obstoji nizki rej iz vrste plesnih pesmi živahnega značaja, hitrih tempov. Napevi kažejo na instrumentalen izvor. Ti plesi simbolično prikazujejo »ujerbanje« (že-nitovanjsko vabljenje). — Tomčeva skladba obstoji iz treh krajših delov, ki nosijo naslove; a) Na tratici, b) Oton Župančič: „r()cr cinika (14 izvajanju v radiu 16. t. m. ob 20.10.) Le nekaj malih pojasnil bi radi napisali k tej slovenski tragediji ob njeni uprizoritvi v radiu. Demetrij Žebre. poglobljeno. Skladatelj je dosegel v »Viziji« čudovite orkestralne zvoke zlasti v »pianissimo«. Kot baletna točka je imela skladba velik, nedeljen uspeh, čeprav v operi razmerje med godali in pihali radi pomanjkanja prvih ni čisto pravilno odmerjeno. »Vizija« je pisana v prostem slogu in v prosti formi. S. O. Matija Tome: NIZKI REJ. Prva izvedba v Ljubljani. Korošci v Ziljski dolini poznajo dva »reja« (rajanje, ples): visoki in nizki (aii ob:čii) rej. Plešejo jih v nedeljo l»iaiija lome. Nagajivka, c) Poskočnica. Naslovi nekako odgovarjajo vsebini ali značaju porabljenih napevov. Orkester prinaša napeve deloma nespremenjene, deloma pa dani materijal ritmično, melodično ali tudi modulatorično izrablja, kolikor to dopuščajo neproblematični in tudi harmonično ter melodično zelo utesnjeni napevi. Vsekakor je skladba zanimiv poskus, kako porabiti preproste narodne plesne napeve za skladbe daljših oblik; problem, ki so ga skladatelji drugih narodov že pred časom uspešno rešili (Čehi — Dvorak). S. O. ^Dtieailka" Oton Župančič. »Veronika Deseniška« je kljub napakam, o katerih so svoj čas pisali, najmočnejša slovenska tragedija. Katere so njene odlike? »Jasnost in smotrnost v celotni zasnovi, dinamična zgradba dejanja, doslednost, zaokroženost in zlitost Hermanovega značaja, prekrasna, kot kristal svetla in čista podoba grofice Jelisave, nezna-nost čudežnega romarja in trgovca Zida Bonaventure, preprosta, a vendar zmagujoča dramatičnost posameznih prizorov (n. pr. spoznanje Jelisave in Veronike v II. dejanju, spor med Hermanom in Friderikom v IV. dejanju, učinek vesti o sinovi smrti na grofa Hermana v IV. dejanju, dvogovor Bonaventure in Veronike ter Friderik ob smrti Veroniki v V. dejanju) v globinah in nežnosti občutja v si'cer redkih ljubezenskih prizorih, poseb- no pa nenadkriljiva, v tisoč zvokih zveneča in v tisoč barvah se lesketajoča, iskrena in žlahtna lepota jezika, ki preveva vse delo. V tem jeziku je toliko ritma in toliko žive, neneho-ma se menjajoče dinamike, toliko prisrčnosti, otroškosti, miline in sile, toliko žalosti in grenkobe, toliko kreoke udarnosti in kipečega zanosa, toliko obupne bolečine in toliko mogočnega zdravja, toliko butne, lahkotne in prisoodobne krilatosti in toliko trde, lapidarne zgoščenosti, da je v tem prav za prav kratkem dramskem delu obsežen do malega ves jezikovni izraz našega mišljenja in čustvovanja.« (Ciril Debevec.) Če zaradi lažjega razumevanja še kratko označimo problematiko te tragedije, bi rekli takole: »Veronika Deseniška« je drama, v kateri raste konflikt med Hermanom in sinom Fride-dikom. V svoji moči je Herman zrasel v mogočnega gospoda in kneza. Iz tega Hermanovega gospostva rasteta dva konflikta: 1. načrt snovanja narodne jugoslovanske države, 2. drugi konflikt raste ob prepovedani ljubezni med Friderikom in Veroniko, kateri se Herman protivi. Herman je ves močan in silen, pravi Celjan, a tudi sin Friderik ne zaostaja v silnosti, dočim je Veronika vsa lirična postava, v igri pasivna in se dejanje odigrava prav za prav le med očetom in sinom. Uprizoritev v radiu bo br?zdvomno močno učinkovala. Zakaj? Zaradi tolikega besednega bogastva, zaradi lepot in klenosti jezika. Kdor bo to dramo, oziroma tragedijo prvič slišal, bo prevzet. Posebej pa opozarjamo na radijsko prireditev tiste, ki so delo že videli v našem Narodnem gledališču. Veroniko Deseniško igrajo člani Narodnega gledališča v Ljubljani. Bonaventura: Kaj je? Luč — davno zaželena — jo j! Kdo si? Ne vidim te: luč me slepi. Luč me boli: jaz nisem več za luč. Rešnik? Čakaj, da se razgledam. Ah, zdaj te vidim. Kdo si? Kaj hočeš? Kdo te je poslal? ' Bonaventura: On. Veronika : On? Bonaventura: On. Veronika: Kaj hočeš? Bonaventura: Mojo ali tvojo smrt. Veronika: Smrt? Bonaventura: Smrt. Veronika: Tu? Zdaj? Bonaventura: Tu, zdaj. Veronika: Smrt. Zdaj. 1Bonaventura: Predno ta sveča dogori. (Postavi svečo na mizo.) Veronika : Predno ta sveča... Ah, jaz sem še mlada. Bonaventura: Sveča je mlajša: naju enega bo preživela. Veronika: In če jo upihnem? Bonaventura: Tedaj bova umirala v temi. Veronika: Ne, ne v temi... Ne hodi ji preblizu, da je ne zvrneš ... Kako plamen tre-peče... Kako je lep, kako je živ in lep. Življenje je lepo. Bonaventura: Prekratko je, in dolgo ne utegneva. Veronika: Ojoj -— prekratko, praviš ti, ves star in siv. In kaj naj rečem jaz? Bonaventura: Sveča je kratka in naju meri. Veronika : Moram biti jaz? Bonaventura: Ne vem. Veronika: Veš. Bonaventura: Ne vem. Dozdaj še nisem bil krvnik, dozdaj še ne ... In ti si mlada, lepa. Veronika: In ti si dober, ti si dober starec, in veš, kako mladost v meni ječi... Starec iz pravljice ... in jaz sem dete iz pravljice ... in starec ga otme. Se ti je kdaj privilo k prsim dete? Bonaventura: Ubožica... ah, jaz sem siromak — tako mi vere Abrahamove . .. Veronika: Tako mi vere: kdo si? Bonaventura: Me ne poznaš? Veronika: Slutim samo. Kako ti je ime? Bonaventura: Bonaventura. Veronika: O! Bela, bela grofica Jelisava! Ti, ti me zoveš. To je znamenje. Razločno znamenje: — v meni je vse tiho: udalo se je — zdaj se je udalo. In zdaj, v tišini tej, te dobro čujem. In vidim te: vsi zbori angelski so nad teboj zgrnili se v zlat lok .. . Kaj deš? Da, da — povila ga bom tebi v roke, med tvoje angele ga bom rodila. — O sladki Jezus, hvala, hvala ti, da sem se udala ... in iz vsega srca. Naj bo, naj bo ... Ti, dobri starec, živi... Ni treba ... lek imaš, a ni ga treba .. . Moj list je zrumenel in se je sam odločil z veje ... To samo te prosim: če srečaš Inka mojega še kdaj, povej mu, da sem vzela nase vse — vso tisto noč, veš, svoj in njegov del na svojo dušo ... vse ponesem s sabo. Pomozi mi k ležišču ... tja ... tako ... [Legla bom sama ■— to mi ni težko ... In zdaj — ti nimaš križa — daj to svečo, daj mi jo v roke ... ti boš krivde prost. Kakor bo dogorevala ta sveča, tako bom z njo jaz dogorevala . . . Kako se maje ... to je od njih kril: — po bratca si gredo. — Pozdravljen, Inko, poljubljen zadnjikrat... Da, Jelisava, glej: ni lep moj sinko? Le rahlo ga nosite na perutih — le rahlo — rahlo — rahlo — Sveča je ugasnila. Bonaventura: Rahlo — rahlo ... Iz nje ni diha več ... In ni bilo ji treba mojih kapljic za zadnje sanje: bila je sama stkana iz svetlih sanj. Kaj ? — Ne, ne diha. A nje mrtva roka gorkejša je od moje žive — o — meni je mraz ... bolj mraz nego je nji... Friderikov glas: Počakaj s plamenico ... Veronika, poznaš moj glas? — Zasloni si oči, da ti preveč ne udari vanje luč ... Friderik, Herman in sluga s plamenico odidejo. Friderik; Kje si? — Potihoma. — Spi. — Jagodica. Se skloni nad njo. Herman: Je? Bonaventura: Je. Herman: Sedaj si prost. Bonaventura: Kaj je prostost, ko je porušen tak tempelj Gospodov! Friderik : Bojim se, da je ne zbudi moj dih. Bonaventura: O, da imate diha tudi zanjo! Herman: Molči in pojdi, dokler te ni videl. Bonaventura: A jaz je nisem, ne, in nisem prost. Evo vam kapljic — glejte: neodprto. Friderik: Ne čutiš, da je Inko tu? Kako? Ti sanja moja: daj mi v snu poljub ... Jo poljubi. Ne, to ni tvoj poljub... to ni poljub. Luč, daj brž luč — sem, bliže, bliže — 0! Je res? Je res? Nikoli več, nikoli? Moja svetost, edina na tem svetu ... Svetost... svetost... Je res? Je res? Je res? Herman: Poslušaj, Friderik ... Friderik: Kaj? Koga naj poslušam? — Kdo je priča? Molčite vsi, kadar ona molči! Umolknite! ... Oprosti, drago moje, da sem zakričal sam v tvoj sveti molk. V Jurkloštru, tam bova oba molčala, a zdaj smo v Celju... in Celje kriči. Herman: Sin moj . .. Friderik: Jaz nisem več nikomur sin. Herman: Celjan si — to je vse. Naj bo za danes. Ta tvoj naval uplahne, vem, in čas zagladi najin spor. —• Ostani z njo. Jaz grem, da odredim svečanosti pogrebne in prevoz v Jurklošter tvoj: okitil si ga njej ... Zdaj pojdimo. Friderik: A tu —mene je brezna v sebi strah. Fsi razen Friderika odidejo. Znani harmonikar g. Ivo Podobnikar igra harmoniko 19. t. m. ob 13.02. G; Podobnikar je bil kot odličen igralec že večkrat odlikovan na raznih tekmovanjih , harmonikarjev. Za naše male generale. Slika 2 ZGODBA O ČAROVNIKU IZ HUOE LUKNJE Besedilo na sosednji strani. H slikanici „i$aMa a catamiku m Cisto zanesljivo vam je bilo zadnjič hudo, dragi otroci, ko niste izvedeli, kaj se je z ubogo Metko in njenimi zanimivimi spremljevalci zgodilo v gozdu strahu in groze. Pa nič ne de! Radovednost je časih potrebno vsaj malo brzdati. In tudi vi ste jo, vse do danes, kaj ne? Lepo! Saj otroci itak ne smejo biti preveč radovedni. Danes boste vse to izvedeli. Bilo je kar žalostno. V tistem gozdu strahu in groze se je strahopetni lev tako prestrašil, da je hotel uiti, toda strašilo in pločevinasti berač sta ga prijela lepo pod pazduho in ga povedla s seboj. Ubogi lev se je tresel kakor šiba na vodi. Saj se smili tudi vam, kaj-ne, otroci? V gozdu pa je bilo res grozno. Čarovnica je poslala opice s perutnicami in ugrabila ubogo, malo Metko (k sliki 1). Opice so odnesle Metko v čarovni-čin grad. Čarovnica ji je rekla, da bo usmrtila njenega psička Hovhova, če ji takoj ne vrne tistih čarobnih čeveljčkov. Metka se je od žalosti razjokala in hotela čarovničini želji ugoditi, toda čeveljčkov ni mogla sezuti. Čarovnica pa je bila prav tako trmasta kakor zlobna in je ubogi Metki zapretila, da je ne bo izpustila iz svojega dvorca vse dotlej, dokler ne bo sezula in ji izročila šmentanih čeveljčkov (k sliki 2). Ubogi, prestrašeni prijatelji male Metke so medtem spet prišli do sape. Pes Hovhov je ušel iz čarovničinega dvorca, pa jih poiskal in pozval, naj ubogi Metki pomagajo. Strahopetni lev, strašilo in pločevinasti berač so se takoj napotili v dvorec, premagali stražarje in rešili malo Metko. Imeli pa so smolo. V sobi, ki so se v njo skrili, se je iznenada spet pojavila čarovnica s svojo stražo in jih je vnovič zasužnjila (k sliki 3). NUŠE jagLICE (K mladinski uri »Delajte z nami« 18. t. m.) 6. Hlevček bomo izdelali iz smrekovega ali jelkinega lubja (kože). Rabili bomo par kosov v velikosti približno 20X15 cm. Ako ne dobite lubja, pa pripravite primerne deščice ali ploščate škatlice (škrilj ali siga). 