t
r,
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto • . •	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
i
j u
3 I
J
TELEFON: CHslsea 3—3878
NO. 280. — STEV. 280
GLAS NARODA *
Listslovenskiludelavcevv Ameriki.
I The largest Slovenian Daily in the United States.
q Issued every day except Sundays |	and legal Holidays.
|	75,000 Readers.
la...
Entered ss Bscond Olzss Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., nnder Act of Oongrais of March 3, 1870
TELEFON: OHelaea 3—3878
NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 30, 1934. — PETEK, 30. NOVEMBRA 1934
VOLUME XLII. — LETNIK XI II.
OGRSKA JE ZAKRIVILA UMOR ALEKSANDRA
NAJNOVEJŠA JUGOSLOVANSKA SPOMENICA DIREKTNO DOLŽI OGRSKO VLADO SOUDELEŽBE
Jugoslovanski delegat Fotic je ogrsko vlado direktno obdolžil soudeležbe pri umoru, dočim je zunanji minister Je vtič obdolžil le ogrske oblasti. Morilci so nemoteno odpotovali iz Ogrske. — Madžarske oblasti zanikujejo, da je bila zarota skovana na madžarskih tleh.
William Green prerokuje hudo zimo
PARIZ, Frncija, 29. novembra. — Francijo je ;'.elo presenetil odlok najvišjega italijanskega sodišča, da Italija ne bo izročila francoskim oblastim dr. Paveliča, voditelja zarote proti jugoslovanske mu kralju Aleksandru. Francozi resno dvomijo, da bi bil deležen Pavelič v Italiji nepristranskega procesa.
Ženeva. Švica, 29. novembra. — Jugoslavija je po svojem delegatu Konstantinu Fotiču pri Ligi narodov v sredo vložila 78 strani dolgo spomenico, ki naravnost dolži ogrsko vlado, da je bila z zvezi z umorom kralja Aleksandra v Marseillesu
Spomenici so priloženi pismeni dokazi v podporo fotičeve trditve.
Ta protest je posebno pomenljiv, ker obdolžujt
STRAH PRED FRANCOSKO
NEMŠKO ZVEZO
Poljska se boji, da bo Francija prišla z Nemčijo do sporazuma. — Ta sporazum bi bil na škodo Poljske.
Varšava, Poljska, 2!>. nov. — Poljska vlada ni objavila u-radnega naznanilu tri«4«!«- francoskega odgovora na nazmini-iiilo poljske vlado, da Poljska no misli pristopiti k vzhodno-loearuski pogodi »i. par pa se zagotavlja v uradnih krojili, da j«- Pol jska sprejela ta odgo-vor v dnliu francosko pol jske zveze. Tudi vladno časopisje ni razpravljalo o francoskem odgovoru. Vslcd tega pričaku-
DILLINGERJEV TOVARIŠ JE BIL USTRELJEN
George Nelsonovo truplo je bilo najdeno v obcestnem jarku. — Malo prej je ustrelil dva zvezna detektiva, j
i
Chicago, 111., 2!). novembra, j Truplo (»eorge Wlsona ji' bilo j najdeno prestreljeno s krogla-"
TOKIO SNUBI ITALIJO IN FRANCIJO
r. je poljska javnost, da ho urad-, r!
Japonski zunanji minister Hirota skuša pridobiti Francijo in Italijo na svojo stran. — Obe državi proti opustitvi pogodbe.
Tokio, Japonska, 2!). nov. — mi dveh zveznih detektivov H.: Zuimiiji minister Koki Hirota E. Ilollisa in Sam. P. Crow- P"'dlagal Franciji in Italiji, leva, katera je Nelson prejšnji <la S(' pridružita .Japonski in dan ustrelil v boju v čikaškein S1' odpovesta washingtouski j predmestju Harrington.	| mornariški pogodbi.	■
S tem, da je bil ubit George Tu Prošnja je bila poslana | Nelson, čigar pravo ime je Le- l;o poslaništvih, in Hirota boj ster M. (Silles, je pri življenju ' l""';lkal lia <MUr"Vor, predno bo' Še edini tovariš Johna Dillin. jajioiisko od|M»ved predložil ee-gerja, John Mamilton. < Istali , sar.'u-
člani Dilliiigerjeve roparske! 1)a Pa s<* .i*' Japonska obr-
ŠTEVILO NEZAPOSLENIH ZA
POL MILIJONA NARASLO
WASHINGTON, D. C., 29. novembra. — Z
armado nezaposlenih, ki je za pol milijona večja kot je bila lani, stoje Združene države na pragu šeste zime v depresiji. Napovedovanja vlade se niso u-resničila. Število nezaposlenih se je povečalo namesto zmanjšalo.
DRŽAVNI PREOBRAT V BOLIVIJI
naravnost madžarsko vlado, medtem ko je zunanji j no tI:lzimlliIo 0 t<.m ohjavi, 7AlJ Ull]H. so ,,nfp0 večini'ustre-!aa Francijo in Italijo, ki minister Jeftič v svoji prvotni spomenici, ki jo jepianji minister Josip Heck, ki l.jeni, nekaj pa se jih nahaja v|sta tll,,i uydpisali washington-
/ opravil ni imel priložnosti j jo tem razpravljati z maršalom samo. .Josipom pilsudskim.
ta sporazum bi bil sklenjen na John Hamilton te kodo Poljske.	j na. Po boju
predložil svetu Lige narodov, samo obdolžil ma-!s,,,li,.i za,il,li drugih "».i"'»h zaporih, džarske 'oblasti**.
Spomenica trdi, da je bil umor izvršen
tega, ker je madžarsko vlada dovoljevala, da so živeli teroristi na madžarski zemlji in ker so gotove ogrske oblasti pomagale tolpi morilcev in teroristov, da so mogli vstanoviti na ogrski zemlji pravo zločifisko šolo.
Morilci so bili izbrani na Ogrskem iz skupin teroristov, ki so bili skrbno izvežbani v posebnih taboriščih.
Dalje dokazuje jugoslovanska spomenica, da so morilci nemoteno odpotovali iz Ogrske in so bili preskrbljeni z madžarskimi potnimi listi.
'Odgovornost Ogrske*\ pravi med drugim spomenica, "obtežuje dejstvo, da jugoslovanska ni kdar ni prenehala pritoževati se proti terorističnim zarotam, ki so bile skovane na ogrski zemlji, in ki so imele za posledico dolgo vrsto atentatov, ki so dosegli svoj višek z zločinom v Marseillesu in "ni nikdar prenehala zahtevati primernih odredb, da se to delovanje vstavi.*'
Spomenici je priloženih tudi 18 fotografij in| med njimi tudi slika hrvatske narodne organizacije Ustašev v uniformi. Ravno tako spremlja spomenico več potnih listov, katere so izdale oblasti v Budimpešti in s katerimi so teroristi nemoteno potovali.
Predsednik dr. Salamanca je bil vržen z v ade. Predsedništvo je pre-v z e 1 podpredsednik Tejada Sorzano.
Buenos Aires, Argentina,
Xelst»novo truplo je bilo naj-
sko pogodbo, ki pa sedaj nista L>;, lloVt.mhni. _ Zarotniki udeleženi pri londonskih po-
<leno v obrestnem jarku blizu i tfajanj jih, je to storila samo iz Niles Center. Bilo je -olo in j diplomatične uljndnosti in pri
Nemški problem je sedaj v pokrito s plahto. 17 krogel je	U4' l,I,a* l»osta povab
niitovo-
vrgli s predsedništva dr. Da niela Salamam- ater so najbr-
o	- . ,	> •
že s tem hoteli preprečiti usto-1 "iskega tajnika lieeiije novo izvoljenega Jiled-seduika Francisco Ta mayo, ki bi imel prevzeti predsedništvo "). marca. Podpredsednik Jose
razglas, v
ospredju. Jasno je. da je Fran-	preluknjalo njegovo telo. Pre-j	državi ugodno
cija pustila Nemčiji odprta	iskava je dognala, da sta de-,1i1'-
vrata, da se pridruži vzhodno-	tektivn Herman K. llollis in i Ameriška delegacija je pre-
loearnski pogodbi.	Samuel P. Crowley, katera je j .H" naznanilo Japonske, da sejj uis Zajeda je izda.	,
Dobro poneen pisec zatrjuje	v torek zvečer ubil Nelson v'w odpovedala mornariški | katoroni iiascnan ja. da je pre
v listu 4 Wieezor VVarszawski\	boju blizu Barringtona. dobro | v:odbi 27. oktobra in	j predsedništ vo z oziroin na
tla bo poljski vpliv v medna-	,„|.rila na svojo žrtev.	eija .i«' odgovorila, da odpove- to ||a ^ ^ Salamanca odšel
rodni politiki zelo zmanjšan, V boju pri Barriugtouu je I di ne more sprejeti. Angleška i y ('|UICo. Takoj j»-odn dil stro-
ako pride do sporazuma med	bil z Nelsonom še nek druglije- delegacija je prejela isto mi- J ^ (.rn/uro ^ pridejo ve-
Francijo in Nemčijo; in še več:	,,uv tovariš in sicer naibrže i znanih* .'»O. oktobra i" ' "
FRANCIJA SE ODPOVE SAARU
smrtno ranjen in oba begunen sta njegovo truplo vrgla v jarek.
Saarbruecken, Saar, 27. no-j Washington, D. C., 2!>. nov. vembra. — Francija se je od- j Justični department pravi, da povedala boju za plebiscit v j«, bil (ieorge Nelson edini zlo-Saaru ter je s tem zagotovi je- I činec, ki je ubil ver kot enega na za Nemčijo pri plebiscitu v i zveznega detektiva. Nelson je
jbrže | znanilo .;»>. oktoi.ra m je -J;»-!sti |y tježt.lt>
nie"-ova že- puiicein o«lgovorila, da upa, da	.	..... ..
iijt^tii.i /a 11	ji --i- , . . Brzojavna poročila, ki pnha-
SO vsi tr e oobe"- i bodo svoj korak odložili do le-.. . .	1	.
so si tuj. jH.o. ^ j	J jajo iz La Paz, nazmiii \;\ |o, da
avtomobilu detektiva ta l.».>.».	(|r Salamanca odstopil od
London, Anglija, 2\K nov. —Ipredsedništva, toda ta poročila niso bila potrjena. Druga
1 na. Po j nili v
. (Vowleva To« la Nelson je bil
Angleški i'.' ameriški delegati niso razburjeni v sle« l poročila, <la je Japonska povabila Francijo in Italijo, da oilpove-
jauuarju velika večina.
Neko nepotrj«*no poročilo pravi, da sta s«> francoski zunanji minister Pierre Laval in kancler Hitler sporazumela, da Francija ne bo več vodila pro-
ustrelil tri «letektive.
Ko sta v torek zvečer padla v boju z Nelsonom Hollis in Crowley, je justični »lepa rt-inent izgubil svoja dva najboljša detektiva. Poleg teli
bo več grozila, da bi poslala v Saar svojo oboroženo silo. ^	A ,	, V zameno za to pa je Hitler
ZhNE.VA, Švica, 29. novembra. — Ogrska jej obljubil, «la je Nemčija pri-objavila splošno zanikanje dolge jugoslovanske'pravljeiia 1»«»gajati se za od-spomenice glede marseillskega umora obenem sikm» carskih rudnikov. protiobdolžbarfii, da ni bila ogrska, temveč jugoslovanska vlada moralno odgovorna.
Ogrska v svojem odgovoru zatrjuje, da morilec ni bil nikdar na Ogrskem. Ogrski delegat trdi, da je Bolgarska sredi oktobra obvestila Jugoslavijo,
tinazijske propagande in «la ne, j,. Nelson ubil detektiva W\
Carter Bauma, ko j«* bil zapleten v boju z Dillingerjem in njegovimi tovariši v hotelu
Spider Lake, Wis.
PRIDELEK PREMOGA
V S0YJET. RUSIJI
Moskva, Rusija, 27. nov. — Produkcija ]>remogJi v Rusiji
ne|>otrjeua |»oročila pa zatrjujejo, tla se dr. Salamanca nahaja kot ujetnik v glavnem stasia washingtounsko pogodbo, j mi vojaškega poveljstva boli Zastopniki obeh držav s«> pre- f vijske armade v Villa Montes.
D«> tega preobrata j»
• i	--i	ii liajbrže vsled tega, ker je dr.' tovale so začele v velikih mno-
povcdala mornariške pogotlbe. ,, ,	. " .	«u«, m>/,««.eu. * v« iikiu umo-
..... »Salamanca odstavil vrhovnega , žinah
poveljnika boli vijske armade i generala Knrique Peiiaranda del Castillo ter mesto njega imenoval za vrhovnega poveljnika Generala Jose Lanza.
pričani, da nobena sredozemska mornariška sila ne b«» od-
Tako je izjavil William Green, predsednik American Federation of Labor, ki je prepričan, da bodo prihodnji zimski meseci najhujši izza leta
Ameriška Delavska Federacija je dognala, da je bilo meseca oktobra t. 1. v Ameriki 10,(571,(MK) oseb brez dela in zaslužka, dočim je znašalo njihovo število meseca oktobra lanskega leta le 10,122,000. Trgovina j«' v tem času nazadovala za tri odstotke.
Jutri se bo vršila v Warm Springs, (»a., važna konferenca, h kateri je pozval predsednik Roosevelt načelnika zvez^ nega reliefa Hopkinsa, zaklad-.
Morgcnthaua m u°lje«lelskega poti tajnika TugMella.
Razpravljali bodo o važnih socijalnih problemih, s kat«iri-mi s«* bo morala baviti administracija to zimo.
Zvezni relief bo najbrž pre-ustrojen v nekakšen kreditni zavod, čigar naloga bo, dajali potrebnim družinam večja posojilu, s katerimi si bodo za7 jamčili g«>spodarsko eksistenco. Redne podpore iz javnih blagajn bodo polagoma popolnoma odpadle.
Značilna je tudi sledeča (ireenova izjava: — Meseca oktobra je ilobivalo trideset odstotkov več oseb podporo kot. pa meseca oktobra lanskega leta. Novih prilik za delo ni. i Nekatere tovarne,, ki so tekom prišlo poletja še precej dobro obra-
Rim, Italija, 2!>. novembra. Cratlni krogi niso bili še obveščeni, da namerava Japonska povabiti Italijo, da se odpove mornariški pogodbi,
Italijanska vlada je mnenja, da je wash i ngt onska pogodba „:l most., i., h jo preprečila' lm®lnovan tekmovanje v oboroževanju na morju Vsled tega se ho Italija še dalje držala te pogodbe.
odpuščati delavce.
JAPONSKI MINISTER ODSTOPIL
General Penaramla je bil
lijoni ton za relo leto 19.'53.
Naročite se na GLAS HAftODA.
največji slovenski	v
Združenih državah.
i vi«	• * D i ii, i c\ii r\ i znaša za letošnje leto ze SO mi-
da so sli teroristi i z Bolgarske leta I "jL na Ogrsko,.... .	.	—
. . .	« e	jhjonov ton v primeri s mi-
da tam vežbajo hrvatske terorialte.
Ogrska tudi zanikuje, da bi bila zarota skovana na ogrskem ozemlju, ter mesto tega zatrjuje, da se je započela v Jugoslaviji. Ogrska pravi, da ima hrvatsko revolucijonarno gibanje, čegar povzročitelje je mogoče najti po vseh evropskih državah in v Ameriki, svoj izvor v nezadovoljstvu z notranjim položajem v Jugoslaviji in sicer zaradi beogradske politike.
Ravno tako zavrača Ogrska trditev, da bi bila
PRINC JE DOBIL
NAGRADO	Washington, D. C., 29. nov.
Bukarešta, Romunska, 20. j Predsednik kongresnega oilbo-novonibra. — Prestol on asled ™ ™ mornariške zadeve Vin-nik princ Mihael je dobil na- soii je rekel, da bo zahteval za
za vrhovnega poveljnika v decembru, ko je bil odstavljen nemški general 11. Kundt po porazu bolivijske armadi' pri trdnjavah Arce in Alihuta, kjer je bilo ujetih 10 tisoč Bolivijcev.
grado 1000 lejev ($10) za spis slučaj, da Japonska	.ppppAVTO
o Krištofu Kolumbu.	Kvasliingtonsko mornariško^po- rMrUTLIl
Mihael je primerjal oba ve j godbo, da Združene države	AD|
lika odkritelja Marco Pola, ki zgrade po 5 bojnih ladij za i jo z Evropo, in vsake tri japonske bojne la-uba, ki je odkril d je. Vinson je rekel, da se bo-
je seznanil Azij Krištofa Kolumba Ameriko Ker je to prvi denar, ki ga je princ zaslužil, ga bo spravil za spomin.
KOMUNISTIČNIH ORGANIZACIJ
do Združene države držale po washingtonski mornariški pogodbi določenem razmerju med Ameriko, Anglijo in Japonsko
5-5-3.
— Japonski no moremo za nobeno ceno dovoliti enakosti)
Bukarešta, Romunska, 27.
novembra. — Romunska vlada je razpustila vse komunistične organizacije po celi deželi. Aretiranih je bilo več oseb, katere pa so bile po večini izpuščene.
zatrjuje, da madžarski irrendentizem nima namena zopet pridobiti Hrvatske. Janka Puszta, ki je o-
značena kot taborišče teroristov, je samo navadna v mornarici, — je rekel Vin kmetija.	Uon. — Ako se Japonska od
O^ki delegat EckKardt tudi pravi, da bo Ogr-'jZ	£ ^SfS t
ogrska vlada pomagala hrvatskim teroristom in ska v kratkem objavila se natančnejši odgovor. dovoli iz kateregakoli vira do-' ponske
Tokio, Japonska, 27. nov. — Japonski proračun v znesku enega bilijona jenov za armado in mornarico je imel za posledico odstop finančnega ministra Sadanobu Fujii.
Kot vzrok za nepričakovani odstop je navedel slabotno zdravje, toda znano je, da je nasprotoval proračunu na če-' trtkovi seji, ki je trajala celo noč.
Washington, D. C., 27. nov. | Združene države hočejo v sporazumu z Anglijo obdržati mornariško razmerje 5-5-3 tudi za slu eaj, da Japonska odpove wasliingtonsko mornariško pogodbo.
Združene države so pripravljene skleniti z Anglijo sporazum, ki ne bo imel z posledico tekmovanje vo boroževanju, t da pod pogojem, da mora to razmerje ostati v veljavi z vsako mornarico, ki jo bo v bodoče zgradila Japonska.
f
"GLAS NARODA" -L'
NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 30, 1934
i Si—J
Glas Naroda"
Owned and Pnbtlabed b j «OTKNIC PUBLISHING COMPANY i A Corporation).
L Benedlk,
tko corporation and addreaaea of above officers: mi lirahaHm. Ne« Yerfc City, N.

ALAS NARODA (Voire af the People)
Poj Except Sundays tod Holidays
li eelo leto toUo m
It pol leta le Četrt leta

l>
. fa.00 . $3.00 . I1A0
Za New I or k ca celo leto	$7.00
Za pol leta .....................$3.50
Za InosematTo aa eelo Leto......17.00
Za pol leta......................13.00
SokeerititloD Yearly 96.00
▲dvertlaeaMnt on Agreement
"Glaa Naroda" lahaja vsaki dan ltviemM nedelj in premikov.
Dopisi brea podpisa in osebnosti se ne prioWujejo. Denar naj se blagovoli peMlJatt po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se a— tndl prejftnje bUallftge nasnani, da hitreje najdemo naslovnika.
■fllAH NARODA". 21« W. ISUi Street, New York. N.
CHelsea 3—3878
'	SAMUEL INSULL
Samuel Insull, .star finančnik, ki je s svojimi delni-farji spravil revne sloj t* prebiva Uiva <»b milijoni* in mi lijone dolarjev. je 1 • i 1 pobegnil iz Amerike, kn so mu postala t lit ] >re vročo.
Najprej ji* šel v I\raiieio. odtaui pa na Balkan.
Povelja, naj se vnw v Združene Vlržavo in naj pred (»diseeni izpj-ica svojo nedolžnost. je enostavno ignoriral. Ameriki avenije so ga morali takorekoč s silo privleči v * 'hieago.
Obravnava proti njemu je jireeej dolgo rasa trajala, »orotniki so se pa le dve uri posvetovali ter proglasili, d.\ g a ne smalt.rajo za krivega.
Pregovor, da ni pri .Bogu in pri porotnikih nobena .<1 var nemogoča, se je zoj»et uresničil.
Izi! I proeesa je ameriško javnost silno presenetil.