7. Glavno pa je, da pripravimo slike oseb, žiyalic in drevja, ki jih dobiš sedaj skoro v vsaki trgovini (posebno v papirnicah) naprodaj v veliki izbiri. Izberite kaj lepega, da bodo jaslice lične. Dobi se tudi slike hlevčka, ki ga morete iz trdega papirja sestaviti. Oblike izrežite z ostrimi škarjami natančno, da ne bo belih robov. Ako je Oddelek angleške mornarice na ogledniški plovbi po Sredozemskem morju. Lepe jaslice so ponos vsake slovenske hiše. Posebno po deželi se je naša mladina že od nekdaj rada udejstvo-vala pri tem delu. V najboljši sobi kmetiške hiše je v kotu pritrjena deska, na njej iz mahu narejen hribček, iz lubja hlevček, pastirčki in ovčice, pa izrezane iz trdega papirja ali iz lesa. Take jaslice hočemo v naši mladinski uri izdelati tudi mi. Nekaj stvari bomo delali skupno, za ostalo pa vam bom povedal, kako delajte sami. Do tačas pa pripravite sledeče stvari: 1. Trioglata deska za v kot. Ako ne dobite tako široke, jo sestavite iz dveh ali treh kosov, ni pa potrebno, da se kosi drže skupaj. Iz kota naj stoji deska približno 40—50 cm, kakor velike jaslice želite postaviti. 2. Dve lati, široki 3 cm, dolgi pa tako kot sta obe trikotnikovi stranici (kateti) dolgi. 3. Košarico mahu. Naberite ga v gozdu takoj in ga na peči posušite. Za spodaj je dober vsak mah, za gornje plasti pa naj bo v širokih kosih in z ne previsokimi bilkami (torej tanke plasti). 4. Za podlogo hribčka pripravimo ali dve stari škatlji n. pr. od cikorije ali kaj podobnega. 5. Pred jaslicami, torej na sprednjem robu deske lepo učinkuje lična ograja. Zanjo pripravi par ozkih (1 cm) in tankih latic ali pa mezinec debelih palic leske, rdečega drena, kačjega lesa ali drugega grma z ravnimi šibami. papir pretanek, ga morate preje prilepiti na tršega. Pa o tem se bomo še ustno pomenili. 8. Ako hočete pri hlevčku okenca razsvetliti, si preskrbite še kosec rdečega prosojnega ali prozornega papirja (celofan!) in svečko. 9. Orodje: kladivo, klešče, žeblje za steno in tanke žebljičke za izdelavo ograje in drugih drobnih delov, škarje, žago, rezljačo, oster nož, škrobove-ga kleja, starega papirja itd. Naj boljše je, če delate s pomagači, ker sami boste težko vse izdelali v kratkem času. Morda bodo pomagali bratci ali sestrica, da bo šlo delo hitreje od rok. Na vsak način pa glejte, da vse dobro pripravite. M. Zor. V mesečnem slovstvenem pregledu, ki nam gai je podal 2. decembra prof. Vodnik, smo izvedeli prav zanimive novosti o knjigah. Ta pregled je posebno koristen pred prazniki obdarovanja, kot je bil n. pr. Miklavžev, kot je Božič in na spomlad Velika noč. Marsikdo je v tem času v zadregi in ne ve, kaj darovati, ali pa se ne more odločiti in koleba v izberi. Slovstveni pregled o nanovo izdanih knjigah, v katerem je orisana približna vsebina in snov knjige, je lahko dragocen migljaj in vzpodbuda darovalcu, ker ga obvesti o kakovosti knjig. Pri nakupu v knjigami nevešč kupovalec ne more soditi o kakovosti knjige in se zanašati na priporočilo prodajalca, ki jih večkrat ne pozna. Tako je slovstveni pregled novih knjig zelo potreben za propagando naše književnosti ter je velike vrednosti za avtorja, knjigotržca in kupujoče občinstvo. Pregledi prof. Franceta Vodnika so vkljub kratki vsebini dovolj izčrpno podani, da so zanimivi in zbudijo tisto pozornost, ki jo opisana knjiga zasluži. Ne glede na to, če namerava poslušalec kiipiti knjigo ali ne, je pregled s svojim splošnim informativnim značajem vsakomur dobrodošel kot doprinos k njegovi splošni izobrazbi. V Franu Lipahu ima naša kukavica duhovitega kramljača. To nam je pokazal »Kot'ček 10 minut zabave« 2. decembra, v katerem je govoril Lipah spet o svojem prijatelju Kaplju in znal vple- sti med svoje šegavosti dosti duhovitih strelic na aktualne svetovne dogodke. Nekatera njegova kramljanja so bila tekom zadnjega časa prav zelo posrečena in so vsestransko ugajala. V tem duhu sestavljena in govorjena, so posladek, ki nam je prav zaželen. V proslavo 140 letnice Prešernovega rojstva je zaigrala radijska družina živ-ljenjepisno igro o drju Francetu Prešernu. Sestavil jo je Arnošt Adamič, že delj časa ga poznamo kot pisatelja uspelih zvočnih iger. S tem, da je sestavil igro o Prešernu, je zopet doprinesel življenjsko sliko enega naših najslavnejših mož v galerijo spomina. Pisatelj je obravnaval snov z vsem spoštovanjem, ki gre spominu velikega moža. Potrudil se je, da je bila igra zgodovinsko zvesta in se je — upoštevajoč občutljivost podajanja zgodovinske osebnosti — umaknil tej težkoči na ta način, da je pokazal Prešernovo okolico in razmere, v katerih je živel, ne da bi pri tem uporabil osebno Prešerna. Igra je bila prav dobro in živo izvajana in je ugajala, le mestoma so nekateri igralci zašli v patos, brez katerega bi doseglo izvajanje še večji uspeh. Miklavževanje 5. decembra ni bilo samo dogodek za male, temveč je zabavalo tudi odrasle. Zopet smo ugotovili, kako živ posrednik je lahko radio med občinstvom in izvajalci in koliko življenja in pestrosti nam je zmožen dati mikrofon. Malokdaj je opaziti tako prisrčen stik med poslušalci in izvajalci, kot je bil pri miklavževanju. Vsebinsko različni nagovori Miklavža in njegovega spremstva so bili ves čas kratkočasni in poučni in so zapustili kar najboljši vtis. Miklavžev semenj, pri katerem je imel vlogo zabavnega besednika menda gospod Milčinski, je bil prav tako posrečen. Tokrat je bil govornik prav posebno dobro razpoložen in njegov humor je bil res prijeten in kratkočasen. Pisani spored, pri katerem je sodelovalo več stalnih radijskih skupin, je nudil poslušalcem vse mogoče. Pri njem so našli vsi svoje zadovoljstvo. Gospod Premelč je s pravilnim razumevanjem prednašal nekaj popevk, ki so nam bile zelo všeč, v svojem slogu se je izkazal Akademski kvintet, Fantje in vsi drugi. Z Miklavževim sporedom nam je dala torej postaja prav lepo Miklavževo darilo, ki smo ga bili veseli. Velikega pomena za športnike je tujsko prometni pregled, ki ga slišimo od časa do časa in ga podaja gosp. Gojko Pipenbacher. Glede na to, da je sneg in da je smuški šport postal aktualen, so redni pregledi o smučiščih v raznih krajih Slovenije zelo zaželeni. Vse športni-ke-smučarje opozarjamo na te preglede, ki jim lahko veliko koristijo. Gospa Angela Vode, ki jo poznamo kot pobornico za ženske pravice in ženo, ki se močno uveljavlja na polju vzgoje, nam je podala 6. decembra v ženski uri predavanje o vzgoji značaja. Njena izvajanja se popolnoma skladajo s sodobnim stremljenjem o vzgoji mladine, ki so bila zelo zanimiva, želeli bi si le, da bi predavateljica govorila nekoliko živahneje in se izogibala monotonije v glasu, ki poslušalca utruja. (VjaAi^sJki zepmter po veva to pot o Italijanih, ki so nedavno med radijskimi poslušalci priredili prav zanimivo anketo. Anketa je namreč pokazala, kaj Italijani najrajši poslušajo in kakšne radijske oddaje si najbolj žele ... Množestvene ankete so v zadnjem času po vsem svetu postale zelo priljubljene in prinašajo tistim, ki jih prirejajo, tudi precejšnje koristi. Poleg tega, da nudijo ljudem zabavo, so hkrati tudi najbolj točno merilo razpoloženja ljudi do politike, umetnosti, kulture, tehnike in drugih panog našega življenja. Zaradi vseh teh prednosti je nedavno italijanska? radijska družba EIAR v Rimu razpisala veliko anketo, ki ji je bil dan namen, da radijski poslušalci sami cenijo dosedanje uspehe ali neuspehe italijanske radiofonije. Anketa je imela poleg tega še tudi drugo, prav tako zelo važno nalogo: odgovori radijskih poslušalcev naj bi dali odgovor na vprašanje, kako globoko je doslej radiofonija prodrla v italijanski narod in koliko je pri njem priljubljena. Anketa ELVR-a je v italijanskem narodu naletela na nenavadno velik in živahen odziv. Družba je najprej izdala brošuro, ki je obsegala 200 strani in ki so bili v njej objavljeni najrazličnejši podatki in grafikoni o dosedanji službi oziroma o dosedanjem delu italijanske radiofonije. Za zbiranje tega gradiva so zaposlili 345 uradnikov, ki so skupno porabili 33.469 delovnih ur, preden so zbrali vse potrebne podatke o dosedanjem tehničnem in programskem delu zdaj že zelo razvite italijanske radiofonije, uvod res obsežni in dragoceni zbirki pa sta napisala akademik Vlauri in narodni svetnik Ciodelli. Oba sta poudarila, da zbrano gradivo nima samo statističnega in zabavnega značaja, ampak »daje verno podobo tistega, kar misli in čuti o radiu na sto tisoče Italijanov.« V najnovejši anketi italijanske radijske družbe EIAR je sodelovalo 75% italijanskih radijskih naročnikov. EIAR je svojim poslušalcem postavil tole vprašanje: »Katerega od naslednjih programov najrajši poslušate?« Temu vprašanju je sledilo osem in dvajset točk programa, začenši s klasično opero pa vse do navadnih in dolgočasnih borznih poročil. Dolgoveznim in za zbiranje čiste resnice zamudnim odgovorom se je EIAR ognil tako, da je vsak poslušalec smel na vsako postavljeno vprašanje oziroma k vsaki postavljeni točki odgovoriti samo z »da«, če je dotično točko poslušal z zadovoljstvom, oziroma z »ne«, če je sploh ni poslušal ali pa mu morda ni bila všeč. Če se za odgovor ni mogel odločiti, ni v določeno rubriko ničesar zabeležil. Kakor smo že omenili, je v tej anketi sodelovalo kar 75% vseh italijanskih radijskih naročnikov. S številkami povedano to izgleda takole: Od 1,194.849 radijskih poslu- šalcev, kolikor jih ima EIAR, jih je sodelovalo pri anketi kar 901.386. Izmed teh odgovorov so jih upoštevali samo 862.200, ker je bilo 39.186 listkov izpolnjenih nepravilno in jih zaradi tega seveda niso mogli upoštevati. Skrbno zbrani podatki so predvsem pokazali, da je bil porast števila italijanskih radijskih naročnikov v zadnjih treh letih v primeri s prejšnjimi leti precej večji. Radio-fonija je najmanj razširjena med tovarniškimi in kmečkimi delavci, najbolj pa med zasebnimi uradniki. Izmed 2,500.000 kmečkih delavcev, ki so vpisani v sindikate, jih ima namreč radijske sprejemnike samo 10.000, izmed 2,500.000 industrijskih delavcev pa jih ima sprejemnike 67.000 kvalificiranih in 20.000 nekvalificiranih. V korist italijanskih delavcev moramo omeniti, da skoraj vsi poslušajo radio v domovih »Dopolavora«, vendar pa ti »kolektivni« poslušalci niso imeli pravice do sodelovanja pri anketi. Največ radijskih naročnikov v Italiji je v Lombardiji, najmanj pa v pokrajinah Bari in Catanzaro. Poslušalcev do 15 leta starosti je v Italiji zelo mnogo, kar daje upravičeno nado, da se bo v bodočnosti italijanska radiofonija še bolj razvila. Zanimivi so tudi podatki, kdaj italijanski radijski naročniki najrajši poslušajo radijske oddaje. Med 7.30 in 8.30 posluša oddaje komaj 15% radijskih naročnikov, ta odstotek pa se med 11.30 in 12.30 povzpne že na 70, med 12.30 in 13.00 na 80, po 13 uri pa že celo na 90. Po tem času število poslušalcev spet naglo pada. Med 16.30 in 18.00 se povzpne spet na 25%, ob 21.00 pa že spet doseže 90%. Med 23.00 in 24.00 posluša v Italiji radijske oddaje samo še 15% radijskih poslušalcev. Ti podatki veljajo samo za delavnike. Ob nedeljah in praznikih je odstotek poslušalcev ob vseh ura nekaj večji, vendar pa po 24 uri sprejemata radijske oddaje komaj 2% poslušalcev. Naposled še nekaj besed o tem, kar je bilo pri tej anketi EIARa najbolj zanimivo. Dobili so namreč 13,172.869 pritrdilnih odgovorov »da« in 5,510.766 odklonilnih odgovorov »ne«. Največ »glasov« je dobil »radijski dnevnik«, ki se zanj v Italiji navdušuje kar 97% poslušalcev, prav dobro pa se je izkazala tudi programska točka »razno in pesmi«, ki je zanjo pritrdilno glasovalo 87 % radijskih naročnikov. Ostale točke italijanskega radijskega programa so nale- tele pri poslušalcih na takšen odziv: za opere............85% za operete...........82% za humoristične večere.......81% za veseloigre..........80% za dramske prireditve.......69% za plesno glasbo.........60% za šolske oddaje.........56% za vojaške in kmečke oddaje.....55% Takšen odstotek italijanskih radijskih naročnikov je torej glasoval za posamezne izmed omenjenih vrst oddaj. 