Ljudje so žareli precej glasno govoriti. <la je v Ameriki le težko spraviti v jeeo Jiogatega človeka, pa naj zagreši še take neustavnosti.
Nekaj je pa Itreba poudariti. Sistem porote je mogo ee dober v slučajih, ki so preprostemu človeku kolikor toliko jasni.	10	\ * * 9 |)lj||F.lf;
O krivili ali nedolžnosti Samuela Insulla bi pa nikakor ne smeli razpravljati porotniki, katerim sta pravosodje in velefinaiiea španska vas.
Dokazi Mržavnega tožilea so bili precej tehtni, toda »orota, pa naj si je še itak o prizadevala, jih ni mogla te-.ieljito razimieti.
Saj so bili eelo strokovnjakom preeej nejasni.
Porotnikom se je iSmilil duševno in telesno strt sta-?<* in so si mislili:
— Denar, ki so ga izgubili delničarji pri Iusullovih :odjetjih, je tako ali Itako izgubljen. Insnll ga jim ne .•ore vrniti. AH bodo delničarji kaj na bol jšem, če ga pu-Ijemo za par let v jeeo? Ali ni starec želdovolj kaznovan z bankrotom svojih podjetij ?
Ta misel jih je navdajala, ko so razpravljali o njegovi krivdi in nedolžnosti.
lit odgovorili so, da Samuel Insnll ni kriv.
Ko .brilo nekoliko boljši časi 1m> ta pravorek marsikoga, ki nima prav poštenih namenov, podžgal k nepo teiii delavnosti ter l>o morda s pridom obral lahkoverne-:"e — katerih nikdar ne manjka — za težko prislužcne groše. - mw SiP fcfriftti f 3 tHi£i ffVI|ti
Ako bi zadela Insulla težka kazen, ne bi imel v bolJoee t id i k o posnemo valee v.
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
Razvajen tek šepeče "mrzle narezke" — dočim "mrzli narezki9' glasno zahtevajo
RUPPERT'S BEER
"MELLOW WITH AGE "
Vaša sosedna trgovina ima Ruppertovo — pripeljano naravnost iz naše pivovarne. Če je nima, „„	potem telefonirajte nam.
JACOB RUPPERT BREWERY
ATwater 9-1000 ali, če je bolj prikladno
New Rochelle 573—574 •
ZA LONti ISLAND Fieldstone 3-6736
\
&%
SORODNIKA ALI PRIJATELJA V DOMOVINI Nf MORETE BOL) RAZVESELITI KOT ČE MU ; POŠLJETE DENARNO POŠUJATEV ^A BOŽIČ
Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji-I	vo po dnevnem kurzu.
▼ JUGOSLAVIJO
f 2.M .......... Din. 1M
tBJS .......... Din. tM
S Ui .......... Din. 309
(12.25 • »••..•an Din. M Din« 1M9
V ITALIJO
Za
S 9.35 $18.25 $44.M 188.20 $176.—
Lir 1M Lir 200 Ur 500 Lir IjOOO Lir
XEE SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OORl ALI DOLI
■a tapUfllo vetjih meator kot sgoraj navedeno, bodlU ▼ dinarjih lU lirah dovoljujemo le bolje pogoje. ■STLAČILA ▼ AMBKIftUH DOLARJIH
la liplaWli t i-— marate »Mleti..........8 6.75
810.— - " ..........810.85
815.— " » ...... ... 816—
82e<~~ " " ..••.">.... 821.
840— " -	.....141.25
tSt — " "	iiiii
Prejemnik dobi ▼ ste rem kraja izplačilo t dolarjih.	> j.
» pristojbine $L—.
SLOVCN1C PUBLISHING COMPXNY wGlto Naroda"
NIW TORB. N. Y,
Dopisi.
Brooklyn, N. Y.
Dasi ravno je moj prvi dopis v Glas Naroda prišel na svetlo v precej drugačni obliki kot som ga jaz napisala (no ja, kaj J km* oni, Če pa prido vmes kaka zgaga, potem ni čuda, ee jo kaj narobe) ne bom ol»upala, ampak bolj nakratko boni naredila.
Navdušena, kot sem vedno za lepo slov. potjo, sem se v nedeljo IS. novembra udeležila "Rlovanove** prireditve1, kateri j«' obhajal 2()-letnico svojega obstoja. I\ društvu,* kot so vitli, jo pristopilo precej mladih mooi. s eimer mu je za-sigurnna še lepa bodoenost. Za težke skladbe, ki so jili peli bez uajmanje bibef gre gotovo zasluga njibovoiuu jn'vovodji Mr. Hude-tii.
Deklamacija 4*Pesein Slovenska", ki jo je proizvajala Miss Hudo tako eiistvoim, jo bila izborna. Njej kot tudi zlo-žitelju Mr. Leo Zakrajšek-u
gre gotovo kar najv«*eje priznanje.
Spevoigra "KovaiVv štn-dent*' ji' bila v najboljših rokah in vsak posamezen jo bil popolnoma kos svoji vlogi.
Dvorana so je kaj hitro napolnila, tako da je za mnoge zmanjkalo sedežev, pa vseeno se je oboinstvo v poznih urah vse zadovoljno razšlo, vedoe, da prihodnjo nedeljo, 25 novembra, se nam zopet obeta lop veeer, katerega liani je priredilo našo najstarejše pevsko in dramatično društvo ''Domov in a".
Kaj hitro jo bila dvorana zo-j>et polna, kakor da ljudstvo j j„ tu<j; pretoklost pričakuje zopet nekaj izredno-|je (vlstiu Bil je 4 termine <ra. In res, nismo se motili Tako kot pri "Slovanu'\ smo bili tudi tli vsi navdušeni, posob- (j0Sp0(j Stefan Banovee je no ob pesmi "Ob lepi mmln ,„. sam«. i^riljuhljVu iiumI sl.iv«-n-Donaviter smo toliko easa , skil|| j ju,istVOIIK nillpak Vob-ploskali, da smo priklicali i»ev-j <v 1-.js];ni UuVl	tnjenMleih.
ee nazaj. <la so nam pesem mo-,^,. Vll.||llvj SI1M, si SVesti, da rali še enkrat zapoti.	jjMI n:lš priiiodnji župan g. Ste-
Sevoda gre v tem v prvi vr-1 fan Banovee. sti hvala in priznanje našemu dionemu gospodu Anton Su-belju.
Igro "Veleturist'', nad .'» lire traja joe o, so igralci pogodili. da je boljše sploh niso mo- John Slalwnlnik in Frank j gli. Oproste naj mi, ee no ime- Seli \va iger. Vsi t rije so tu vi nujem vsakega jxisebej, ker Kly vziroji-ni in izšolani v na-1 |>otom bi s<* dopis zopet provoe šili višjih šolali ter ]»oziiajo \ s<-j raztegnil. Toda Miss Franei potrebe za narod. Možje so v Ho!ešokove pa vendar ne starosti let ti*r so nikakor smem izpustiti, tako izvrstno | ne more smatrati, da so prejo rešila s v.M O vlogo tako naiv- mladi za fjolitieno polje, ne kmeke punce, tla je kar ne' Dolžnost ljudstva je. da vo-raorpin pozjibiti. P(j?<azala je s limo straight tiki-t: župana in tem, da jezmožnanast.f?>iti ta- .tri alder,nane. Nikar ne izbi-	"^"V.1 T,U'\-\n ^ ! ""' i '-.h«".-
ko kot kmečka punca ali pa rajte me<l kandidati, ker 1, V	Hobi let. Dt»-j| .
mestna gospodična, ka^or pač eor bomo poraženi na vsej čr-j	'>"»n«»vo Vvi\- ' I
potreba zahteva.	ti. Kosanje bode prepozno. Mi ^skem, Dolenjsko. \ starem
Peter Zgaga


JAcqb RuPPEtf

Beef
•CS'dKTH
izfl^l

K,

MEMP.FR KKEWERS' H'• A KI) OF TRADE IMC.
DON'T SAY BEER- SAY RUPPERT'S
njegova prouajati. timpnk gii mora r- j imeti za domačo uporabo. I*rej man in j<» pokazal svojo pošle )»n mora napraviti prošnjo na nost napram ljudstvu.	j zakladniški department t«-r se
I pri tem poslužiti formo štev. jl.">41, ki jo dobi pri "Internal Revenue Servieo"\ Tako \ i;io ni podvrženo davku.
F. H., Virginia, Minn. —
"Dopisa" zato nismo pri«>li-j r-ili, ker ona stvar ni bila dopis.; Za aldermano so bili predla-i pač pa oglas. Oglasov pa noj gani trije kandidatjo. kateri • priohčnmo brezplačno, so bili od navzočega ljudstva 1 vsestransko odobreni. Kandi-S4i: Martin Skala, ml..
NAJDENA MORSKA FOSAST
Znanstveniki v Drine«' Rn pert, B. (('ana<!a, so na ■ K < - -In, da sestavijo /<- zelo razpad lleke • Ihlne [|)o|sk<
l nek ri-\"ancou-
čevljev, deloma |>o-in
Naši v Ameriki
ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOKOČ£ SLOVENSKE NOVI- || CE IZ NASELBINE.
— Frank Velieie v Ditls-burghu je dobil žalostno >pn-loeilo iz starega kraja, da je nemila smrt ]»retrgala nit življenja njegovi sestri Ani \
o truplo
Hiša-ti. kalej O je na i "ič na oloku olizu velja.
j Žival je dolga ! : ma i azka vi> kož«j, j raš«*eno z dlako, plavut« i konjsko glavo.
!■ ZiiaiistveniUi pravijo, da ji1 i to vrsla iehlhyosaiii'iisov, ki so ; živeli v pradavni dobi, ko so i se ribo pričele preminjati v • j »lazi vee iti lezti na suho.