30% italijanskih radijskih poslušalcev je zavzelo odklonilno stališče do zborskih koncertov, 31% do orkestrskih koncertov, 36% do simfoničnih koncertov, 37% do recitacij pesmi, 46% do koncertov komorne glasbe in do »ur tujih jezikov«, 54% pa je odklonilo gimnastične ure in borzna poročila, ki so dobila samo 12% glasov. Odličen uspeh, ki ga je s to anketo dosegla italijanska radiofonija, bi lahko dal pobudo tudi jugoslovanskim postajam, da bi priredile podobne ankete in naposled tudi one izvedele za mnenje in okus svojih že precej številnih poslušalcev. OSNOVE SPREJEMANJA Kako deluje zaporni krog? Kakor nam že ime pove, zaporni krog nekako zapira vstop v sprejemnik tistemu valu, na katerega je uglašen. Nihajni krog ima nasproti temu valu zelo velik (resonančni) upor, medtem ko ostalih valov ne slabi. Učinkovitost zapornega kroga zavisi od električne kakovosti njegovega nihajnega kroga in od antenske vezave. Torej, zaporni krog mora biti uglašen na val tiste radijske postaje, ki jo hočemo izločiti. Vglašujemo tako, da zmanjšujemo glasovno jakost tiste postaje, ki nas moti. Zaporni krog lahko ostane vedno v svoji uravnani legi, če hočemo sprejemati druge radijske postaje. Kakšen mora biti sprejemnik, da lahko sprejemamo oddaljene radijske postaje, ne da bi se motile med seboj ? Selektivnost sprejemnika je tem večja, čim boljši je nihajni krog, ki obstaja iz tuljave in vrtilnega kondenzatorja, to je, čim manjše so izgube ali čim manjše je njegovo dušenje. Nazorno silko o vglasilni natančnosti (selekcija, selektivnost) nihajnega kroga nam prikazuje »resonančna kri- vulja«. Resonančna krivulja predstavlja potek selektivnosti v OdviS- ,1 oo 1 a \3 j s nosti od frekvence. V sliki 19a so tri resonančne krivulje, ki nam vodoravno prikazujejo osnovne valove radijskih postaj pri 9 kc frekvenčni razdalji in navpično vrednosti za selektivnost. Krivulja I nam prikazuje zelo položno obliko, ker so v nihajnem krogu prevelike izgube, n. pr. zaradi tuljave s prevelikim uporom ali zaradi kondenzatorja s slabo dielektriko. Vglasitev je tolikanj položna, da se da določeni osnovni val le težko nastaviti. Tako vidimo, da v tem primeru pri krivulji I čujemo blizu pet radijskih postaj (a, b, c, d, e), pri katerih je glasovna jakost med seboj zelo malo različna, čeprav je sprejemni krog vglašen na zaželeno radijsko postajo c. Zato s sprejemnikom, katerega resonančna krivulja nalikuje krivulji I, ne moremo doseči selektivnega sprejemanja. Krivulja II prikazuje resonančno krivuljo boljšega sprejemnika, pri katerem so izgube tako v tuljavi kakor v vrtilnem kondenzatorju neznatne. Tu se je glasovna jakost zaželene radijske postaje c sicer že precej strmo dvignila v primeri z »motečimi radijskimi postajami« a, b, d, e; vendar sosedne radijske postaje nas še vedno motijo in jih še nismo dovolj izločili. Iz tega je videti, da celo pri nihanju z majhnim dušenjem še vedno lahko sprejemamo hkrati moteče radijske postaje, kajti celo najboljši nihajni krog ima še vedno določeno mero dušenja. Pri sprejemnikih z elektronkami lahko s posebno napravo, ki jo poznamo pod imenom »reakcija«, močno izenačimo še te poslednje izgube dušenja. Torej dosežemo z reakcijo »razdušenje« nihajnega kroga (glej odstavek o žarnicah!). Krivulja III nam prikazuje, da je zaželena radijska postaja c z uporabo reakcije v resnici že postala tako glasna, da je skoraj popolnoma odrinila sosedne moteče radijske postaje. Praktično slišimo torej samo zaželeno radijsko postajo c. V nekaterih primerih n. pr. pri telegrafskih sprejemnikih, uporabljamo namesto nihajočih krogov posebno brušene ploščice iz kamene strele (kremenjaka), ki jih vdelamo med Slika 19a. kovinske plošče, jih imenujemo kremenčeve resonatorje. Tako lahko dosežemo še veliko večjo selektivnost. Kako zvečamo selektivnost? Ako uporabljamo mesto enega samega več vglaševalnih krogov, ki vsak z eno elektronko tvori večstopni visoko frekvenčni ojačevalec, s tem izdatno zvišamo selektivnost. To nam nazorno prikazuje slika 19b za eden, dva, tri in štiri kroge iste kakovosti. Zakaj je preostra resonančna krivulja škodljiva? Iz slike 19b razberemo, da z določenimi sredstvi lahko dosežemo zelo ostre resonančne krivulje ter s tem večje selektivnosti. Vendar nam pa ta slika hkrati pove, da pri pretirani bolj oškodovana, čim višja je njih frekvenca. V takem primeru prično prevladovati nizki zvoki, kar povzroča pri reprodukciji govora ali glasbe zamolkel in votel glas. Zato je praktična zahteva, da moramo z reakcijo vedno previdno ravnati, kajti če jo pretiravamo, trpi kakovost reprodukcije . K . i ■ »lu-H 5 K"5- h - , Uc 1 1 1 " i"' 1 " 1 1 1 1 1 1 I Mliro^ t \ iktog / / \\ / / -1— \ Vil/ / i ^M/ .— i 1 frekvenca Slika 19b. uporabi tega sredstva jakost glasu pri obeh stranskih pasovih nasproti osnovnim valom znatno popušča in sicer tem bolj, čim bolj se pasova oddaljujeta od osnovnega vala. Ker predstavljajo oddaljene frekvence stranskih pasov visoke zvoke, je docela razumljivo, da je reprodukcija glasov pri takem sprejemniku tem — Frekvenca Slika 20. Ce torej slabo in oddaljeno radijsko {»stajo tako rekoč s silo privlečemo v aparat, je kakovost reprodukcije navadno slaba. Kako združimo veliko selektivnost z dobro zvočno reprodukcijo? Če hočemo združiti hkrati zahtevo po največji selektivnosti z najboljšo reprodukcijo, potem je najidealnejša rešitev oblika resonančne krivulje, kakor jo nam prikazuje slika 20. Krivulja ima v tem primeru pravokotno obliko. Gornji del krivulje ima torej enako širino kakor spodnji in ta širina mora v idealnem primeru ustrezati frekvenčni razdalji 9 kc, to je, oba stranska pasa, levo in desno od osnovnega vala, sta po glasovni jako-sti enako reproducirana preko celotnega valovnega področja od 0 do 4500 kc. Potemtakem radijske postaje s sosedno frekvenco ne morejo več motiti sprejemanja, celo v primeru, da so oddaljene najmanj 9 kc. POVSOD PRISLUŠKUJEMO DA VAM POVEMO. KAJ SE GODI DOMA IN NA TUJEM RADIO IN TELEVIZIJ ŠE NEKAJ BESED O RADIJSKI POSTAJI NA VISU Nedavno smo v naši reviji poročali, da bo Vis že v kratkem dobil naimo-dernejšo radijsko sprejemno in oddajno postajo, ki bo omogočala dobro zvezo tega otoka s kopnim. Omenili smo tudi, da bo ta postaja ena najsodobnejših na Sredozemskem morju. Na otoku Visu se je že junija letos mudila komisija, ki so jo sestavljali višji uradniki ministrstva za pošto, brzojav in telefon v Beogradu in predstavniki splitskega poštnega ravnateljstva in ki je imela nalogo določiti prostor, kjer bo instalirana nova specialna radiofonska postaja za zvezo otoka Visa s kopno zemljo. Vis je bil doslej s kopnim povezan po tako starem, že skoraj neuporab- nem telefonskem kablu, da ta zveza nikoli ni brezhibno delovala. Da bi bilo to vprašanje naposled vendarle zadovoljivo rešeno, je ministrstvo za pošto, brzojav in telefon odredilo, da se na Visu postavi avtomatska centrala in da mora s kopno zemljo biti zvezana po radiofonski poti. Da bi bilo vse to doseženo, bodo zdaj na otoku postavili eno malo ra-diofonsko postajo — stala bo nekaj nad 300.000 din —, drugo pa v Klisu pri Splitu. Aparature za obe radiofonski postaji bo dobavila tvrdka Ju-goslovensko Siemens d. d. Nova viška radiotelefonska služba bo v naši telefoniji predstavljala važno novost, saj bo otok Vis eden izmed prvih otokov v Jadranskem morju, ki bo dobil takšno zvezo s celino. Če pojde vse po sreči, bo začela nova viška radijska postaja z rednim delom že prihodnjo pomlad. MAKSIMILJAN MEHIKANSKI V RADIU Znani književnik Werner Rudolf iz Bsrna je dramatiziral življenje nesrečnega Maksimiljana Mehikanske-ga. Drama ima naslov »Pot v temo«. Premiera tega zanimivega in pomembnega zgodovinskega dela bo januarja, kakor poročajo pa jo bo prenašal radio Beromunster. PRVE RADIJSKE AMBASADE Minister za zunanje zadeve Zedinje-nih držav Hull je odredil, da bodo Zedinjene države v vseh važnejših evropskih državah ustanovile posebne »radijske ambasade« — majhne kratkovalovne postaje, ki bodo ameriškim opolnomočenim ministrom in poslanikom omogočale neposredno zvezo z Washingtonom. Njihova poročila po »javnem« radiu so namreč zdaj zelo pogosto cenzurirali. Ker v Evropi besni vojna, bodo za zdaj ustanovili takšne radijske ambasade samo v Estoniji, Finski, Leto-niji, Jugoslaviji, Turčiji, Rumuniji in Madžarski. TUDI INDIJCI NAPREDUJEJO Nagli razvoj dogodkov na Daljnem vzhodu zahteva, da radiofonija angleške Indije čim večkrat daje poročila o najnovejših dogodkih. Pred vojno je indijska radiofonija oddajala poročila samo enkrat dnevno, in sicer na angleškem in indijskem jeziku. Indijska radiofonija je septembra svojo poročevalsko službo razširila in je začela oddajati poročila trikrat dnevno, oktobra pa že kar štirikrat. Pozneje se je izkazalo, da spričo nenavadno važnih in iznenadnih dogodkov niti to ne zadošča in so zaradi tega z novembrom začeli oddajati poročila v življenju Indije kar petkrat dnevno. SREDNJEŠOLCI IN RADIO Švicarski radio je 3. marca 1933. leta ustanovil posebne natečaje za srednješolsko mladino. Učenci so sami pisali tekst za oddaje, na^bol^ši teksti pa so bili potem oddani po radiu in seveda tudi nagrajeni. Tudi med letošnjimi sestavki je bilo veliko dobrih, čeprav je, kakor pravijo člani razsodišča, letošnja »letina« slabša od lanske. Nagrajena dela so imela tele naslove: »Industrija čokolade«, »Glasovi naših rek«, »Poezija sv. Frančiška Asiškega«, »Zastava sedmerih modrijanov« in »4. avgust 1940«. Slednje razpravlja o temi ,Zemlja in mir'. Naslove objavljamo kot zanimivost, kakšnih snovi so se lotili švicarski srednješolci, pa tudi zaradi tega, ker so bili ti sestavki, čeravno težavni, vendarle obdelani tako dobro, da so bili nagrajeni in oddani po radiu. Od tu iu tatu Svet v stiki in tesedi TUDI STALIŠČE TURČIJE JE V SEDANJIH ČASIH VAŽNO Na usodne dogodke na Balkanu ima precejšen vpliv tudi stališče Turčije, ki je že večkrat s svojim odločnim nastopom preprečila zapletljaje na Balkanu. Za naše či-tatelje objavljamo nekaj slik iz Turčije, ki kažejo njen stari, pa že tudi novi, čisto evropski obraz. Zlasti moderno opremljena je turška armada, ki je poleg tega tudi zelo hrabra. Takole zakrinkane ženske na turških ulicah skoraj ne najdete več. Dekleta so oblečena po evropsko, prav tako pa tudi moški. Pokojni preporoditelj Turčije Kemal Ataturk ima v tem pogledu največje zasluge. Poleg modernizacije v oblačenju je uvedel v Turčiji tudi latinico. Turško vojaštvo, ki so ga modernizirali nemški in angleški oficirji. Tehle starih turških trgovcev pa niti Kemal Ataturk ni mogel evropeizirati. Najprej se spominjam, da nisem več letel. Ko sem naglo zaokrenil na desno, da bi izravnal nenadno izgubo na hitrosti, sem zagledal, kako je pokrajina pod mojimi nogami postajala vedno bolj negibna, dokler se ni popolnoma umirila. Nikamor več nisem prišel naprej, kril?, mojega letala se niso mogla več uspešno zagristi v podobo zemlje pod menoj. Pokrajina se je sicer gugala in plesala, toda vse se je dogajalo na isti točki. Moje letalo je bilo kakor izrabljeno zobato kolo, ki v starem kolesju zdrsne in noče več prijeti. Obenem se mi je na nek popolnoma brezumen način zazdelo, da sem sovražniku razodel svojo nezavarovanost. Vsi gorski grebeni in ostri robovi, vsi njihovi vrhovi, ki so se upirali zračnim tokovom in mi pošiljali svoje odbojne valove, so se mi zazdeli kot številni topovi, naperjeni vame. Docela naravno se mi je pojavila misel, da bi se odrekel ponosnim višinam ter se spustil v globino ene izmed dolin, ki so ležale pod gorskim pobočjem. Sicer pa me je že zemlja sama dovolj pritezala nase, vseeno ali sem hotel ali ne. Tako so me bili zgrabili prvi valovi vrtinčastega viharja, ki sem dvajset minut pozneje sam o njem ugotovil, da je nad zemljo dosegel neverjetno hitrost štiridesetih kilometrov na uro. Vendar ga nisem sprejel kot kako usodepolno dogajanje. Ce zdaj zaprem oči in poskusim domisliti si polet in letalo ter si doživljaj čimbolj poenostaviti, tedaj mi pridejo v spomin občutki, ki jih ima nosač, kadar mu naložijo razna bremena pa si jih hoče uravnotežiti. Bori se z negotovim bremenom, en drseč predmet ulovi s hitro kretnjo, z njo pa spravi v gibanje drugega. In ko je že zelo globoko zapleten v to topoglavo igro, se ga zdajci poloti skušnjava, da bi naenkrat raz-krilil roke in vso skladovnico spustil na tla. Podobno sem občutil tudi jaz, toda na nevarnost niti najmanj nisem pomislil. Ce naj se poslužim najstarejše in najkrajše podobe, ki jo narekuje zakon enostavnega besednega izražanja, potem moram reči, da sem bil podoben nosaču posode, ki mu izpodleti in mu pri tem pade z naročja ves sklad porcelanastih krožnikov. ft Tako sem postal ujetnik doline in moja tesnoba je postala še večja. Gotovo je, da ni še nihče umrl od zračnega pritiska, kajti rečenica »zračni pritisk ga je pritisnil ob tla« je, kakor vemo, le časnikarski ukras. Veter se namreč ne more stisniti v zemljo. Toda v tej globini sem po večini izgubil oblast nad svojim strojem. Kako se na primer guga in maje ta skala pred menoj! Potem se nenadoma dvigne do neba in za sekundo grozeče zaplava nad menoj, potem pa ravno tako naglo izgine iz mojega obzorja. Moje obzorje! Saj o njem sploh ne morem govoriti! Saj sedim kakor zaprt med kulisami odra, ki je nabasan s samimi zastavili. Črte se divje križajo, ena stoji navpično, druga leži vodoravno, tretja se dviga poševno in poševno pada. Sto prečnih dolin zavaja s svojimi prerezi moje oči v zmoto. Komaj se v kakem trenotku zberem, že me v prihodnjem trenotku pravokotno pograbi nov val viharja ali me popolnoma preobrne, da se jedva izkopljme iz plazu. Dve misli dobita v meni določno postavo. Prva je odkritje: na koncu koncev doumem vzrok mnogih letalskih nesreč v planinah, ki so bile zato nerazumljive, ker ni bilo nikake megle. V taki plešoči pokrajini so letalci v nekem usodnem trenotku zamenjali navpične stene z vodoravnimi obrisi. Obenem pa me naravnost obsede težnja: nazaj nad morje! Tam je ploska ravan, v njej se ne moreš nikamor zaleteti! In že obrnem, če lahko rečem obrat takemu skoraj breznačrtnemu plesu skozi doline, ki so odprte proti vzhodu. Toda še vedno nič vzvišeno usodnega ne nastopi v boju. Borim se z neredom, vse sile postavljam v borbo proti njej in trudim se do onemoglosti, toda vsak na novo priborjen uspeh se zopet zruši v nič. Čutim le popolnoma naravno tesnobo, ko se mi eden izmed zidov ječe približa grozeče kakor ogromen morski val. Ravno tako malo omembe vredna je tudi bojazen, ki me spreleti vsakokrat, kadar se razletijo nevidne mine, ki mi jih na mojem potu pripravljajo gorski grebeni s svojimi zavratnimi vrtinci. Ce v tej zmedi nejasnih občutkov lahko izrazim kako jasno misel, potem je to pač občutje zadržanega spoštovanja. Zares, spoštovanje občutim pred gorskim vrhom, spoštovanjem pred ostro brušeni grebenom, spoštovanje pred gorsko kopo. In vse spoštovanje pred prečno dolino, ki se steka v mojo dolino in lahko povzroči grozotne vrtince, kadar se bo s svojim hudournikom izlila v deročo reko, me je vlekla s seboj. Tedaj se mi naenkrat zazdi, da se mi ni boriti z vetrom, ampak s pravim gorskim grebenom, s pravim pravcatim gorskih hrbtom, z ogromno kamenito gmoto. Da, in če prav je ta gmota še daleč, je že moj nasprotnik, ker me je izbrala. Na temelju nevidnih vplivanj v daljavo in na temelju nevidne igre mišic se mi od daleč kljubovalno postavlja nasproti. Na desno pred seboj sem spoznal vrh planine Sala-manca; dobro namreč vem, da njen vrh štrli iznad morja. Torej bom končno le prišel nad svobodno morje. Toda poprej moram priti izpod vetrov tega gorskega vrha, skozi njihove »slapove«, kakor to pravimo. Vrh Sala-mance je orjak. Vse spoštovanje temu vrhu Salamance! Za trenotek, morda za dva, si lahko oddahnem. Na enkrat občutim nekaj trdnega pod seboj, nekaj se zgo-ščuje in posega v potek. Nič ne morem, le strmim in bu-lim z očmi. Podoba je, da letalo pridobiva na svojem zaletu, da se razvija in širi. S torišča me v hrupnem višinskem poletu zažene pet sto metrov strmo navzgor. V hipu zavladam iz višine nad svojim nasprotnikom, čeprav pred štiridesetimi minutami še nisem mogel priti više od šestdesetih metrov. iLetalo trepeta kakor vrela voda v loncu. Ocean se razodeva v svoji širini in veličini. Moja dolina se odpira proti morju, bližam se rešitvi, odrešenju. Tedaj me brez slehernega prehoda zadene udarec vrha Salamance, čeprav je tisoč metrov oddaljen od mene. Toda ta udarec mi je v odrešenje: že se prekucujem in opotekam v smeri proti morju ... Potem zaobrnem proti obrežju, naravnost proti bregu, z vsemi in polnimi motorji. TEDENS OD115. DO 21. XII. t * ^ * «•*» POREDI LETO 1940 GleiLtlia 15. Heeemhza LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 8.00: Jutranji pozdrav. 8.15: Komorni trio (gdč. Francka Or-nikova, gg. prof Cenda Šedlbauer, prof. Marijan Lipovšek): Šantl: Komorni trio. Škerjanc: Komorni trio. 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve Marolt: Mašne. Šterbenc: Daritvena. Zeleznik: Težki so dnevi. Humel; O srce. Gerbič: Zdrava Marija. Tome: Blagoslovna. 9.45; Verski govor (g. dr. Vilko Faj-diga). 10.00: Pisani napevi (plošče): Smith: Pisani napevi. King: Pesem o paradižu. Bochmann: Pozor, carioca fox. de Leux: Hoki Polka, carioca. Peguri: Vrtinec, valček. Vacher in Peyronim: Pobalinček, fox. Valčkovi spomini. Winter; Festivalia, fantazija. 10.30: Prenos izseljenske akademije (velika dvorana Union) : Državna himna (Godalni orkester drž. učitelj.). Beseda izseljenca (deklamacija). Grieg: Pesem (Godalni orkester državnega učiteljišča). Govor g. župana dr. J. Adlešiča. Zbor klasične gimnazije (3 pesmi). Vijolinska solo točka. Meščanska šola Bežigrad (2 pesmi). Zbor z Rakovnika (2 pesmi)'. Nada Stritar (2 pesmi). Zbor učiteljiščnikov (2 pesmi). Zlata kanglica (zbor in orkester). 12.30; Objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Nedeljski koncert Radijskega orkestra: Flotow: Jubilejna predigra. Kienzl: Predigra in prizori iz II. dejanja opere »Evangeljnik«. arr. Urbach: Webrovi čarobni zvoki, fantazija. Jaki: Pozdrav iz daljave, polka-ma-zurka. Gregorc: Ljubljana ni zaspana, venček narodnih. Lehar: Potpuri iz opte. »Eva« do 14.30. 17.00: Kmetijska ura: Spori v živinski trgovini (G. Gunde Lojze). 17.30: Salonski orkester (vodi K. Pe-trič): Gregorc: Abiturijentska koračnica. Dietrich: Pozdravljeni, valček. Delibes; Coppelia, fantazija. Carossio: Edera. Cowler: Povej cigan! tango. Fetras: Marijine sanje, valček. Lincke: Parada mladenk. Malvezzi: Tramonto. Vmes pojo sestre Stritarjeve plesne pesmice: Pesem iz filma »Sneguljčica«. Haj, ho, iz filma »Sneguljčica«. Moj princ nekoč prispe (iz »Sneguljčica«). Poljub iz filma »Vesela beda«. Žvižgam si po cesti (iz filma »Osemnajstletnik«). Ljubezen te dviga (iz filma »Vesela beda«). Med smehom si zapoj (iz Snegulj-čice). Lepa noč. Sonja. Ni resnica. 19.00: Napovedi, poročila, objave. 19.30: Slovenska ura: Zbor Krakov -Trnovo: Ocvirk: Kralj Matjaž. narodna (E. Adamič:) Od majolke. narodna (G. Pregelj): Venite rožce moje. Po motivu E. Adamič C. Pregelj: Kaj oštirji delajo. Adamič: Fantje že vriskajo. Jereb: Moj deklič. Adamič: Rožmarin. Marolt: Barčica Sattner: Pogled v nedolžno oko. Jereb: Pesmice. narodna (D. Bučar): Angelček varuh moj. narodna (E. Adamič): Vse rožice rumene. narodna (E. Adamič): Šel sem po zelenem travniku. Prelovec: Škrjančku. 20.30: Pevski in orkestralni koncert. Sodeluje g. Tone Petrovčič in Radijski orkester. Dirig. D. M. Šijanec; Urbach: Haydnovi pozdravi, fantaz. Loewe: Ura. Spirito santo. Archibald Douglas. Blon: Spomini ,na Luzern, list iz albuma. Hildach: Pomlad. Ralf: Schubertov večer. 1) Allegro vivace. 2) Andante con moto, 3) Molto allegro. Schubert: Ave Marija. Schubert: Vilinski kralj. Urbach: Rubinsteinova poezija, fantazija. Čajkovski: Arija kneza iz op. Evgen Onegin. Mozart: Uvertura k op. Don Juan. Mozart: O Isis in Oziris. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Veseli zvoki (plošče): Wrubel: Godbo, prosim. Heykens: Serenada. Borganov: Ciganske melodije, valček. Hašler; Naša zemlja je vrtiček, tango. Hašler: Češka pesem. Kramer: Zdaj piska klarinet, mazurka. Mauri: Veronika, polka. Olivieri: Sončni žarek, fox. Jonasson: Valček, kukavice. Munsonius: Zamorček, fox. Munsonius: Ploha, fox. Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw 6.15 Budnica. 4. 6.45 •. 7.05 7.25 Zdravstveni nasveti. 7-30 4- 7.45 •. 9 Prenos bogoslužja. 12 Zvonjenje, nato orkestralni in pevski 4- 13 Narodne pesmi. 13.50 4 vojaške godbe. 14.40 16.15 Narodni koncert. 18.15 Plesna glasba. 1910 • • 19-25 Naša zemlja: Sombor Laze Ko-stiča. 20-40 Bunjevski večer. 21-40 Napovedi. • . 22 Klavirski 4 g. P-Dumičiča. 22.40 •. 22-50 Plesna glasba. BEOGRAD D. 6-45 •. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13-30 Radiodnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14-40 •. 19 4 jugoslovanske glasbe. 19.10 •. Napovedi. 19 20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20 05 Oddaja v grščini. 2020 Oddaja v turščini. 20.35 Oddaja v rumunščini. 20-50 Oddaja v madžarščini. 21-05 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 •. 21.55 • v francoščini. 22.10 • v italijanščini. 22.25 • v angleščini. 22.40 •. 23-55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16-69 m 15-240 kc). 03 00 Oddaja za Severno Ameriko (TUG 19.69 m 15.240 kc). ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 7.30 Pesem. Objave. Napovedi. •. 