T., žival ji- niiši-l ribič Smi-
Ider<iro?n in innoiii ribiei Sn ka-pitani raznih ladij že dolgo i poroeali, da so ži\\l videli, i Njeno truplo je pripeljal v j Prince IJupet ravnati'lj kanad-jj iskega ribjega urada dr. Neal . ki pravi, da je žival po-proil kakimi tremi lne-
potreba zahtev
Toraj obema društvoma hočemo, da bo prihodnja mest-4<Domovini" in "Slovanu" na zbornica v naši večini, ker čestitam k uspehu, obenem pa je v Ely naše prebivalstvo v seveda želim, da nas eno ali veliki večini, drugo kmalu zopet pozabava s' Torej volite, da bo naša zma-svojo prireditvijo.	ga in naš ponos, da nas bodo
Margaret h Durcic. j druge skupino tujerodeov pri-
j poznalo, da smo zaveden na-Ely, Minn. J rod, da znamo ceniti svojo l ju-Dno 2*». novembra zvečer	kadar za to p*-ide prilika,
bilo sklicano zborovanje Anic-'	p<»dsodnika ali Special
rikanskega Jugoslovanskega judge je kandidat Jožef Muh-Kluba, katero seje vršilo v j vidi ali kakor ga podoniače dvorani Washington šole. Snia- * nazivamo "Dr. Muck". Tudi
tra se, da je bilo do tisoč oseb prisotnih v dvorani. Osobito lirati Hrvati so so udeležili toga zborovanja v polnem številu.
Zborovanje je bilo sklicano v svrho prihodnje mestne volitve, katera se bo vršila dno 4. decembra. Na dnevnem redu je bilo, da se vslcd ljudskega mnenja vrši zborovanje dne 16. novembra. To se je storilo vsestransko. Nato je sledil predlog, da se imenuje kandidat za župana. Imenovan je bil zaslužni rojak Stefan Banovee, ml. S kratkim obotavljanjem je sprejel kandidaturo, nakar je sledil buren aplavz navzočega ljudstva. Banovee je bil soglasno sprejet brez o-pozlcije, fcajti v njegovi osebi
njega vsestransko volite. Yča-si le prav pride, če jo naš človek na takem mestu, to bo njemu v ponos.
Končno vas prosim, pojdite vsi na volišča, no izostajajte doma iz kakšnega koli vzroka.
II koncu obveščani še, da j«1 naš rojak Frank Zgonc, sedanji alderman, vzel ven svojo kandidaturo kot župan dne 24. novembra.
Za Jugoslovanski Klub: Jos. J. Peshel.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Radovednež. — S posebnim odlokom zakladniškega depart men ta lahko napravi sle-
herni družinski oče doma 200 vidi ljudstvo izkušenega mo-galon vina, ki ga pa ne sme
kraju zapušča: očeta in mater, tri brate in štiri sestre.
—	2(>. novembra j«* po dolgi in mučni bolezni v Olevelandu umrla Maric Tomšič, roj. Mi-helie. Pokojna je bila stara 4:? let in zapušča žalujočega soproga in pet otrok. Doma je bila i/, vasi (Jradišče, fara llru-Ščo na Primorskem, kjer zapušča mater, brata in sestro.
—	V Lorain, Ohio, je Johanna Ja nzik, rojena Pogačnik, stara 4(i let in doma iz Staro Škofje Loke na (»oreiijskem izvršila. samomor. Zapušča moža ter dve odrasli hčeri.
—	V (Vketon. \\\ Va.. so se poročili v cerkvi sv. Tomaža: Kari Sega s Frances Kocjan-čič in Aleksander Waitkus z Amalijo Korošec. V soboto se bosta pa poročila še Frank Okoliš ie Antoni Sluga.
Prebivale« m v bližini Van-eouverja je bila ta žival poznana in so ji dali ime Morda' ter pravijo da je potomec " 1! iase.llučka l ička ('adboi*>-saurusa*\ ki je l»il Sil čevljev dolg in njegove (»0 čevljev dolge tovarišiee "Penda". To dve živali je videlo že veliko število ljudi.
Zoper boleče sklepe
zahtevajte svetovnoslavni
ANCHOR PAIN -EXPELLER
Pain-Expeller vedno prežene bolečine
BLAZNIKOVE
Pratike
za leto 193£ IMAMO V ZALOGI
Cena 25c
s poštnino vred.
V kratkem bo gotov Slovensko- Amerikanski
KOLEDAR za 1. 1935
Cena 50c
USODA.
\ bližini mojega rojstnega kraja, v Otaležu, mali vasici, ležeči Hii«l cesto, vodečo na Tolminsko, j«, pascl krave Anion Zaje. ki so ga je, ko je bil star dvanajst let, lotila silna želja po knjigah.
Kar iznenada mu je prišlo. Xa šibki podlagi, ki sta mu jo bila dala župnik in učitelj, jo začel graditi svoje znanje.
Vse, kar mu je prišlo pisanega ali tiskanega v roko, je ob nedeljskih popoldneh proučil s pomočjo učitelja, ki se je zanimal zanj.
V	starosti petnajstih let jo z žu pn i kovom priporočilom v
žepu odšel preko Rovt, sv. Treh kraljev. Podli po in Vrli-I nike v Ljubljano, kjer so ga j vzeli v Marjan išče. I < »d prve do pete Šolo 'je bil
najboljši učenec, ko je imel stopiti v šesto šolo, so ga pa potrdili in je tri dolga leta dragonarje služil.	*
Kot zrel mož se je vrnil v gim.lazijo in po treh letih lia-j pravil maturo.
j Nato je služil dve leti delo-' ma za hlapca, doloma za pisarja, da si je prihranil nekaj goldinarjev in odšel na Dunaj študirat jezikoslovje.
V	Ljubljani se je v prostem času precej priučil angleščini, fiancošeini in italijanščini, do-eim je češko, poljsko in rusko govoril kot da hi bil že vse svoje življenje v Pragi, Varšavi ali Petrogradu.
Na Dunaju mu je šla težka I za hrano in stanovanje, no, pa j boja za vsakdanji kruh je bil , vajen, saj ga je bojeval od svo-(je ga sedmega leta, ko sta mu umrla oče in mati ter ga jo občina prevzela in je moral pasti krave, da se je enkrat na dan soka, kompivja in zelja najedel.
; Kil je najbolj reven mod rov-! ninii, toda ponosen, da bi raje lakote umrl k«»t pa prosil ali sprejel ponudeiio podporo, i Par ur na dan jo žagal drva, za kar mu je dal prodajalce stanovanje v kleti. ' V zgodnjih Jutranjih urah je snažil čevlje v hotelu, ob večerih in nedeljah je pa gonil I vi tiljako v Pratru. ! Bogat i ljudje ga niso hoteli, <la bi jim poučeval otroke, ker je bil prerevno oblečen, in j v boljšo družbo ni mogel iz 1 istega vzroka.
j Tako so jiotekla štiri leta v si rada 11 ju, bedi, trpljenju in u-, čeiiju.
; l če nje mu je delalo najmanj •preglavic, ker jo imel čudovit dar za študij, ki so mu jo posvetil.
! tč i I se je arabščine, perzij-ščine, sanskrita in raznih ind-skih jezikov.
Profesorji so so čudili njegovemu domnevanju in napredku.
Z odliko jo napravil doktorat in vos učen jaški svet presenetil s temeljito razpravo o orientalskih jezikih.
Neka znanstvena ustanova mu je dala tisoč goldinarjev nagrade.
In tedaj se j«' Anton Zaje, doktor filozofije in bivši kravji pastir iz Otaleža, v tridesetih letih svojega življenja prvič spodobno oblekel in se po petnajstih letih prvič do sita najedel.
Petnajst let se je boril s kruto usodo in sijajno zmagal.
Zvečer tistega dne, ki je bil najlepši in najbolj srečen zanj, se je odpravil z Dunaja v domovino.
Na kolodvor jo dospel v zadnjem trenutku, ko se je vlak j že pomikal.
| Zavihtel se je na stopnico.
*	j omahnil ter tako nesrečno pa-
NrlfA(]A	tračnico, da mu je ko-
216 West 18th Street New York, N. Y.
lesjo odrezalo obe kolenom.
Par ur pozneje je v ' niči umrl.
nogi, nad bolniš-
r
II
GLAS NARODA'
NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 30, 1934
_PL
THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. B. JL
KRATKA DNEVNA ZGODBA
Cl^Ll__'i--'.____:___ »•■• •__" > , r r;. '.t-

NEPRICAKOV ANI IZID .
K«lisoii je nehala čitat;, ker j«> opazila, da gospod lord lie pa/, i na etivo. In Ion I nil i ttpazil ni, «la je miss Kdisou m'I in la I »rati. Sole čez nekaj ča-.-a, ko je njegova tajnica ill u-praviteljiea knjigo zaprla, je osvestil.
"Xadaljevala liova drugi pot, lonl, z«li ><■ mi, «la sle u-trnjeni.'*
'M'trujen? X<-. mU- Kdisoii. ni^em utrujen, pač pa raztresen. Misli mi mi lt-le I mg ve kam."
** liogve kam. To tli dobro, vaša milost, ker .-e v trenutkih, ko vam begajo misli na vse strani, vedno spomnite neprijetnih ur. Vdajte s,. žalosti."
**To je res.**
4" I .i*rd, ali nikakor ne moro-te jHizahiti'"
* Zakaj ne hi odpiMili!"
"Tega nikakor."
"Vidite, loid, to ni dohro. Xm'-ete odpust it i »itin. ki ga slej k«■ prej ljubile ni brez ka terena vam ni živeti.**
**l>a. \ -e to llMM'e hiti r«--. I on si* j«« vsekakor hotel loeitl <ld IlielM*.
Miss Kdi^on ni na t<» ni«'* od govorila.
"Sami veste." je nadaljeval lord, "tla je ta!:o hotel. Vse kar sem Moril jaz, je bilo za radi east i našega imena in njemu V korist. Xe Spodohi -e za ljudi našega položaja, da hi
jemali dekle, ki ni nič in nih-
* i * ee.
4*To«la. lord, ni šlo za de klela slabega obnašanja."
Koliko stane Otrok?
Z OTKOCI. kakor pravi stari |ir«»-g»\<>r—ni nakupnih stroškov. |»ar |ia vulrzet an j«*.
.Morila nt' moret«> dosti storiti r. njihovo olilrko in i njiliutimi reviji. ko jih raztrga jo. T.mIu re malo holj vpo^tf-vate mleko v njihovi <1 i -jet i. jih .MOKETE hraniti linij«*—/.;» MANJŠI draar.
Vrednost tirane ne dolm-u tisto, koliko hrana TEHTA. Določa, koliko <l«»lir«» prehrane da. In nič. za I > rrno. ne d;i toliko dolire prehrane fvot m!eko. Mladim telesom iHiinaga rasti. 1'nniasa j i h p:>|iravljati. Združuje < hniiut«', ki jih potrdili-jejo. soglasno z nepojasnjenim VI TALAKTI^M.M PKINCH'OM. ki je edinole v mleku.