10.15 Gospodarska ura. 10-30 4 zagrebških ma-drigaiistov. 11 4 Božidarja Kunca. 11.30 Prenos bogoslužja. 12-30 •- 12-45 Tam-buraški 4. 13-15 Pregled tedenskih dogodkov. 13-30 Tijardovič: Odlomki iz operete »Pierrot Ilo«. 14 Zabavna ura. 14.15 O- 16-20 Objave. 16 30 O- 17-30 Otroška ura. 18.30 Katedral: s kramlja. 19.05 šport. Napovedi. •. 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Francoščina. 20 Operetna glasba. 21 St. Jakševac bere iz lirike Ota šolca. 21-15 4 plesne glasbe. 21-45 šport. 22 Napovedi. •. 22.15 Narodne pesmi. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 7.05 4 lahke glasbe. 7.50 •- 8 Mladinska oddaja. 8-20 Nemška oddaja. 8-50 Govor. 9 Protest bogoslužje. 10 Katoliško bogoslužje. 11 Književna oddaja. 11:30 J. S. Bach: Kantata št. H. (Prenos iz Leipziga). 1205 •. 12.20 Slovaške pesmi. 13.30 Kmetijska ura. 13 50 Slavni pevci. 14.30 Hlinkova šola. 16 Salonski orkester. 16 45 Nemška oddaja. 17.45 • v nemščini. 18 •. 18-10 Pregled zunanje politike. 18-15 Instrumentalni 4. 19 Oddaja za izseljence. 20 Slovaške pesmi. 20.40 •- BRNO 922-325.4 32 kw 5-30 •- 8 Prenos bogoslužja. 9 •. 9-15 Koncert komorne glasbe. 9-45 •■ 18-30 PRAGA 470.2-852.5 120 kw 5-30 Oče naš. 5-45 O- 5-50 Poročila. 6 Koledar. 6-05 4 vojaške godbe. 7 Predavanje. 7-15 Narodni koncert. 7-45 Nedeljski evangelij. 7.50 Brno (Prenos bogoslužja). 9 Delavska ura. 9-15 Sedemdesetletnica prof. dr. Dobroslava Orla. 9.45 Zunanjepolitični pregled. 9-55 V. Novak: Simfonija za soli, zbor in orkester, op. 62. 11.10 •- 11-30 Pisan spored. 12-30 Vesela glasba. 13 Prenos. 13-30 Calderon: »Sodnik Zalamejski«. Zvočna igra. 14-30 Pisan 4. 17 Umetnikovo poslanstvo. 17-15 Pevski 4- 17-40 Narodni k. 18 Napovedi. • . 18 25 Brno. 18-30 Večerni 4. SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Budnica. 6.10 Lahka glasba. 7 Jutranji pozdrav. •. Koledar. 7-15 4 lahke gl. 8 Prenos bogoslužja. 10-30 4- 11-40 Predavanje. 11.50 Narodna glasba. 12-30 •■ 12-50 Lahka glasba RO. 13-25 Lahka in plesna glasba. 16 Oddaja za deželo. 17 Otroška ura. 18 Filmska glasba. 18-30 Oddaja za Dobrudžo. 18.45 Lahka in plesna glasba. 1.30 • - 19 50 Lahka glasba. 20 4 skladb A. Stojanova. 20-30 Zborov f 21 Lahka in plesna glasba. 21.45 •- 21-55 Plesna glasba. * ANGLIJA I. 7 Napovedi. •. 7.10 4- 8 Napovedi. •. 8.10 4. 9.25 Prenos bogoslužja. 10.15 Predavanje. Solistični 11 4. Zabavni spored. Zvočna slika. 13 Napovedi. •. 13-10 | Predavanje. Pisan drobiž. 14-30 Orke-straLJ 4■ 16-15 4 Zvočna igra. 17-15 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18-15 Zvoč- na igra. Solisti. 18-45 4■ 19-30 Solisti. 19-55 Večernice. 20-40 Predavanje in 4. 21 Napovedi. •. 21-15 4 Zvočna igra. Varietč, oz. prenos. 22.55 Lahka in zabavna glasba. 24 Napovedi. LONDON: POROČILA V srbohrvaščini: 19.45 (19,82; 31,55; 49,10; 261,1). V angleščini: 00.30 (30,96; 49,59; 261,1; 373). 07.15 (19,66; £6,29 - 25,53; 30,96- 31,32-31,35; 49,59). 09.00 30,96; 49,59). 10.45 (19,60-19,66- 19,82; 31,32). 12.00 (13,92- 13,93- 13,97; 16,86; 19,60). 12.45 (25,i20-25,38; 49,59). 14.00 (13,92 -13,93- 13,97; 16,84- 16,86). 14.15 (25,29-25,38; 49,59). 17.00 (13,92 -13,93; 16,84; 19,76- 19,82; 25,09- 25,53; 30,96- 31,55; 49,59). 19.00 (19,66- 19,82; 25,53). 19.30 19,60-19,66 ; 25,29-25.53; 31,55). 21.45 19,66; 25,53 ; 31,25-31,32). V nemščini: 05.00 (49,59 ; 285- 285). 10.45 (30,96; 49,59). 13.30 (19,66; 25,29-25,38 ; 49,59). 14.30 (25,29 - 25,38; 49,59). 14.45 (26,29; 49,59). 16.15 (25,29; 49,59). 19.00 (30,96 - 31,55; 49,59; 261 - 285). 21.00 (30,96 ; 41,49; 49.59; 261 - 285). 22.15 19,66; 30,96 - 31,55; 49,59; 261 -085). 22.35 (19,82; 25,53 ; 31,25-31,32). V francoščini: 00.45 (30,96 - 31,55; 49,59; 271,1 -285,7-373,1). 06.15 (261,1 - 285,7 - 373,1). 11.45 (30,96; 45,59). 12.15 25,29-25,38; 49,59). 16.30 (49,59). 18.15 26,29-2,38; 41,49; 49,59; 373,1). 20.00 30^96; 41,49; 49,59; 261,2- 285,7). 22.00 (30,96; 49,59; 261,1 -285,7). Pripomba: Cas oddaje po našem srednjeevropskem času. ANGLIJA HI. Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw. Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw. (Prejšnji postaji Wels in London Re-gional.) Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw. 6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10-30 Isti spored kot. Anglija I. 11.10 4• 11-30 Predavanje. 11-45 Plošče. 12.15 • v franc. 12 30 13 13.15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18.15 • v francoščini. 18-30 Koncert lahke glasbe. 19-30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v franc. 20-30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21.15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0-15 glej Anglija I.! BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6-55 O- 7 •- 7-l° NaS°vor- 9 Nedeljsko razmišljanje. 9 05 Orgelske skladbe J. S. Bacha. 9.15 Duhovne pesmi. 9.40 J. Brahms: Fantazije, op. 116_. 10 Protestantsko bogoslužje. 20.35 R- Schumann: Klavirski kvintet v Es- duru, op. 44. 11.10 Branje. 11.30 Predavanje. 11.45 Reportaža. 22-10 Brandenburški 4. 12-30 12-40 4 zabavne glasbe. 13.40 Vesele pesmi. 14 Kmetijska ura. 14-20 Jodlerji. 14.45 Predavanje. 15.15 Zvočna igra. 1605 Mladinska ura. 16-30 »Cardaška kneginja« (odlomki iz operete). 17 Našim vojakom. 18-05 Predavanje. 19 • 19-18 Scbumannove skladbe. 19.40 Zgo- dovinska razmišljanja k razumevanju sedanjosti. 20 05 Koncert zabavne glasbe. 20 30 Zvočna igra- 21.45 BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 8 O1- 8-45 •. 9 Prenosi bogoslužij. 12.30 4 lahke glasbe. 13 Kronika. 13.45 •. 14 0-15 Kmetijska ura. 15-30 Ciganski orkester. 16 30 Predavanje. 17 • - 17.15 Oddaja za vojake. 18 Prenos (glasbeno-lite-rarni večer). 19 © v madžarščini, nemščini in rumunščini. 19.20 Književni spored. 20 Jazz. 2015 šport. 20 25 Valčki. 20 40 •. BUDIMPEŠTA II. 843.5-360 20 kw - 11 4 lahke glasbe. 12-05 Mladinska ura. 15.05 Plesna glasba (Q)- 16-30 4 kvinteta. 17.15 Predavanje. 18 •. 18.20 R. Strauss: »Kavalir z rožo« (prenos iz Opere. 20 • v nemščini,, italijanščini, angleščini in francoščini. 20 20 Predavanje. BUKAREST 1875.160 150 kw 7 Jutranja oddaja. 9.45 Prenos bogoslužja. 10-30 Vojaška oddaja. 12.30 4 lahke glasbe. 12 50 • v nemščini. 13 Nadaljevanje 4. 13.10 •■ 13-30 Nadaljevanje 4. 14 •. Kulturna in gospodarska kronika. 17.30 Vojaška godba. 18 Predavanje. 1815 Nadaljevanje 4 vojaške godbe. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19.20 Rumunske pesmi poje zbor »Car-men«. 19.40 Predavanje. 20 Zvočna igra. 21 •- šport. 21-25 Plošče. 21-50 • v nemščini in italijanščini. 22.10 O- 22.20 • v francoščini. FRANCIJA I. Lyon PTT 648 kc 463 m 100 kW Marseille PTT 749 kc 400,5 m 100 kW Toulouse PTT 776 kc 386,6 m 120 kW Limoges 895 kc 335,2 m 0,5 kW Montpelier 1339 kc 224 m 0,6 kW 7 •. 7.30 Kramljanje. 7.40 Koncert. 7.55 športno predavanje. 8 8-20 Com-ment retrouver les v6tres. Oddaja za begunce. 9 Koncert. 9-45 O- 10 Prenos bogoslužja. 10.45 Koncertni spored. Vmes književno predavanje. 12 Oddaja za begunce. 12.15 Mladinska oddaja. 12-30 •-12.50 »Memorial de France«. Oddaja v spomin v vojni pad'.im Francozom. 12.55 Zanimivosti. 13-15 Koncert. 14.15 Zvočna igra, ali koncert. 15 Komorna ali simfonična glasba. 16.15 Zvočna igra ali solisti. 17 Koncert zabavne glasbe. 17 35 Družinska ura. 17-45 •- HoRBY 265-1131 100 kw 10 O'- 11 Prenos bogoslužja. 12.40 •- 15 4 finske glasbe. 15 45 Otroška ura. 16.10 Petje. 17 05 O- 18 Večernice. 19 •. 19 30 Narodni koncert. Sodelujejo: RO, solisti in zbor. 20 »Kraljica Kristina« -zvočna kronika. 21.05 L. van Beethoven: Simfonija št. 4. 21.45 Branje. 22 • ITALIJANSKE POSTAJE Rim 713 kc 420,8 m 120 kw Firence 610 kc 491,8 m 20 kw Turin I. 1140 kc 263,2 m 10 kvv Genova 1140 kc 263,2 m 10 kvv Trst 1140 kc 263,2 m 10 kvv 7 Napovedi. O- 7.15 7.30 Orgelski 4. 8.55 Kmetijska oddaja. 10 Prenos bogoslužja. 11 Verski govor. 11.25 4 orkestra Seracini. 12 Napovedi. •. 12.15 Pisan 4. 13 13.15 Prenos. 15.45 Glasbena igra. 16.15 šport. (Q). 16.30 Oddaja za vojsko (• in zabavni spored). 17-30 šport. 19 Napovedi. •. 19 20 Predavanje. 19.30 4 orkestra Angelini. 20.10 Politični pregled. 20 20 4 orkestra Arlandi. 21.10 Koncert komorne glasbe. 21.45 •• Neapel I. 1303 kc 230,2 m 10 kvv Rim III. 1357 kc 221,1 m 1 kvv Bari II. 1357 kc 221,1 m 1 kw Milan II. 1357 kc 221,1 m 5 kw Turin II. 1357 kc 221,1 m 5 kw Genova II. 1357 kc 221,1 m 5 kw Ancona 1357 kc 221,1 ml kvv 7 Napovedi. O- 7.15 •. 8.55 Kmetijska oddaja. 10 Prenos bogoslužja:. 11.15 Trio Chesi - Zanardelli - Cassone. 11.40 Pisan 12 Napovedi. •. 12.15 Zabavna glasba. 13 •• 13.15 Veseloigra v 1 dejanju. 13-45 Pesmi in napevi. 15 do 17-45 isti spored kot Italija I. 15 (na valu 221,1 m): Simfonični koncert. 18-20 Predavanje. 18-40 šport. 19 Napovedi. •. 19.20 Predavanje. 19.30 Tridejanka. 21 Orkestralni 4. 21.45 Poročila. £ NEMŠKE POSTAJE Deutschlands. 191 kc 1571,0 m 150 kW Berlin 841 kc 356,7 m 100 kw Bohmen 1113 kc 269,5 m 100 kW Bremen 758 kc 395,8 m 100 kVV Breslau 950 kc 315,8 m 100 kW Danzig 986 kc J04,3 m 24 kW Frankfurt 1195 kc 251,0 m 25 kW Hamburg 904 kc 331,9 m 100 kW Koln 658 kc 455,9 m 100 kW Konigsberg 1031 kc 291,0 m 100 kW Leipzig 785 kc, 382,2 m 120 kW Miinchen 740 kc 405,4 m 100 kW Saarbriicken 1249 kc 240,2 m 17 kW Stuttgart 574 kc 522,6 m 100 kW Dunaj 592 kc 506,8 m 100 kW 5 Hamburg: 4. 6 Berlin: •. 7 Frankfurt: Vesela glasba. 9 Berlin: •. 9-15 Breslau: Pisan 4- 10 Berlin: Vojna •. 10 35 Leipzig: J. S. Bach: Kantata št. 51. 11 Dunaj: Opoldanski 4. 11.30 Berlin: •, nato narodni 13 Berlin: •. 13.15 Luksemburg: 4 lahke glasbe. 14 Berlin: Vojna • . O- 1430 Berlin: 4 zai vojsko. 17 Berlin: • z bojišč. 17.15 Berlin: Nastop berlinskih filharmonikov. 18 Berlin: Vojna • , nato O- 18-45 Berlin: Šport. 19 Berlin: nato na valovih 315,8 m, 225,6 m, 243,7 m in 338,6 m pisan koncert. 21 Napovedi. •, nato 4 zabavne gl. SOTTENS 440.1-677 100 kw 7.20 O- 7.15 •. O- 9 Prenoso bogoslužja. 9 45 •. 10 Mozartov koncert. 10-40 Zvonjenje. 10-45 Protestantsko bogoslužje. 12 O- 12-45 •- 12 55 Q. 13.30 Skladatelj Rhenš-Baton. Predavanje in 4- 14 Kmetijsko predavanje. 14.55 Zabavni spored. 15-25 športna reportaža. 16-10 Plesna glasba. 17.10 Predavanje. 17.30 Našim vojakom. 1830 Verski govor. 18 50 Orgelski koncert. 1915 •• 19 55 Koncert lahke glasbe. 2015 Razgovor. 20 30 Pesmi. 20 50 Pisan spored. 21.30 4 RO. 2145 Poročila. TOULOUSE 386.6-776 120 kw 14.15 Filmska glasba. 14.30 Operni napevi. 14.45 Orkester harmonik. 15 Operetna glasba. 15.15 Pisan 4■ 15-30 Masse-net: »Manon« (2. dej.). 16 Harmonika. 16 15 Valčki. 16.30 Zvočna slika. 16-45 4 zabavne glasbe. 17 Balet. 17.15 Valčki. rpouedeIifk 16.d£££mAwi LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12.00: Vsega malo (plošče); Rathke: Iz jekla in železa, korač. Schmeling: Vojaško veselje, korač. Borganov: Ciganski napevi, valč. Heykens: Podoknica. Popper: Harlekin. Faure; Metuljček (čelo). Translateur: Svatba pri škratih. Steincke; Metuljčki - intermezzo. Vejvoda: Češka polka. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Radijski salonski orkester (vodi V. Novšak): Pavčič: Slovenska koračnica. Waldteufel: Vedno ali nikoli, valč. Lincke: Ali me ljubiš, pesem iz opte. Nakirina svatba. Zeller: Polka iz opte. Tičar. / Schreiner: Šumanov album, potp. Sedlaček: Za moje prijatelje, venček. Fučik: Zvoki fanfar, koračnica. 14.00: Poročila. 18.00: Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Brecelj). 18.20: Nekaj ruske glasbe (plošče): Schirmann: Sašinka, potpuri ruskih ciganskih romanc in plesov. Ipolitov-Ivanov: V čerkeški vasi. Pesem brodarjev na Volgi. 18.40: Lev N. Tolstoj (g. prof. dr. N. Preobraženski). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura. 19.50: Hudomušnosti (g. Fr. Lipah). 20.00: Hašlerjevi napevi (plošče): Venček Hašlerjevih pesmic. Koračnica Pražanov. 20.10: O. Župančič: Veronika Deseni-ška, tragedija (člani Nar. gledališča v Ljubljani). Osebe: Herman II. Celjan Friderik II., njegov sin Jelisava Frankopanka, Friderikova žena Vitez Jošt Soteski. Vitez Ivan Sevničan. Nerad, oskrbnik na Krškem gradu. Brigita, Geta - Jelisavini dvornici. Hermanov kancelar. Friderikov pisar. Pravdač Bonaventura Deseniški gospod Veronika, njegova hči Sida, njegova sestra. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Večerni spored Radijskega orkestra: Vodopivec: Oj, majolčica. Dostal: V prelepem maju, valček, de Micheli: II. Suita: Pržludij — Scherzando — Domotožje — Finale. Plank: Mali porednež, galop. Vodopivec: Pavliha pripoveduje, intermezzo. Linoke: Kukokama Estapo, afrikan-ski interm. Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw 6 Budnica. 6-04 Jutranji 4. 6.36 Narodni izreki. 6 45 •. 6.50 Zdravstveni nasveti. 6.55 4 lahke gl. 7.45 •. 11.30 Nap. Obj. O- H O • o vodah. 12 Zvonj., nato narodne pesmi. 12 35 Zabavni 4. 13-30 Napovedi. Objave. 13-50 E. Grieg: Sonata v a- molu, op. 53. 14.20 Narodni RO. 14-40 • . 17 Koncert berlinske Filharmonije (prenos iz Berlina). 19.10 •. 19.25 Nacionalna ura. 19 40 4 Radijskega zbora. 20 »Srbija se umiriti ne more« - zvočna igra. 21 Zabavni koncert RO. 21-40 Napovedi. • . 22 Odlomki iz sodobnih oper. 22-40 •- 22-50 Plesna glasba. BEOGRAD IL 6.45 •. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 Časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13-30 Radio-dnevnik. 13 50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14.40 •• 19 4 jugoslovanske glasbe. 19.10 •. Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20 05 Oddaja v grščini. 2020 Oddaja v turščini. 20-35 Oddaja v rumunščini. 20.50 Oddaja v madžarščini. 21.05 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 21.55 • v francoščini. 22.10 • v italijanščini. 22.25 • v angleščini. 22 40 23 55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16-69 m 15-240 kc). 03-00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 19-69 m 15-240 kc). ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 6.30 do 7-30 Pesem. Objave. •. Napovedi. O- 12 Zvonjenje, nato pisan 12-30 Objave. •. 13 O- 13-55 Poročila. Borza. 17 •• 1.15 Bosanske sevdslinke. ' 17-30 VI. Kovačič bere iz lirike Dragutina M. Domjaniča. 17.45 Sremske narodne pesmi in plesi. 18.15 Folklorno predavanje. 18.30 Glasbeno predavanje. 19-05 •. 19 25 Nacion. ura. 19.40 Angleščina. 20 Prenos koncerta zagrebške Filharmonije: 1) Dvorak: Slovanska rapsodija v d- duru. 2) Dvorak: Simfonija št. 4. 3) Dvorak: Osem slovanskih plesov. 22 Napovedi. • . Objave. O- BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6.30 Spev. 6-40 Lahka gl. 7 •. 7-15 O-9 Havajska glasba. 9.10 šolska oddaja. 9.35 Zabavna glasba. 10 Madžarska oddaja. 10 30 Koračnice. 10-45 ženska ura. 11.05 Salonski orkester. 12.05 Klavirski 4- 12.30 13 Pisan 4. 14-40 V. Novak: Pomlad, op. 52. 15 •. 15-20 Zabavna gl. 16 Otroška ura. 16.10 Kulturna kronika. 16-30 • v madžarščini. 16-45 Nemška oddaja. 17-45 • v nemščini. 18 Napovedi.. • . 18.30 Zanimivosti. 18.40 Jazz. 19 Drama. 20.30 Zabavna glasba. 20.45 •. BRNO 922-325.4 32 kw 5.10 do 7 Praga. 7-45 M. Ostrava. 8.45 • . 11.10 11.30 M. Ostrava. 12-40 O-13 •. 13.45 Pisan spored. 14.50 •. 15 J. K. Krumpholz: 4 za harfo in orkester. 15.30 Berlin - glavno mesto Nemčije. 15 50 J. Haydn: Simfonija št. 101_. 1610 Predavanje. 16-25 •- PRAGA 470.2-852.5 120 kw 5.10 Budnicai. Telovadba. Plošče. 5-45 Poročila. 6-05 Koncert lahke gl. Nato ob 7.45 M. Ostrava. 9 •. 910 Oddaja za srednje šole. 9.45 ženska ura. 10 Pisan pevski 4. 11.15 •. 11-30 M. Ostrava. 12.40 Delavska ura. 13 Prenos. 13.45 Brno. 14.40 •- 15 J. Brahms: Kvartet za klarinet, op. 115. 15-30 Češka knjiga. 15-55 Stare orgelske skladbe. 16-15 Predavanje. 16.25 Oskar Nedbal; »Vinska trgatev« -opereta v 3 dej. 18 Napovedi. •. 18-20 Večernik. SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Budnica. Jutranji pozdrav. 6.05 četrt ure telovadbe. 6.20 •. 6.30 Narodna glasba. 6-40 Lahka glasba. 7 4 lahke glasbe. 11 Lahka glasba. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski koncert. 12.15 Poročila 12-35 Pisan koncert. 12-50 Lahka in plesna gl. 17.30 4 lahke glasbe. 18 Narodna glasba. 18.30 Oddaja za Dobrudžo. 18.45 Predavanje. 19 Lahka glasba RO. 19.30 •. 19.50 Lahka glasba. 20 Beethovnov večer (ob 170 letnici rojstva). 21-20 •- 22 Plesna glasba. ANGLIJA I. 10.15 Napovedi, in bogoslužje. 10-30 Predavanje ali solisti. 11 šolska oddaja. 12 4 Zabavni spored. 13 Napovedi. •. 13-10 4- Predavanje. Pisan spored. 14 šolska oddaja. 15 Orkestralni 4 ali zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 16-15 Zvočna igra. 17 •. 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18-15 Predavanje ali solisti 18-30 4- 19-20 Predavanje. Solisti ali zabavna in plesna glasba. 20 Večerni spored. 4 ali zvočna igra. 21 Napovedi. • . 21.15 Pisan 4. 23-15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •. Londonska poročila glej nedeljo! ANGLIJA m. Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw. Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw. (Prejšnji postaji Wels in London Re-gtonal.) Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw. 6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7-15 Zabavna gl. 10-30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 4- 11-30 Predavanje. 11.45 Plošče. 12.15 • v franc. 12.30 4. 13 •. 13.15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18-15 • v francoščini. 18.30 Koncert lahke glasbe. 19-30 Skeč in zabavna glasba. 20-15 • V franc. 20-30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21.15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 015 glej Anglija I.! BEROMtiNSTER 540-556 100 kw 6-40 Telovadba. 7 •. 11 Skupna oddaja vseh švic. postaj. 12.30 •. 12.40 4 lahke gl. 16 .30ženska, ura. 17 4 Radijskega seksteta. 18 Otroška ura. 18.30 Jazz. 19 19.10 Naš telefon. Predavanje. 19.50 4 bazelskega komornega zbora in orkestra. 20-50 Oddaja za izseljence. 21.45 •. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 Violinski 4. 12-40 •- 12-55 Pevski koncert. 13.30 4 lahke glasbe (RO). 14.30 •. 15.20 Ciganski orkester. 16-15 šolska oddaja. 17 • v slov. 17.15 Lahka glasba. 18.10 Predavanje. 18.30 O- 19 • v madžarščini, nemščini in rumunščini. 19.20 Beethovnov večer: 1) Trio za klavir, gosli in čelo. 2) Simfonija št. 4. 20.40 BUDIMPEŠTA II. 843.5-360 20 kw 17.40 O- 18 •- 18-10 4 n aharfi. 19 Ciganski orkester. 20 • v nemščini, italijanščini ,angl. in francoščini. 20-25 O- BUKAREST 1875.160 150 kw 6 Jutranja oddaja. 12.15 Napovedi. Objave. 12.30 Pisan 4. 12.50 • v nemščini. 13 Nadaljevanje 4. 13.10 Napovedi. Poroč. 13.30 Nadaljevanje 4. 14 Poroč. 17.30 Božične pesmi. 18 Orgije (O)-18.25 Božične pesmi. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19 20 Arije. 19.40 O- 20 Italijanska ura. Predavanje in 4. 21 •. šport. 21.25 •. 21.50 • v nemščini in italijanščini. 22.10 O- 22-20 • v franc. FRANCIJA I. Glej seznam postaj na strani 14. 7.30 •. 7-30 Kramljanje. 7.40 Koncert. 7-55 športno predavanje. 8 •. 8-20 Com-ment retrouver les v6tres. Oddaja za begunce. 8-30 šolska oddaja. 10.45 Koncertni spored. Vmes književno predavanje. 12 Comment retrouver les v6tres. Odd. za begunce. 12.15 Mlad. u. 12.30 •. 12.50 »Mčmorial de France«. Oddaja v spomin v vojni padlim Francozom. 12-55 Zanimivosti. 13.15 Koncert. 14.15 Zvočna igra, ali koncert. 15 Komorna ali simfonična glasba. 16.15 Zvočna igra ali solisti. 17 Koncert zabavne glasbe. 17.35 Družinska ura. 17-45 •- 18-15 Montpel-lier in Limoges (Q) • HoRBY 265-1131 100 kw 12-05 4 lahke glasbe. 12.30 Poročila. 13 šolska oddaja. 13-30 4 RO. 14.30 Dekliška ura. 17-05 Domači napevi. 17-20 Branje. 17-45 O- 18-40 Kronika. 19 •. 19 30 Narodni koncert RO. 20-20 Predavanje iz psihologije. 20-50 Zborov 4- 21.20 Reportaža. 22 ITALIJANSKE POSTAJE 6.30 Poročila. 7 Napovedi. Plošče. 9 do 10.30 Šolska oddaja. 11 Borza. Plošče. 11.25 Predavanje. 12 Napovedi. 12.15 4 zabavne glasbe. 13 13.15 4 lahke gl. 13.45 • - 14 Operna glasba. 14.30 Operetna glasba. 14-30 Orkestralni 4. 15.40 Otroška ura. 16 Napovedi. •. 16-15 Oddaja za vojsko. (•. Zabavni spored.) 17.30 •. 18.30 Predavanje. 18.50 4 zabavne glasbe. 19 Napovedi. •. 19 30 Simfonični vokalni koncert. Vodi Mo. Franco Capuana. Sopran: Magda Olivero. Bariton: Gino Bechi. 21 Orkestralni 4. 21-45 Poročila. 6-30 do 10-15 isti spored kot Italija I. 11 Klavirski koncert Elve Bonzagni. 11.20 Orkester Angelini. 12 Napovedi. 12.15 Pisan 4. Vmes ob 12.30 Politična kronika. 13 •. 1315 4 zabavne glasbe. 13.45 •. 15.40 do 16-15 Isti spored kot Italija I. 17 Simfonični koncert: 1) Ber-ger: Rondino giosoco. 2- Bach: Koncert za klavir in orkester. 3.) Brahms Simfonija št. 1. op. 68 (Prenos iz Berlina). 19 Napovedi. 19.30 Orkestralni 4. 20-20 Orkester Arlandi. 21 Pisan 4. 21-45 •- NEMŠKE POSTAJE Glej seznam postaj na strani 14. 4 Berlin: Q. 4.30 Berlin: •. 5 eBrlin: Telovadba. 5.20 Frankfurt: Jutr. 4 RO. 6 Berlin: •. 7.20 Dunaj: 4 zabavne glasbe. 8 Berlin: 8.15 Breslau: Pisan 4. 10 Breslau: Solistični 4. 10.35 Hamburg: 4 RO. 11.30 Berlin: •. 11.45 Leipzig: 4 lahke glasbe. 13 Berlin: Vojna •. 13-15 Saarbriicken: Lahka glasba. 14 Berlin: • , nato 4. 1430 Berlin: Koncert komorne glasbe. 15 Miinchen: Operni spored. 16 Berlin: •, nato 4. 17.30 Berlin: Kronika. 18 Berlin: Vojna •. 18.45 Berlin: Naša vojska. Predavanje. 19 Berlin: •, nato na valovih 315,8 m, 225,6 m, 243,7 m in 338,6 m pisan koncert. 21 Napovedi. nato 4 zabavne glasbe. SOTTENS 443.1-677 100 kw 7.10 O- 715 7-25 4 lahke glasbe (O)- 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12-30 O- 12-45 12-55 Pisan 4. 17 Bera. 18-15 4 lahke glasbe. 18-30 Pevski 4. 18-50 Klavirski koncert. 19-10 •-19-15 •- 19-25 Pisan drobiž. 20 Godalni skeč. 20 30 Predavanje. 20-50 Oddaja za izseljence. 21-45 TOULOUSE 386.6-776 120 kw 14-15 Orkester harmonik. 14-30 Kino-orgle. 14-46 Lahka glasba. 15 Arije. 15-15 Havajska glasba. 15-30 Pisan glasbeni spored. 16 Lahka glasba. 16.15 O- 16-30 Napevi. 17 Zvočna slika. 17.30 4 opernega orkestra. 