Imejte s SVOJIM otrokom manj stroškov—s trni. da ga hranite iu ohranjate zdravega—da pije ver mleka. .le dobro zanj!
"V to se sploh -nisem spuščal. ( lan naše družbe more vzeti dekleta, ki mu je po družabnem položaju enaka. Henri ni hotel slišati mojih nasvetov, ni hotel izpolniti svoje dolžnosti. Po mojih prvih bese« lah je planil kakor vihra. Rekel mi je, da j«* me«! nama vse končano in «la ga ne boni v življenju nikdar ver videl." Lonlove t le I SO se ol'osile *
solzami.
"Samo od vaše milosti je odvisno. Ioni, da -e vrne. Saj prejemate od *nj«'ga vsake toliko časa karte z njegovim na slovom."
"ha, dobivam, a kak.-in- so 1«- karte.' Hladu«'. Vljuden, kar prevljutlen j«* po-tal ta nitij -ill. Xe ljubi lile ve.v
• Kako morete trdili. lor i. ko mu ni-te še nikoli o.lgovo-rili na njegove k: 111«*K«l«> vam pravi, da ne čaka n:i «*n<» samo vaš<i be<<*«lo, pa pohiti na /.a .j k valil.'"
Mpustit i -— tu prav i pristati na njegove na<"-rte, a tega nikdar ne moreni."
-Ifekii -te, lord, da vas vaš -rti več ne ljubi. Ali p;| -1«• \ i sami gotovi, pro-im. da g«s lju hite
"So stvari, miss Ivi i son, ki jih vi ne morete razumeti, če-|irav imate plemenito sive in veliko bistrimi duha. Vidite, -v.ijega sina ljubim lakti po-iiosno kakor nežno. Toda ka!' I)eshimir ne more nikdar pri stati na neke kompromise. (V Henri tega ne ve in ne more »lojeti, sem iz dolžnosti nasproti samemu sebi prisiljm, da ga nimam vee za sina."
"< Mi, lord, ali ne veste, da ste izpregovorili te besede s solzami v očeh .'"
**.ločem zara«li tistega, kaše n«' da vee popraviti. Vidim, <la mi je usojeno, da umrem osamljen." *M>h, lord..."
"Krivičen sem. miss Ivii-on, priznani. \'i ste me rešili o-samelosti. Blagoslavljati moram dan, k«» -te prišli v moj dom, da bi mi bili tajniea, u-praviteljiea in čitateljiea. Kako lii živel brez vas! Xiti sam ne veni. Vaša družba mi je *v radost in veselje. <'e nje vi zapustite... "
"Jaz sem srečna lu, lonl!" "Zares ne razumem, gospodična, kako morete 1 > i t i srečni v službi starega posebneža. S svojimi triindvajsetimi leti bi
potrebovali drugačne d r u-žbe."
* Vedno ste bili tako dobri nasproti meni, lord."
"Otrok, to je moja sebičnost. In zelo sem žalosten, tla vam ne morem dati v tem »lomu drugačnega in boljšega I ožilja, ki bi bil vreden vaše plemenitosti in visokih naravnih in umikih odlik vašega «lu-lin. Skratka, miss Edison, zel.i sem žalosten, tla vas ne morem postaviti za kraljico tega dvoren, zakaj mislim, «in bi se ta o-kvir spodobil vašim plemeni tem čednostim in - sposolruo-
stim."
"Lor«l, ali sem vas prav u-mela Oh, vsi tre peč«-m od v«*-selja. Tak položaj l»i I• i 1 zame prevelika čast."
"Xe, nasprotno, ta dom bi bil - tem počaščen.*"
"<>»i, n«-, lonl, nisem pozabila. kar <te rekli mahi prej. .laz -••m <amo d«*kl«\ ki ni m«'- in nilie«'."
lega nik.ikoj- ni moči reč:. ll« kJ«-ta vaših -vojstev s«» več vredna kakor dekleta iz najuglednejših iu nujo.iličucjših »Iružin. hohro vem. koliko ste vre« ni i in sem prepričiin, da l>i častno nosili moje ime."
" l'a vendar, lord, «iasi sem ganjena nad vašim mnenjem, vendar mislim. «la \ pretiraviite, ker ste " Ker -em .'" "Ker ste, lor« mo jo poroko s | lenrijem... " "\ i s Heurijein... t Zakaj mi nist«*, otrok, tega že prej jNivedali ?"
Bala sem se, da ga ne bosb* pomilostili."
f*Otrok, nisem ^a )M>miIostil jaz, ampak vi! \':uš;i milost ga vrača očeMiemu «iomiL 1'ojtii-te, jNijdite, najdite ga in vrnite! \"ruito očetu in cehi! Zdaj bom lahko umrl, ker vem, da bost«- vi !nieli mul ns©»4o mo^je-g«i sina!"
Želodčno zdravilo,
Id tudi kožo očisti
"Valjwriiisit. lml , 1.1. «ikt. — M«ij.-i soscd.-i. mlu«l<> »h-kl«'. mi j«- tožila. «1m
ima gbiv«i1h»1 in mozolje. Itekla sem ji, naj poskuša
TRINERJEVO GRENKO VINO
in jm> j«ir tfiliiih s?' mi je prišla zahvaliti. — Mrs. J. S.*' Trinerjev.. Creukti Vlilo izristi sistem. .Klpravi žnjega nečist.ist, Mlpravi zaprtje, pli-n«' in glavoliol. vshil eesjir ilnlti linli koža u»v«> življi-nj«*. in v>i mozolji i■/. Kiuejo. Trinerjev«i linMikn Vino nživi narodni sloves že 4.1 let. IVi vs«-li !«>-karuarjili. Jus. Triiier 1'orp.. ]:'».!:: s. Asldatnl. (Miiea^o. III.	— A«Iv.
KONEC KNEŽJE PRI LEŽNICE
Xa Dunaju j«1 umrla baronica Luiza PoglodoNvskii. Živela j<* v bolnišnici, kamor so jo prinesl:, je«Iva S dni. Zdravniki sti takoj videli. <la ne ho nič z njo, kajti imela je liri po, ki j«- ustavila njeno šibko, izčrpano srce.
Le malo ljudi na Dunaju pozna preteklost Lllize Poglo-J i lovske pod tem imenom. Kaj-jti Poglotl.nwska je istovetna z
I Lui/.o Kohinlion, ki je bila ne-k«i«*i velika in strastno ljubezen nadvojvo.le ()tona.
DVE SIROTI
Spisal A. D. ENNERY
L'rit;
XVII.
Lafayette ni prikrival svojega zadovoljstva od trenutka, ko je pritisnil veter in pognal ladje naprej kot da hoče •nadomestiti izgubljeni čas.
Zdaj je šlo samo za to, da bi jih ne doletela nezgoda, predno dosežejo ameriško obalo. Najbolj se je bal markiz krajev, kjer so se križale poeti i ne ladje, vozeče v razne smeri. Bal se j«' slučajnega srečanja z angleškimi ladjami i * i spopadov z njimi. Tudi je vprašal kapitana, ee je mogoče izogniti se tem nevarnostim.
Vojl s« n|lti » »
lonl, preprečili
GLAS NARODA"!
zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo.
PO ŽELEZNIŠKI NESREČI V DRŽAVI MASS ACHUSSETS
ii
Kup lesa iti razbitega železa — to je vse, kar je ostalo po kol iziji tovornega vlaka z lokomotivo v gosti megli pri Clinton, Mass. Štirje železničarji so bili usmrčeni.
Jttte^k. L,A .....fi&fc' •	,
liazmei je. ki ga je imel natl-vojvo.la z Hobius«iiiovti, je bilo znano slehernemu prebivalstvu cesai'ske prestolnice. Ko s« je liadvtijvoda seznanil z njo, je bila Kobinsonova mlada operetna pevka. Xjen oče je bil renomirau profesor }»«*t-ja pri Carltivem gledališču, kje je njegova hči tudi debatirala in kjer se j«* križala njena pot z na 11 vojvod o. Se ne '22 let stara se je Hobinsonova na ljubo svojemu knežjemu ljubimcu o.lopovedahi gledališki kari jeri ter se preselila v Widen, kj«T ji j«' ari stok rat uredil stanovanj«'. Iz tega razmerja sta se rodila dva otroka, za katera se j«* oče zelo zanimal. Ko .j«1 na. I vojvoda hudo zbolel, se je Rohiiisouovo preselila k nje-j mu in mu požrtvovalno streglal do smrti. l*o pogrebu je zato nakazal cesar Frane Jožef Ro-binsonovi li«H),(MM» zlatih kron. pt> katere st. aitirali seči v žep avstrijski davkoplačevalci. S tem denarjem je hotel zasigu-rati v prvi vrsti bodočnost nadvojvo.lovih nezakonskih o-trok.
Toda prišlo je drugače. Denar je dobila v roke Robinso-nova in z njim je pritegnila k sebi poljskega baroniča Poglo-dowskega. Ta je bil strasten kvartač in je zaigral tisočake prav kmalu. Takti je prišlo, ila je bila Poglo.lovvska ž«» v prevratnih dneh nekdanje monarhij«' brez sredstev za življenje. Xjena otroka sta se morala prilagoditi trdim zahtevam življenja. Sin je postal elektro tehnik, hči pa guvernante. l*o zneje sta se oba izselila v Ame riko.
Poglodowska j«' ostala sama na Dunaju, kjer je vedno bolj propadala. Xekateri aristokra ti, ki so vetleli za njeno preteklost, so jo podpirali, toda ket so i sami živeli v tesnih razmetali, ji niso mogli pomagati k brezskrbnemu življenju. O-staia je prepuščena usodi, ki jo je pritirala takt) daleč, tla je časih blodila po ulicah, dokler ni srečala kakšnega starega znanca iz boljših časov, ki jo je vzel za eno noč pod streho ter ji dal malo prigrizka.
Tako je prispela Poglodowska nekoč slavna in sirom monarhije znana operetna pevka' in priležnica avstrijskega nadvojvode, do svoje zadnje postaje. Umrla je v bolnišnici, zapuščena od vseh, ki so ji kdaj zavidali razkošje in ljubezen habsburškega dvora...
i
te
faročite se na "OLAS NARODA " največji slovenski dnevnik t Združenih državah.