17-45 •• 18-15 Simfonični orkester. pnepROGe LinOL€J Uiabmhie LJUBLJANA, Mestni irg 10 ^Tjo r e k 17. (Ueem tmi LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15.: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Šramli in citraši (plošče): Vaški umetniki (kvartet citer). Umetnost in narava (isti). Sem hodil za Savo (Šramel kvartet ) Kmečki humor (isti). Venček veselih popevk. Lepa dolina (citre s harmoniko). Ziehrer: Ponočnjaki, valček. Lanner: Sprehajalci, (šramel). Treundorfer; Veselje v gorah, kmečki valček. Prešernost, koračnica. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Opoldanski koncert Radijskega orkestra: Vodopivec: Akademska koračnica. Gounod: Fantazija iz op. Faust. Waldteufel: Pozabljenje, valček. Kalman: Potpuri iz opte. Ciganski primas. 14.00: Poročila. 14.10: Šolska ura: Bloke, zibelka našega smučarstva. — Dvogovor — vodi g. Janko Sicherl do 15. 18.00: Celo solo koncert: g. prof. Čen-da Šedlbauer, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek: Beethoven: Sonata g-mol št. 2. Adagio sostenuto ed espressivo. Allegro molto piu tosto presto -Rondo. Gnecchi: Adagio. Glazunov: Pesem trubadurja. Glazunov: Španska serenada. 18.40: Ustvarjalne sile v kemiji (profesor M. Adlešič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura. 19.50: Gospodinjska svetovalnica (ga. M. Kelhar). 20.00: Preljubo veselje (plošče): Preljubo veselje (Fr. Golobova). Juhe, pojdemo v Škufeče (sekstet iz Brnce). Men vseeno je (Udovičeva in Lau- šetova). Ta marela (isti). Je pa krajčič posvava (sekstet iz Brnce). Nikdar na svetu lepšega ni (Š. Banovec). Moderni naslovi (M. Reš). Veselje na deželi (Udovičeva in Laušetova). Pa moje ženke glas (Banovec in Kmečki trio). 20.30: Stilni koncert: Večer koncertne suite. (Radijski orkester): Grieg: Peer Gynt, suita I.: 1. Jutranje razpoloženje. 2. Ožina smrt. 3. Anitrin ples. 4. V dvorani gorskega kralja. Suita n.: 1. Ingridino žalovanje. 2. Arabski ples. 3. Peer Gyntov povratek. 4. Solvejgina pesem. Bizet: LArlesienne, suita I. 1. Prelude. 2. Menuetto. 3. Adagietto. 4. Carillon. Suita H.: 1. Pastorale. 2. Intermezzo. 3. Menuetto. 4. Farandole. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Samospevi g. Mirka Jelačina, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek: Schubert: Ne toži, pesem iz spevoigre »Tri mladenke«. Lehar; Roža, pesem iz spev. Friderika. Freire: Aj, aj, aj. Padilla: Princesita. Schwarz-Jelačin: Tvoje oči. Curci: Beneška noč. Jurman: Zdravstvuj. Jurman-Kaper: Prekrasen je ta svet. Kiinnecke: Popotnik. Konec ob 23. uri. BEOGRAD O. 6.45 •. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 Časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13-30 Radiodnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14.40 19 4 jugoslovanske glasbe. 19-10 •. Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Oddaja v grščini. 20-20 Oddaja v turščini. 2035 Oddaja v rumunščini. 20-50 Oddaja v madžarščini. 21.05 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 21-55 • v francoščini. 22.10 • v Italijanščini. 22.25 • v angleščini. 22.40 23-55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16-69 m 15-240 kc). 03.00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 19.69 m 15.240 kc). BEOGRAD 437.3-686 20 kw 6 Budnica. 6.04 Jutranji 4. 6-36 Narodni izreki. 6-45 •- 6-50 Zdravstveni nasveti. 6.55 4 lahke gl. 7.45 •. 11.30 Nap. Obj. O- 11-0 • o vodah. 12 Zvonj., nato 4 vojaške godbe. 13 Narodne pesmi. 13-30 Napovedi. •. 13.50 4 Riter tria. 14.40 17.05 Po Beogradu. Reportaža. 17.25 Operne arije. 18 Narodne na harmoniki. 18.30 Narodne pesmi. 19.10 • - 19 25 Nacionalna ura. 19-40 Havajska glasba. 2010 Branje. 20.25 Slovenske narodne pesmi poje Anton Šubelj (Q)- 21 Simfonični koncert orkestra kraljeve garde. 21.40 •. 22.40 •. ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 6.30 do 7.30 Pesem. Objave. •. Napovedi. O- 12 Zvonjenje, nato pisan 4- 12-30 Objave. •. 13 O- 13-55 Poročila. Borza. 16.30 Poglavja iz novejše hrvaške knji- ževnosti. 17 •. 17.15 4 kluba študentov glasbe. 18-15 Mato Grkovič bere iz lirike A. S. Puškina. 18-30 Hrvaški narodni običaji v Baranji. 19 05 19-25 Nacionalna ura. 19.40 Italijanščina. 20 Prenos. V odmorih: •. Napovedi. Objave. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6.30 Spev. 6-40 Lahka gl. 7 •. 7.15 O-10.10 Nemška šolska oddaja. 10 40 4 zabavne glasbe. 11-05 4 narodne glasbe. 12.05 4 RO. 12 30 12.50 Predavanje. 13 Pisan koncert. 14.30 Narodne pesmi. 15 •. 15.20 Verdi: Aida. Odlomki. 15 30 Madžarska oddaja. 16-30 • v madžarščini. 16.45 Nemška oddaja. 17.45 • v nemščini. 18 Napovedi. •. 18-30 Zanimivosti. 18.40 Plesna glasba. 19 Zvočna igra. 19.30 Narodni koncert. 20-15 Razgovor s pisateljem Ivanom Stodolo. 20-30 Pesmi. 20.45 Poročila. BRNO 922-325.4 32 kw 5.10 do 7 Praga. 9.10 Salonska gl. 9-45 ženska ura. 10 •. 11-30 4 zabavne glasbe. 12.30 Pesmi. 12-45 •. 13.45 Mladi pesniki nastopijo. 14 M. Ostrava. 14.45 •. 15 M. Ostrava. 15.45 Pisan drobiž. 16.15 •■ 17.10 Božič v češki narodni pesmi. 17 30 N. Paganini: K. št. I za gosli in orkester. 18.50 •. PRAGA 470.2-852.5 120 kw 5.10 Budnica. Telovadba. Plošče. 5.45 Poročila. 6.05 Koncert lahke gl. Nato ob 7.45 Anatol Provaznik: češki plesi, op. 58. 8-10 šolska oddaja. 8-20 M. Ostrava. 9 •. 9.10 Brno. 9.45 ženska ura. 10 Zabavni spored. 10.30 4 vojaške godbe. 11.15 1130 Brno. 12.45 O 13 Prenos. 14 M. Ostrava. 14.35 Dr. Jan Mertl: Svetovni nazor narodnega socializma in njegova izvajanja/ v organizaciji velikonem-škega rajha. Predavanje. 14.40 15 M. Ostrava. 15.30 Otroška ura. 15-45 Koncert praških učiteljev. 16-15 Predavanje. 16-30 Predavanje. 17.10 Zvočna igra. 18 •- 18-20 Večerni 4. SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Budnica. Jutranji pozdrav. 6.05 Četrt ure telovadbe. 6.20 • - 6 30 Narodna glasba. 6-40 Lahka glasba. 7 4 lahke glasbe. 11 Lahka glasba. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski koncert. 12.15 Poročila 12-35 Pisan koncert. 12.50 Lahka in plesna, gl. 17.30 Družinska ura. 18 Plesna glasba. 18.30 Oddaja za Dobrudžo. 18-45 Predavanje. 19 4 RO. 19.40 •• 19-50 Lahka gl. 20 Pevski 4. 20 30 Koncert komorne gl. 21 Pevski 4. 21.30 Lahka glasba. 21-45 • . 22 Plesna glasba. ANGLIJA I. 10.15 Napovedi, in bogoslužje. 10.30 Predavanje ali solisti. 11 šolska oddaja. 12 4 Zabavni spored. 13 Napovedi. •. 13.10 4- Predavanje. Pisan spored. 14 Šolska oddaja. 15 Orkestralni 4 aH zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 16-15 4. Zvočna igra. 17 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18-15 Predavanje ali solisti 18.30 4. 19-20 Predavanje. Solisti ali zabavna in plesna glasba. 20 Večerni spored. 4 ali zvočna igra. 21 Napovedi. • . 21.15 Pisan 4. 23.15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •. Londonska poročila glej nedeljo! ANGLIJA m. Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kvv. Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw. (Prejšnji postaji Wels in London Regional. ) Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw. 6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10.30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 4- 11-30 Predavanje. 11.45 Plošče. 12.15 • v franc. 12.30 4. 13 13.15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18.15 • v francoščini. 18.30 Koncert lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v franc. 20-30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21 15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0.15 glej Anglija I.! BEROMUNSTER 540-556 100 kvv 6-40 Telovadba. 7 •. 11 Skupna oddaja vseh švic. postaj. 12 30 •. 12.40 4 lahke gl. 13.30 Predavanje. 16.30 Dete prihaja na svet. 17 4 RO. 18 Predavanje. 18.25 švicarski pevci. 19 19.20 Uvod v prenos. 1930 Simfonični koncert (prenos iz Bazla). 21.45 •. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 Balalajke. 12.40 •. 13-30 4 RO. 14 30 •. 15-20 O- 15-40 Predavanje. 16.10 Otroška ura. 17 • v slov. 17.15 Ciganski orkester. 17.45 Predavanje. 18.10 4 RO. 19 • v madžarščini, nemščini in rumun-ščini. 19 20 Vesele iz stare Grčije. 20.20 O- 20.40 •. BUDIMPEŠTA II. 843.5-360 20 kw 17.15 Podkarpatske pesmi. 17.40 4 na violončelu. 18 •. 18.10 Kmetijska ura. 18 40 Koncert komorne glasbe. 19.45 Klavirski '4. 20 • v nemščini, italijanščini, angleščini in franc. 20.20 O- BUKAREST 1875.160 150 kw 6 Jutranja oddaja. 12.15 Napovedi. Objave. 12.30 Pisan 4. 12 50 • v nemščini. 13 Nadaljevanje 4. 13.10 Napovedi. Poroč. 13.30 Nadaljevanje 4. 14 Poroč. 17.30 O- 17-40 Božične pesmi. 18 Predavanje. 18.15 Zborov 4. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19.20 J. S. Bach: Božični oratorij. 21 • - 21.25 Božične pesmi. 21-50 • v nemščini in italijanščini. 22.10 G' 22.20 • v francoščini. FRANCIJA I. Glej seznam postaj na strani 14. 7.30 •. 7.30 Kramljanje. 7.40 Koncert. 7-55 športno predavanje. 8 •. 8-20 Com-ment retrouver les votres. Oddaja za begunce. 8-30 šolska oddaja. 10-45 Koncertni spored. Vmes književno predavanje. 12 Comment retrouver les vfitres. Odd. za begunce. 12.15 Mlad. u. 12.30 •. 12.50 »Mčmorial de France«. Oddaja v spomin v vojni padlim Francozom. 12.55 Zanimivosti. 13.15 Koncert. 14.15 Zvočna igra, ali koncert. 15 Komorna ali simfonična glasba. 16.15 Zvočna igra ali solisti. 17 Koncert zabavne glasbe. 17-35 Družinska ura. 17.45 •. 18-15 Montpel-lier in Limoges (O)- HoRBY 265-1131 100 kw 12-05 4 lahke glasbe. 12-30 Poročila. 13 Pevski 4. 14 ženska ura. 14-15 4 za flavto in klavir. 14-30 Branje. 17.05 Otroška ura. 17.30 O- 19 •- 19-30 Vojaška godba. 20-20 Književna kronika. 20.50 Pesmi: Izvajajo solisti, zbor in orkester. 21.20 Zvočna igra. 22 •. ITALIJANSKE POSTAJE 6-30 Poročila. 7 Napovedi. Plošče. 9 do 10.30 šolska oddaja. 11 Borza-. Plošče. 11.25 Simfonična glasba,. 12 Napovedi. • . 12.15 4 sodobne glasbe. 13 •. 13-15 4 lahke glasbe. 13-45 •. 14 Orkestralni 4. 14.20 4 lahke glasbe. 15-40 Otroška ura. 16 Napovedi. •. 16.15 Oddaja za vojsko. (•. Zabavni spored.) 17-30 •- 18-30 Predavanje. 18.40 Zabavna glasba. 19 •. 19 30 Simfonični koncert. 2015 »Življenje gospoda Taldei Tali«. Glasbena igra. 21 Klavirski 4 (Marcello Barzetti). 21.45 •- 6.30 do 10-15 isti spored kot Italija I. 11 4 komorne gl. 11.25 Pisan koncert. 12 Napovedi. •. 12.15 Pisan 4. Vmesb ob 12.30 Politična kronika. 13 13-15 4 zabavne glasbe. 13.45 •. 15-40 do 16-15 Isti spored kot Italija I. 16.15 Isti spored kot Italija I. 19 Napovedi. •. 19.30 Pisan 4. 20.15 Orkestralni 4. 21 Orkester Angelini. 2145 Poročila. NEMŠKE POSTAJE Glej seznam postaj na stran 14. 4 Berlin: Q. 4.30 Berlin: •. 5 eBrlin: 5.20 Dunaj: Lahka glasba. 7.20 Luksem- Sreda 18. deeeaihta burg: 4 zabavne glabe. 8 Berlin: •. 8.15 Hamburg: 4 RO. 10 Leipzig: Koncert komorne glasbe. 10.35 Leipzig: 4 RO. 11.30 Berlin: •. 11.45 Dunaj: Pisan 13 Berlin: • . 13.15 Frankfurt: 4 lahke glasbe. 14 Berlin: Vojna •. 14.15 Berlin: Pisan 4. 1430 Frankfurt: Solistični koncert. 15 Frankfurt: 4 RO. 16 Berlin: •. Predavanje. 16-20 Breslau: Pisan 4. 17.30 Berlin: Kronika. 18 Berlin: Vojna •, nato 4 lahke glasbe. 19 Berlin: •, nato na valovih 315,8 m, 225,6 m, 243,7 m in 338,6 m pisan koncert. 21 Napovedi, •, nato 4 zabavne glasbe. SOTTENS 443.1-677 100 kw 7.10 O- 7-15 •- 7-25 4 lahke glasbe (Q)- U Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.30 O- 12-45 •- 12-55 Pisan f 17 Prenos 4. 18-05 Za bolnike. 18.15 Pevski koncert. 18.45 O- 18-50 Gledališka kronika. 19 Q- 19-15 •- 19-25 Odmevi iz raznih krajev. 20 Jules Romain: »Val-pone«, zvočna igra v 5 dej. 21.45 •. TOULOUSE 386.6-776 120 kw 14.15 Ciganski orkester. 14.30 4 lahke glasbe. 14.46 Operetna glasba. 15 4 lahke glasbe. 15.15 Napevi. 15.30 Glasbeni spored. 16 Operni odlomki. 1615 O- 16-30 Zabavna glasba. 16.46 Operne arije. 17 Zvgčna slika. 17.30 Kino orgle. 17-45 •-18-10 Orkestralni koncert. LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12.00: Operetni venčki (plošče); Joh. Strauss: Netopir, Lehar: Carjevič L. Fall: Madame Pompandour. Kalman: Holandska ženica. Kollo: Tri stare škatlje. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Kjer pesem doni, tam veseli so vsi (plošče): Vacek: Pridi k nam, polkai Beneš: Tvoj foto. Beneš: Kjer zvezdice sevajo. Šafranek: Črne so tvoje oči. Horaček: Tvoje gosli, cigan. Hašler: Ve krasne oči. Hašler: Saj je to vseeno. Handel: Našim lovcem, venček. Radojev: Bambina, tango. Georgijev: Aiša, slowfox. Dotekla voda studena. Stojno, mlada mehandžinka. Širokov: Tega po rodinata, tango. Naumov: Deteto na pustinata, fox. Hubavata danka. Makol: Dva poljubčka za lev, one-step. 14.00: Poročila. 18.00: Mladinska ura: a) Kako nastaja bakrotisk. (Obisk v bakroti-skarni Jugoslov. tiskarne), b) Delaj z nami (g. Miroslav Zor).. 18.40: Oseba in značaj (g. dr. Stanko Gogala). 19.00: Napovedi, poročila, objave. 19.25: Nacionalna ura. 19.50: Uvod v prenos. 20.00: Prenos iz opernega gledališča v I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar). v II. odmoru: Napovedi, poročila. Konec ob 23. urii BEOGRAD 437.3-686 20 kw 6 Budnica. 6.04 Jutranji 4. 6-36 Narodni izreki. 6-45 •- 6-50 Zdravstveni nasveti. 6.55 4 lahke gl. 7.45 •. 11-30 Nap. Obj. O- .11-0 • o vodah. 12 Zvonj., nato plesna glasba. 12-30 Operne arije. 13 Na- rodne pesmi. 13-50 Klavirski 4- 14-20 Narodni RO. 14-40 •- 17-05 Naš šport. 17-25 Lalika glasba. 18-10 4 na flavti. 18-35 Narodne pesmi. 19.10 •- 19-25 Naša vojska: Bombniki. 19.55 Uvod v prenos. 20 Prenos opere iz Nar. gledališča v Beogradu. 21.40 Napovedi. •. 22-40 •- BEOGRAD n. 6-45 •- Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 Časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13-30 Radio-dnevnik. 13.50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14.40 •. 19 4 jugoslovanske glasbe. 19-10 •. Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20-05 Oddaja v grščini. 20 20 Oddaja v turščini. 20.35 Oddaja v rumunščini. 20-50 Oddaja / madžarščini. 21-05 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 •. 21.55 • v francoščini. 22.10 • v italijanščini. 22.25 • v angleščini. 22-40 •• 23.55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16-69 m 15-240 kc). 03-00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 19-69 m 15-240 kc). ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 6-30 do 7.30 Pesem. Objave. Napovedi. O- 12 Zvonjenje, nato pisan 4. 12.30 Objave. •. 13 O- 13 55 Poročila. Borza. 17 •• 17.15 4 RO. 18.15 Predavanje o starem Zagrebu. 18 30 Nove knjige in revije. 19.05 •. 19.25 Nacionalna ura. 19-40 Nemščina. 20 Violinski 4 St. šuleka. 20-30 Operetna ura. 21 Skladbe Jeana Pbilippa Rameau-ja. 21-30 Narodne pesmi. 22 Napovedi. Objave. 22-15 Plesni RO. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6.30 Spev. 6-40 Lahka gl. 7 •- 7-15 O 10.30 šolska oddaja. 11.05 4. 12-05 4 Schubertovih skladb. 12-30 •. 12-50 Predavanje. 13 4 salonske glasbe. 14.30 Zv. slika. 15 •. 15-20 4 duhevne glasbe. 16 Predavanje. 16-15 Vzgojno predavanje. 16-30 • v madžarščini. 16-45 Nemška oddaja. 17.45 • v nemščini. 18 Napovedi. Poročila. 18.40 Narodni 4. 20 Branje. 2010 R. Strauss; Kvartet za klavir. 20 45 Poročila. BRNO 922-325.4 32 kw 5.10 do 7 Praga. 7-45 10 Predavanje. 1015 4 RO. 11.10 1450 1530 Mladinska ura. 15.50 Moravski plesi. 16.15 Predavanje. 1625 •. 16 50 Zvočna slika. 17.10 Lahka glasba. 17.40 Klavirski koncert Lisztovih skladb. 18 •. PRAGA 470.2-852.5 120 kw 5.10 Budnica. Telovadba. Plošče. 5.45 Poročila. 6.05 Koncert lahke gl. Nato ob 7.45 Pisan spored. 9 9.10 šolska ura. 9.45 ženska ura. 10 Brno. 11.15 •. 1130 4 vojaške godbe. 12.40 O- 13 Prenos. 13.45 4 na oboi. 14 ženska ura. 14-25 Le-oš Janaček: Moravska ljudska poezija. 14.50 15 Pevski 4. 15.30 Mladinska ura. 15.50 J. Klaas: Sonata za violo in klavir, op. 3S. 1615 Brno. 16 25 Koncert zabavne glasbe. 17.05 V. Novak: »Lucer-na«. Dirigira Vaclav Talich. 18 •. 18.25 Večerni koncert. SOFIJA 352.9-850 100kw 6 Budnica. Jutranji pozdrav. 6.05 Četrt ure telovadbe. 6 20 •- 6-30 Narodna glas- ba. 6-40 Lahka glasba. 7 4 lahke glasbe. 11 Lahka glasba. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski koncert. 12.15 Poročila 12-35 Pisan koncert. 12.50 Lahka in plesna; gl. 17-30 Otroška ura. 18.30 Oddaja za Dota rudžo. 18.45 Predavanje. 19 4 lahke gl. (RO). 19.30 •. 1950 Lahka glasba. 20 Debussy: »Peleas in Melisande« (odlomek). 21 Klavirski 4. 21.30 Lahka glasba. 21.40 •. 22 Narodna glasba. * ANGLIJA I. 10.15 Napovedi, in bogoslužje. 10.30 Predavanje ali solisti. 11 šolska oddaja. 12 4 Zabavni spored. 13 Napovedi. •. 13.10 4- Predavanje. Pisan spored. 14 šolska oddaja. 15 Orkestralni 4 ali zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 16.15 4. Zvočna igra. 17 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18-15 Predavanje ali solisti 18-30 4- 19-20 Predavanje. Solisti ali zabavna in plesna glasba. 20 Večerni spored. 4 ali zvočna igra. 21 Napovedi. • . 21-15 Pisan 4. 23.15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •. Londonska poročila glej nedeljo! ANGLIJA m. Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw. Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw. (Prejšnji postaji Wels in London Regional. ) Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kvv. 6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7-15 Zabavna gl. 10.30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 4- 11-30 Predavanje. 11.45 Plošče. 12.15 • v franc. 12.30 4- 13 13-15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18.15 • v francoščini. 18.30 Koncert lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v franc. 20-30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21.15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0.15 glej Anglija I..' BEROMUNSTER 540-556 100 kvv 6.40 Telovadba. 7 •. 11 Skupna oddaja vseh švic. postaj. 12.30 *. 12.40 4 lahke gl. 16-30 ženska in gospodinjska ura. 17 Domača glasba. 18 35 Otroci pojo božične pesmi. 1 •. 19.10 švicarski književni koledar. 19.25 ženska ura. 19.40 4 RO. 2015 Klasična glasba (predavanje). 20-30 J. Haydn: Koncert za oboo v C- duru. 20.20 4 lahke glasbe. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 Zborov 4. 12 40 12 50 O- 13 30 Ciganski orkester. 14.30 15.20 4 lahke glasbe. 16-10 ženska ura. 17 • v slov. 17-15 Plesna glasba (O1)- 17-40 Predavanje. 18 Ciganski orkester. 18-25 Mednarodna kronika. 19 • v madžarščini, nemščini in rumunščini. 19-20 Koncert skladb J. Straussa. 20-40 •- BUDIMPEŠTA II. 843.5-360 20 kw 17-40 Pevski 4. 18 18-40 Lahka gl. (RO). 19.40 Simfonični 4: 1) Bartok: Dve sliki. 2) Stravinski: »Petruška«. Dirigent E. Ansermet. 20 • v nemščini, italijanščini, angl. in franc. BUKAREST 1875.160 150 kw 6 Jutranja oddaja. 12-15 Napovedi. Objave. 12.30 Pisarn 4. 12 50 • v nemščini. 13 Nadaljevanje 4. 13.10 Napovedi. Poroč. 13-30 Nadaljevanje 4. 14 Poroč. 17.30 4 komorne glasbe. 18 Predavanje. 18-15 Božične pesmi. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19-20 Božične pesmi. 19.45 Beethoven (O1)- 20 Nemška ura. 21 •- 21-25 Božične pesmi raznih narodov. 21-50 • v nemščini in italijanščini. 22.10 O- 22-20 • v francoščini. FRANCIJA I. Glej seznam postaj na strani 14. 7.30 •• 7.30 Kramljanje. 7.40 Koncert. 7.55 športno predavanje. 8 •. 8-20 Com-ment retrouver les včtres. Oddaja za begunce. 8.30 šolska oddaja. 10-45 Koncertni spored. Vmes književno predavanje. 12 Comment retrouver les v6tres. Odd. za begunce. 12.15 Mlad. u. 12.30 •-12-50 »Memorial de France«. Oddaja v spomin v vojni padlim Francozom. 12-55 Zanimivosti. 13 15 Koncert. 14.15 Zvočna igra, ali koncert. 15 Komorna ali simfonična glasba. 16.15 Zvočna igra ali solisti. 17 Koncert zabavne glasbe. 17-35 Družinska ura. 17-45 18-15 Montpel-lier in Limoges (Q) ■ HoRBY 265-1131 100 kw 12.05 4 lahke glasbe. 12.30 Poročila. 13 Šolska oddaja. 13.30 Solistični 4. 14 Predavanje. 14-20 4 lahke galsbe. 17.05 Harmonika. 17-30 Predavanje. 17-50 O-18.45 Predavanje. 19 19 30 Kabaret. 20.10 Predavanje. 21 Plesna glasba. 21.30 Predavanje. 22 •. ITALIJANSKE POSTAJE 6.30 Poročila. 7 Napovedi. Plošče. 9 do 10.30 šolska oddaja. 11 Borza. Plošče. 11.25 Predavanje. 12 Napovedi. •. 12-15 4 orkestra Angelini. Vmes ob 13 13.45 • . 14 Zabavna glasba. 14.30 Klavirski 4 (M. Collina). 15.40 Otroška ura. 16 Napovedi. • . 16.15 Oddaja za vojsko (• in Zabavni spored). 18.40 4 zabavne glasbe. 19 Napovedi. •. 19.30 Simfonični koncert. .20.30 Simfonično vokalni 4. 21-45 Poročila. 6.30 do 10.15 isti spored kot Italija I. 11 Operna glasba. 11.20 Koncert lahke gl. 12 Napovedi. •. 12.15 Pisan 4. Vmesb ob 12.30 Politična kronika. 13 13.15 4 zabavne glasbe. 13.45 15.40 do 16.15 Isti spored kot Italija I. 16.15 Italija I. 19 Napovedi. •. 19.30 Operetna glasba. 2015 Simfonična glasba. 20 45 Enodejanka. 21.15 Zabavna glasa. 21.45 NEMŠKE POSTAJE Glej seznani postaj na stran 14. 4 Berlin: O- 4-30 Berlin: •. 5 eBrlin: 5.20 Berlin: 4 RO. 6 Berlin: •. 7-20 Leipzig: Zabavna glasba. 8 Berlin: •. 10 Dunaj: Solistični 4. 10.35 Dunaj: 4 BO. 11.30 Berlin: •. 11.45 Frankfurt: 4 lahke glasbe. 13 Berlin: •. 13-15 Danzig: Zabavna glasba. 14 Berlin: •, 4. 14-30 Hamburg: Komorni RO. 15 Hamburg: Koncert operne glasbe. 16 Berlin: •. 16 20 Leipzig: Pisan koncert. 17-30 Berlin: Kronika. 18 Berlin: Vojna poročila. 18-20 Lahka glasba. 18-35 Politični pregled. 19 Berlin: •, nato na valovih R.O. RADI Skl ORKESTER KONCEaT! O POROČILA 1 O PLOSCE " .19 315,8 m, 225,6 m, 243,7 m in 338,6 m pisan koncert. 21 Napovedi, •, nato kon-cer tzabavne glasbe. SOTTENS 443.1-677 100 kw 7.10 O- 7.15 •. 7.25 4 lahke glasbe (O)- 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.30 O- 12-45 •. 12-55 Pisan 4. 17 Bern. 18 05 Mladinska ura. 19.15 •. 19.25 Pisan drobiž. 20-15 Književna kritika. 20-35 Simfonični koncert RO. J. S. Bach: Božični oratorij«. (Izvajajo solisti, zbor in RO). 21-30 Predavanje. 21.45 •. TOULOUSE 386.6-776 120 kw 14-15 Harmonika. 14.30 O- 14-46 Lahka glasba. 15 Operetna glasba. 15.15 Salonski orkester. 15.30 Glasbeni spored. 16 Kino orgle. 16.15 Lahka glasba. 16.30 Napevi. 16.46 Simfonični orkester. 17 Zvočna slika. 17-30 4 lahke glasbe. 17.45 18.10 Operni orkester.