Kapitan mu je odgovori! z neprisiljeno iskrenostjo in dobrodušnostjo, ki se je črnino o«l-ražala o<| nemira, izraženega v generalovem glasu in pogledu.
Dragi general, — je dejal, — vse. kar vam moreni odgovorili, je samo io, da smo imeli od nosno, da ste imeli doslej srečo, da zagledali na obzorju angleških ladij.
Kapitan se je zasmejal, videč, kako mučijo generala težke skrbi. In nadaljeval je;
—	Odkar so v Londonu zavohali sklep francoskega kralja, da pošlje v Ameriko pomožni zbor pod vašim poveljstvom, napenjajo ti «-i-gani vse sil«', da bi nobena la«lja s francoskimi vojaki ne priplula d«i obale njihovih kra-nih kolonij, ki o njih trdno upajo. «la jih iio«lo ubra nili pred uporniki pod vodstvom vašega prijatelja Washingtona.
—	Kar imenujele vi dokaj zaničljivo upor,
gospod kapita \ — j«' odirovoril Lafavette, _
je pravična in velika vojna, čije «-ilj je vreden. «la opozori nase vse evropsk«- «lržav«> t«»r priiio-l jj bi njihovo naklonjenost Aniern-atiom in njilm-vemu slavnemu vojskovodji.
—	\ por ali vojna, — j,, zasmeial k ipi tan, — zato ni nič manj r«-s, da Velika lirita nija tr«lno upa. «la bo -časoma t«i zadevo uredila.
—	Saj baš v tem j«- napaka, verjemite mi.
—	je o«lgovoril general; — čim bolj s«- ho nam reč zavlekla ta vojna ali, kakor pravite vi. u -por. tem močnejši bodo uporniki, da se bodo lahko borili proti angleškim ••Ham. Vsak dan vidi nove čete. kak.i se pridružujejo Washing-tonu. 1'por s«' ho kmalu razširi! po vseh južnih pokrajinah, ki se še niso udeležile vojne, ker čakale na njene prve izide.
In jaz trdno upam. — je zaključil general,
—	<la bo pravična stvar zmagala in tla bomo mi s svojim navdušenjem in hrabrostjo k tema znatno pripomogli...
—	K večjemu če bi nas m«'«l vožnjo angleške ladje ne zadržale bolj nego si želimo. Proti kratkemu srečanju z njimi namreč ne bom prav nič ugovarjal, nasprotno...
Toda kapitan je bil že opazil na generalovem obrazu izraz nezadovoljstva in takoj je vt-del, da se general pripravlja ugovarjati mu.
—	Vražja strela! — je vzkliknil živo. — Človek bi se zjokal nad tem, tla je mogoče misliti na sredstva, kako izogniti se angleškim ladjam. < 'ujte, markiz, v tej zadevi sit« nam namenili klaverno vlogo!... Zapovedati mornarjem, naj jo z razpetimi ja.lri popihajo, čim zagledajo sovražnika; to pomeni zahtevati nekaj nemogočega od njih.
Kapitan je čutil, da prekipeva v njem srd. in zato je dejal generalu:
—	Pustiva ta pogovor, gospo«! markiz; žal sem spoznal, tla -e v tem pogledu ne strinjava.
—	Jaz sem pa prepričali, — mu je govoril general, — da se bova strinjala tistega dne, k.> bova oba stala pre«I sovražnikom. Takrat, dragi moj kapitan, pokažejo mornarji in vojaki, kaj zmore junaško srce...
—	Bog vas usliši! — je dejal kapitan. In s tem je bil pogovor končan.
Ko je bil markiz krenil k svoji kabini, se j • obrnil kapitan k mornarju, stoječemu pri krmilu.
—	Ali vidiš dobro vse naše signale? — ga je vprašal.
Prettno je odgovoril, je mornar glasno preste! luči; ta čas je pa pristopil krmar, stari Mathicu, ki je stal dot loj skrit za jamborom.
—	Ah, to si ti, Mathieu! — je vzkliknil kapitan; — čutili sem se, ila -i bil legel k jmčitku, ne da bi nii voščil lahko noč.
—	Tjegel k počitku?...* je za mrmral Mathieu in puhnil pred se gost kolobar dima. --Počivati v času, ko lahko človek vsak hip zbu-de, da hitro zavzame svoje mesto na krovu?. .. Je pa že bolje ostati kar na krovu!. ..
Ozrl se je na kapitana in nadaljeval:
—	To je gotovo tudi vaše mnenje, kapitan,
saj ste tudi vi tu. .. In prepričan s«'in, tla ostanete še dolgo tu, kajti \ š;ik hip n;i< lahko preseneti vražji ples.. .
In stari Mathieu je o.lve.iel kapitana na levi ho k ter pokazal z r«ik«» na obzorje, rekoč:
—	Kaj vidite tam doli, kapitan.'
—	Kje, taillle?...
—	Vraga, poglejte v smeri moje roke... in čakajte tako dolgo, dokler ničesar ne zagledate.
—	Ah, Mathieu, je odgovoril kapitan, ko je j zaman gledal že dve minuti. — kaj se ti je zmešal.
starina ?
—	Počakajte, kapitan. Toda kapitan j«- hotel oditi.
—	S prostim očesom ne vidim ničesar, zato grem po ilaljuogle.l.
Ze je bil na -topnieah. vo.lečih v podki-QV
ko je Mathieu vzkliknil:
se nismof	v;i.	i r. i
| — .Nikamor ne hodite, kapitan, tu je... Kvo,
rdeča... poglejte, modra... Tam... tam... vidite.'. ..
Kapitan je dohro viti.*]. Planil je po »lopni-eah in v naslednjem hipu je iij| ž«, zopet pri krmarju: od razburjenja se je v«*s tresel.
Xasloiiil je tlaljnouled na ograjo krova, kjer je bil zagledal prve luči, in čakal. Xaenknn je pa vzkliknil:
—	(iiomskn strela, ^,-ij to so signalne rake-
iu zelen«'. kapitan!
11111
—	Xaše š,» j«' «lejal Mathieu.
—	Torej -«. Angleži! — j«« vzkliknil kapi-I tan. — Poglej, n I«'če. potem i ia l»eh\. . malo «la-
< «-z nekaj minut, ki jih je porabil za temeljito opazovanje obzorja, je prišel kapitan do prepričanja, «Li se bliža angleška eskadra.
—	Tristo vragov! — j«- vzkliknil in krepko stisnil knnarjevo raniti, — t«> j«' znak za tesnejše stike med ladjami. A" tem ni mogoče 1110 titi... Sieer pa, ozri se malo okoli. Mathieu.
Pomolil je krmarju daljnogl«'«!, n-koč:
—	Videl sem. česar nisi videl s -vojimi očmi pa naj so še takti bistre. .. Poveljniška halja je dala znamenje in druge ji odgovarjajo... Ali
j\idiš phmieiičke, dvigajoče kvišku, kot tla i prihajajo iz molja
—	Rail imam t»* plnmcnčko in lučicc, — je odgovoril stari mornar, ki j<* bil postal naenkrat vesel in živahen... Kdeii, dva. trije... in tam doli zopet eden. dva. trije...
—	Kar znaša z admiralsko hitijo sedem ladij-- •
—	Tem bolje!... telil bolje!...
Krmarje bil v«*s navdušen. Mel si je roke ii: stopical nemirno okrog <vojega kapitana.
—	Kapitan, — je dejal tiho, — ni š«» treba ničesar povedati vsem tem gos po« lom. Verjemite mi. tla bo bolje, če zved«i še|«» v zadnjem hipu, <lu siuo naleteli na sovražnika.
—	Tn«li jaz mislim tako.. . Samo midva, starina, morava imeti tiči o.lprte in ukreniti vse potrebno.
—	Za boj, je-li.. Xa to sem že mislil.
—	Potrpi, Mathieu!. .. Mudi se ti kot da greš na svatb««.
—	Komaj čakam. «la bi s«' začel ples, kapitan.
—	Saj se nikamor ne mudi, dragi moj Mathieu. Xajprej -«' je treba pripraviti za ples, ki po njem tako hrepeniš, treba je imeti pripravljeno ples-no godbo... V ta namen grem takoj k svojim častnikom. Ti Mathieu, pa poskrbi, d«*i bodo v redu jadra in krmilo. Xaše ladje morajo hiti čim tesneje skupaj. Xa t<» je treba op 1-zoriti vse krmarje.
—	To skrb prevzamem tudi jaz, kapitan!
'Dalje prihodnjič. 1
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne.
Knjigarna "Glas Naroda"
"GLAS NAROD A'1
GORA LEZE...
^^^1—T
ROMAN IZ ŽIVLJENJA , ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 30, 1934
THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. S. A.
33
—	Torej tako? Mislil sem, <la ste lepo besedo "zaprav-Ijivost" drugače mislili. — Čudno se mu zategne obraz. — Pustite me samo, z novim časom v miru. Rajši gospodarite kot je gos]K»daril vaš oče, Bog mu daj dobro, in vso bo zopet dobro!
—	Moj oče * Tako? Kdo pa je napravil dolg na posestvo? 7~ Komaj l*určeler to izreče, ko opazi, da s to besedo ni prišel pred pravega. Xekaj godrnja pred se in vzame kos pečenke s krožnika. Nato pa v zadregi dvigne oči. Kar je molčeči pogled starca njemu govoril, je pognalo kri v njegov obraz. — Xo, da, da! — Krožnik porine od sebe, kot bi ga minil vsak tek. — Rajši govoriva o kupčiji.
— Dobro! Govoriva o kupčiji. In dajte mi nekoliko mir, da povem, kar mislim.
—	No, dobro, pa govorite! — Purčeler vstane, potisne roke v hlačne žepe. stopi k oknu in čmerno strmi skozi rdeče listje, ki je zagrinjalo okno.
—	Denar potrebujete! Nikar pa ne mislite na oni razdejani gozd tam ogori! Zanj ne dobite, kot danes stoje stvari, niti dvajset tisoč.
—	Moram se smejati!
—	Kdor bo danes kupil gozd, bo videl samo polovico gozda poleg druge polovice, ki se pogreza. In kar danes še stoji? Kdo mu bo povedal, da bo jutri še stalo? Pred zimo, dokler zemlja ne jKimrziio. lie more misliti na sekanje. Do pomladi ne more spraviti vsega lesa v dolino. In tukaj leži posekani ies na drsečih* tleli. Kje je zapisano in protokol i rano, da s]h>-
% mladi, ko pride — pa Bog obvaruj — velika voda, pogrezajoča se tla ne bodo požrla lepih stebel in že pripravljene klaf-tre?
Purčeh-r se obrne od okna in odgrnc jopič s prs, kot bi mu bilo vroče.
—	Sedaj imam pa dovolj! Ali bi rad dobil moj gozd za slepo ceno? Tukaj pa se boste opekli,.častiti gospod Žid! Nobenega lesnega trgovca ne potrebujem več. Gozd bom sam posekal. Samo, da )tokažein, koliko je še tak gozd vreden.
Počasni koraki prihajajo po stopnicah navzgor. V sobo stopi star hla|)cc, brez sape in s |x»tmm obrazom.
—	(JosjmmI Purčeler!
—Za božjo voljo, kaj pa je?
—	Tam gori sem bil v gozlu. Gospa me je poslala, da malo pogledam. Iti slabo izgleda. Slabo. gos|H>d! Padlo je drevja, da bi ga bilo treba sekati nekaj dni. Cenim na tisoč klaf-ter, kar je zemlja pokopala pod seboj.
Purčeler prebledi po celem obrazu. Tako stoji nekaj sekund. Nato pa mu šine kri v čelo in z vzkipečo jezo, kot bi bil ^hlapec kriv nesreče, stopi predenj in zakriči:
—	Osel, od Boga zapuščeni! Kako mi moreš ravno sedaj * tem priti v hišo? In s takim poročilom?
—	Toda gospod ?
—	Ven pravim! Hočem imeti mir! — In ko stopi hlapec prestrašen čez prag, pograbi Purčeler vrata in jih zaloputne. — Vse pride čez mene! Vse! Vse!
In naenkrat mu je bil bližji jok kot pa zmerjanje. Tresoč se po vseli udih, gre proti naslonjaču in se vrže v blazine.
Rufel vstane. Obotavlj?aje se približuje naslonjaču in se praska za ušesi.
Purčeler ga pogleda.
—	Ti? Tako? Si še vedno tukaj?
—	Hud udarec, dragi gospod Purčeler, vas je Sedaj zadel! Toda pri tem ne prenaredi ničesar, kar sem vam hotel l>ovedati. Sedaj pa mi blagovolite dovoliti, da vam povem svoj nasvet —
—- Nasveta ne potrebujem! Od nobenega človeka ne! _
Purčeler poskoči. — In če vse pride čez mene, hrib, pivovarna in vse umazano židovstvo! — Purčeler stoji trdno in nikdo mu nič ne more.
Rufel ne izgubi svojega miru.
—	Da, gospod Purčeler, le postavite se! In pustite umazane Žide pri miru. Žid je so nedolžne stvarice. Rajši poslušajte, kar vam hočem povedati. — Potrpežljivo gre korak
za korakom za Purčelerjem. ki v kipeči jezi hodi po sobi. _
Petdeset tisoč vam preskrbim proti dobrim obrestim. da morete izbrisati dolg. In kar ste še drugače dolžni, bo poplačano. Toda ta ubogi gozd tam gori bomo pustili v miru. Kar lesa že leži, ka bomo pozimi spravili v denar in bomo odplačali lep del dolga. Kar pa bo tam gori še stalo, bomo pustili stati. Tako ne boste prav nič vrezali v meso svojega otroka in vaših otrok otroke. Tudi vi potrebujete malo lesa. Sedaj pa malo pazite! Toda prosim vas, da zopet takoj ne zykrieite! Ljudje, od katerih mislim dobiti denar, zahtevajo varščino in zagotovilo, da toliko časa, dokler na posestvu stoji vknjižba, ne bo zmanjšano na vrednosti, in da bodo obresti v redu pla-čevane, ne tako, kot lansko leto, ko je imel pivovarnar eno sitnost za drugo — blagovolite mi oprostiti!
—	E, kaj! Kak zadržek vedno lahko pride!
—	Zadržek lahko pride. Imate prav! Toda takemu zadržku se je tudi mogoče izogniti. In vidim, da ste dolier in pošten mož, gospod Purčeler! — Rufel se zadovoljno smeje, ko opazi, kako dobro so vplivale nanj njegove besede. _ Tn tako odličen mož se ne bo ukvarjal z umazanim delom in naj pusti druge potiti se.
—	Prva pametna beseda, ki sem jo slišal! — pravi Purčeler pomirjen.
—	No, torej! Zato tudi ne morete ničesar pripomniti, če rečem: preskrbe! boin pridnega, zanesljivega moža, kateremu morete brez skrbi prepustiti gospodarstvo.
—	Kaj?! Ali se naj se pustim postaviti pod nadzorstvo*
—	Ali sem rekel kako l>esedo o nadzorstvu? Pri notariu bomo napravili tiho pogodbo — med nami — in jaz vam zaupam, da se boste te pogodbe držali. Vi ste dober in odličen mož.
—	Da, Rufel! Moja beseda je železo. Tukaj ni nič! In odkrito povem: na kaj takega sem že sam mislil. Rad bi imel Simmeranerjevega Mateja.
Iz Jugoslavije.
Strašno razbojništvo v Banat-skem Despotovcu.
Na samotni pristavi bogatega posestnika Lovrenca lleka blizu žlezniške posta je Banal-ski Despotovac je razkril občinski stražnik strašno razbojništvo. Ko je šel mimo pristave, je videl na dvorišču konje, ki niso bili privezani in so begali sem in tja. Slutil je, da se je nekaj zgodilo, ter je pred ograjo klical domače. Ko se mu ni nihče odzval, je preskočil o-grajo ter se napotil v hišo. Že v veži se mu je nudil strašen prizor. Blizu praga je ležala Hekova žena Ana z razbito glavo, liedač od nji* pa tudi ves razmesarjen njen mož, (»S. letni Lovrenc. Stražnik je tekel v Despotovac ter obvestil 1 leko\ ega sina. Orožniki so preiskali vso pristavo ter ugotovili, da so izvršili strašen zločin ljudje, ki so dobro poznali razmere na posestvu. Ile-kovo ženo so najbrž pričakali na dvorišču, ko se je zgodaj zjutraj podala v hleve. V stanovanju je bilo vse razmetano, | ni pa še ugotovljeno, kaj so i razbojniki odnesli. Sosedje in orožniki domnevajo, da je sodeloval pri zločinu sluga, ki
- Do moževega srca
Piše Sidney Snow
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU ti« WEST lSth STREET NEW XOBK, If. I.
PlAlTE NAM ZA CENE VOZNIH LIETOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TCVANJE
BEEFSTEAK PARTY DOMA
kusii«';rn /,«• zdavnaj nix'in j«'
ga je stari Hek najel pred ne- ,H"',ijo	k:,k" 1
i ■ 4 i • • i • i	v«i pril«»ž«\ Pivo	j<- <lv;ikn
kjij tedni m ki ga po razkrit-	,
'	. .	SI*"«*!".
1'OKAZITK mi nutški^:i. ki 1 • i n<- l.il navdušen za lni-fsteak j ki rt \ In »V se ženskam muli prilik:«. s«> tlim ...k-na Y<liiš4'iM>.
M<«ški si iiriv-/j'jo |»i<«l]i.-i-~nik<' in I si ]h>s.*i)]c Ih*Ii» kapi* na glavo. Siin-lia , ni m* koii«-a m* kraja.
Cotllia zaiirra. Vse je vese|a> in «:.»->re volje. Vse vede k mizi. .\a razpolago so kumarici*. oli\e in zelena. St reža j i prinašajo pivo. Toiem pride *tcak na vrsto. Sleherni ga dohj jmi-
k steaku pirat I »olje ka-
jll zločina ni bilo več na sprejo«!.
Take pojedine v javnih prostorih s,» r«'s nekaj !e|H-^a. nikdar ini pa ne 'm šla iz s|Miuiina party, ki jo je priredil moj prijatelj v svojem domu. Pravzaprav njegova žena jo je priredil-i.
K«-*'-. •no na m je liilo. naj domu ne jemo j»reveO in nuj l><>iin> tovni. < Hi pol-enajstih naj pridemo. Še pre.l «-i-o:u sum hili na mestu. Jedli sum orehe in gi ill pregledoval svojo torbo, j igrali jmk.-r. Sem pa tam smo i/.pili v kateri je imel denar in un-'oi«ii stekienieo piva. kazniee. Bil je v to tako zave- | ^»'»-najslih je hila miza posprav rova n, da ni opazil tramvaja,'ljVl,il Vsilk jV ,|oMI *Voj I'^ii^nik.
ki I" nriert»;i ,.„!„;	1 Na niizo hile postavljene kumari:
Tramvaj usmrtil pismonošo.
A' Osijeku je voz električne cestne železnice podrl denarnega posmonošo Milana Devi-ča. Devič je stal ravno na p ro-
je pri vozil zadaj za njim in
m o* i ve. Tudi lednim mrzlega piva
ga podrl na tla. Pri tem je do-1 ui:iIljkjlI<, bil pismonoša tako hude rane J v«-,-kra. se,,, že r-itai in slišal, kakim glavi, da j«' čez pol ure iz- pripravljajo steake. toda v onem slu dihnil. Njegova smrt je zbudi- ■ "»j" j«- Ml«, nekaj p. sei.ne^a in pola v Osi jeku veliko žalost, saj vs''"' '1 ga je kot denarnega pismono-1 št>, kateri posel jo vršil že več I let, poznalo vse mesto.
Velik ko< soenejra s-teaka smo razrezati in ga položili na vr»n" toast. Kaj
tako tlel.
IVt nas je hilo. pa sum pospravili ilva steaka. telitajnen po dva in f>1 funta.
Tukaj je pa navodilo, kako »e napravi steak za tak party. —
— I'otresi steak s poprom in <«ilj pomoči ga v olivno olje. sjtei-i ga in ga lH»l«iži na vr««" krožnik.
Ki! je steak JH*eellT je približno «lve inei ■ leltel. Vzemi oster iiož ter razrezi steak v primerite rezine za send-
\ut-. pa .mi m t it nit a vzirn
NAliAZKN. ampak jih pusti v ol.liki steaka. Potresi >■ papriko, polij v. žit-eo nitgleska-ga musiarda ter žlieiio won-estersliire polivke. I ><m1;iJ dve žli-«-i .sesekljan-.- iti dve žliei sesekljane sladke kutuariee. Vsemi dve žliei presnega masla ler ga položi v malih koščkih j m i steaku.
I»aj nazaj v |hi~ ter počakaj, da -«■ 1». maslo stopilo. Nato daj na mizo. da si gostje sami na pra vi jo sendviče. I 'olevr leira se najbolj pri leže dosti dt-lirejsti vležan«-ga piva. Imejte ^n »lo-volj na ledu. da se -a vsak lahko hr.-z zadrege |H«^luži. -
<'«• je j let moških, ni treha steakot I naenkrat sin^-i. pač pa dru^-ua za jdruirim. Neka nepoi<M'ena ženska je priredila steak party za svojega (trata in štiri njegove tovariš«'. Naslednjega dne je dohjla šiiri ženil ne p, ■■ nudhe
1. decembra:
Liiayetie v Ha v« v HfX v (J«*n<ia 4. decembra:
Manhattan v Ilavre 7. decembra:
Saturnia v Trst Iliinihnrc v Hamburg 1 :trenga rla v Cherbourg
—J 8. decembra:
Cliamplain v Havre
t i1. decembra:
Gen. Von St»-nb«-n v Harnbr cm
12. decembra:
New York v Hamburg
14.	cfecembra:
' Majestic v Cht-rliourg Wasliinglon v Ilavre Conte di Savola v Genoa
15.	deecmbra:
Paris v Ilavre ISremen v Hrero^n
19. decembra:
Albert Hallin v Hamtiurg
21. decembra:
f>lympie v Ch«-rl>ourg
26. decembra:
t»t-iit!><-ti]aiid v Hamburg 29 decembra:
lit- de Kranee v Havre
JUGOSLAVIJO
potujte popolnoma udobno preko havre na ogromnih french line ekspresnih parnikih;
"PARIS" riLE de FRANCE"
15. Dec. — 9. Marca
29. Dec. — 19. Jan.
11ITIIA V< tŽN.IA — IZKtU;NA I»t »KTI! KŽliA — K ti A S X K KABINE
V TIJETJKM HAZIlEI»r V..\ I »VE IN STIKI »»SE HE Svetovno slavna francoska kuhinja. —	Brezplačno vino z obedi.
VAŠA IMtTI-JAt;.\ eoTt'JE '/, VAMI I>f CIIJA V.a natlaljna navmlla in karto pišite na —
SLOVENICpuBusHjKGco. i LEOZAKRAJŠEK
TRAVEL BUREAU	GENERAL TRAVEL SERVICE, Inc.
2:6 West 18th St., New York City 1 302 East 72nd St., New York City
cJreaeK c&rte
Dopisnica, ki je 18 let blodila po svetu
jt* naposled vpudarlo prispela na nv<> j naslov. Dopisnico je
leti umrl I mrla je tmli nje-o- }t\\ Ux zakon v /nretku prav va mati. Sedaj pa je prispela sreeen, .lokler Jela ni spoziui-v 1 ravnik uje-ova dopisnica, lilt t|a jt- njen mož človek, ki po skoraj IS letih.	mu ni (lo ^ tem vet- ho«'e na
! lahek naein kakorsihodi
pri-
2.'». noveinlira 1. 191(» odiMislal *r„	____-	................ «»""■	i>n
tetlanji vojni ujetnik Ivo Mu- Na strašen ^ac^ je umoril svo- (]uiJilt i fle> Sonarja, .olo s tat vi
d ji n i/. Kašina v t verski iniher-	^ JO zeno.	j no in ponarejanjem kt)vaneev.
ni j i v Rusiji svoji materi v V Duvarištvu so zaprli Unn'-|Zalu so tll(,i zapirali in je Travnik v Bosni. Tvo Madjiiijta Svetislj.vr. liakiea. ki je naihil	kreir in prete-
ua to dopisnico ni nikdar do-1 grozen naein lnueil svojo ženo|l>a^ f}'0-'0 f-('110- (),,i s«' M' bil odgovora. Ostal je ves čas in jo nato zmlavil. Orožniki so | Rakič napil in žena zn je zato vojne v Rusiji, ali se je nato komaj ubranili zločinca, tla tra <>znierjala. To ira jo razjezilo, srečno vrnil v svojo domovino raza tj«-i m ljudstvo ni linčalti. , lKl -1° .M' pograbil, jt> zvezal, za-ž«» ob koncu leta 1918. Živel je Rakič sojo preti petimi l«-ti po- j mašil ji je usta ill jt) začel prepoteni v Travniku je že pred . ločil z mlado vdovo .Jelo in je. tepati. Nato pa je vzel razboli jen i likalnik in jo ž njim o]»o-kel po vsem telesu. Žena se je | branila, kolikor se je mo^la, pa ji je razdivjanee v tem ruvanju ž njo zloiyil rttkt) in obe I ii«»Ari- Xaposled jo jo zadavil. Da bi zakril svoj gnusni zlo-i{ čin je pristavil lestvico k vbodu na podstrešje, odrezal k t »s slauineJu ga z nožem vred vr-«<el pole«? mrtvo žene. Xato je poklical sosoilo, češ, da je žena šla na podstrešje po slanino, padla z lestvico in se ubila. Seveda pa mu nihče ni verjel. ker jo bilo takoj očitno, tla jo jo on umoril in celo po strašnih mukah. Ženin brat ga je liotol razsokati s sekiro in so mu komaj ubranili in orožni-štvo jo imelo težko delo, da jo obva rovalo zločinca.
BOŽIČNI IZLETI
v Jugoslavijo:
POD OSEBNIM VODSTVOM
(Dalje prihodnjič.}
MAJESTIC v Cherbourg, odpluje 14. DEC.
Poti vodstvom Mr. Ekcrovich-a. BREMEN v Bremen, odpluje 15. DEC.
If	Pod vodstvom Mr. Wohlmuth-a.
PARIS v Havre, odpluje 15. DEC.--
Kdor zeli imeti prijetno družbo, naj se nam takoj priglasi in če je gotov, naj pošlje nekaj are, da mu preskrbimo najboljši prostor na enemu izmed teh parnikov. Mi bomo takoj preskrbeli vse potrebne listine za potovanje in sploh vse, da bo vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki so se posluževali našega posredovanja, so najboljše jamstvo vsakemu. Priglasite te takoj ta navodila na:
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 West 18th Street	New York. N. T.
OSEBNO VODENI BOZlCNI IZLETI V STARO DOMOVINO
NA SVKTOYNOZNANIII KKSPKKSMH
t pivkn t 'hrrlMiurjni >
AKMKIII
BERENGARIA idecmbra
VJ.Ihu ton
AliKKKl) MAKKI S. vixlilrlj
MAJESTIC is. dec
NnjviH-ji | »ji rn i k svcl:i
(vkn-tMijc ii« »e l»r»'j i M. S. KKKKOViril. voditelj
Up Kaliti«- Ihvm-jm turisii<"in^:i razritla za potnike Irctjcp ra/.nila. 1'ozorua (Histrfžlia. 1'rištiiliiv »lcnar in kllpit«* |ki ni/.ji <-«-iii karto za ija in nazaj. Tak«' ]m»vratiu' M S KEcriivieli karte <o «I\c leti vrljaviw. «'«• ž«-lit«', lahko ]ila«'at«' t ti« 1 i
v olirokih za |iolovanji* na t'unar«l-\Vhil«> Star t*rli. A'praijijtr je!«'<le novih ni%kih "Kx«-urs1i»n Fares" za tja in nazaj.
Za ]hm|r«iliiiostI olirnit«' na svojega lokal, agenta ali

C U N A R D/ \WHITE STAR
LIMITED
25 Broadway, New York
ZAMENJANI DEKLETI
Xa gradu marki ja de D. pri francoskem mostu Arrajouu so jo izvršila zaroka, ki ima zelo uoiiavatlno ozadjo.
Tudi pri Arrajouu jo imol svojo posostvo tudi noki ^rof, ki jo v Ameriki napravil veliko kupčijo. Leta 1916 je umrl v New Vorku, potom ko mu jt' žena v Franciji kratek eas prej rodila hčerko. Navzlic vojni je grofica sklenila odpotovati v Ameriko, da uredi neke zapu-
š«"insko zadeve po svojem po-! kojucm možu. Otroka je dala' za ta ras v ttskrho nt-ki dojilji, ki jt* bila na zol«> dobrem glasu. Posli so grofico zadržali več r.iosocov v Ameriki, a ko M' je vrnila, je hčerkico našla v sijajnem zdravju in sijajno razvito. Dojilja je skrbela zanjo z naravnost požrtvovolno vestnostjo in iifžnostjo, zato ni čudno. <la jo grolica žalovala za to žensko, ko jo tri leta pozneje umrla. Nadomestila za njo ni mogla dobiti in ga tudi ni iskala
Mala komtesa jo rastla, toda čudno je bilo to, tla jo postajala čedalje bolj podobna svoj inekdanji dojilji. Ko je štela 18 let, so ta podobnost po fotografiji dojilje, ki jo jo imela grofica, ni dala več utajiti. Lasje, <i"i. nos, vso je bilo kakor izrezano iz te fotografije, i ločini ni bilo prav nobene podobnost "h z grofovo družino. Grofica je sedaj sama pri sebi tudi razumela vzrok veliko ljubezni, ki jo je dojilja nekoč izkazovala otroku. A to je bil sa-
mo sum, dokazov zanj ni imela. Končno jih je dobila na čuden način. Nekega večera je prišel k njej neki delavce, ki je bil zaposlen na posestvu mark ija tie D. Povedal je, da ima rojen ko, v katero se je bil zaljubil markijev sin. S to iv-jeiiko ji- pa stvar taksna: Prod 18 leti mu jo dala poznejša grof«čina dojilja v rejo hčerkico, ki jo jo bila pravkar roti ila. Nekoliko mesecev pozne-j^ jo pa prišla z drugim otrokom, to jo s pravo grofičino hčerko in mu jo je dala namestil svoje hčerke, ki jo je vzela spet k sebi kakor da hi bila grofičina hči. Ljubezen do lastne krvi jo jo zavedla v ta nenavadni greh.
Stvar so je uredila v vsej tišini. Grofica je priznala svojo pravo hčer, in jo dovolila, tla se poroči z markijevim sinom. Podtaknjeno hčer pa j«' obdržala pri sebi, ker jo je bila vzljubila kakor lastno hčt-r. Postala je tudi nje pravomoč-ni otrok, s tem, da jo je jo po hčeri la.
' v'
OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA