at#«#«?'*# cocmm^
leto XVIII.
V.b.b.
i*1'*'*' ' r! (Celovec), dne 6. aprila 1938
SI. 14
60.110* lloi3Ìa>
. _ -?et7j, P ìi-uxnl^» 0‘Dervaxii»14 -
?rau
-T~i
Ftn«
I SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: .KOROŠKI SLOVENEC".
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Koroški Slovenec, uredništvo, Klagenfurt, Viktringerring 26
ismmmsBBsammmmmmmmmammmmmimmmmmmm
List za politiko, gospodarstvo in prosveto
izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
Stane četrtletno : 1 S 50 g ; celoletno ■ 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25.— ; celoletno: Din. 100.—
«■■■MII—■■—mi—■■!———KUMU II mi
Naš ,.Jar
V zadnjih tednih smo po vseh vaseh in vasicah doživeli nebroj velikih in manjših propagandnih zborovanj za 10. april. Izustilo se je ob tej priliki mnogo lepih obljub nam Slovencem, ponekod pa so govorniki tudi skušali groziti. Tako je v Pliberku znani dr. Steinacher izgovoril grožnjo, da pozna samo „Windische“ in je likvidacija „ireden-tistov“ samo vprašanje časa.
Stališče koroških Slovencev k 10. aprilu smo v našem listu in v okrožnicah osrednje kulturne organizacije pojasnili in utemeljili in z zadoščenjem doznavamo že danes železno disciplino naših rojakov. 10. aprila gremo vsi Slovenci na volišče in glasujemo „Ja!“.
„Ja!“ državi Veliki Nemčiji, nastali 13. marca 1938!
„Ja!“ Tiihrer-ju in kanclerju Adolfu Hitler-ju!
Tako je ugleden slovenski gospodar na Brnci o 1 priliki propagandnega zborovanja zarisal stališče Slovencev. Dostavil je značilne in pomembne misli za preteklost in bodočnost vseh koroških Slo- i vencev:
„Mi koroški Slovenci smo državno mejo vsikdar j spoštovali in ne bomo tega zadržanja tudi ne v bodoče spremenili. Pač pa moramo ob tej priliki poudariti, da so gotovi krogi v deželi našo narodno zavednost in narodno zvestobo črnili in obrekovali kot protidržavno početje. Naš boj proti ponemčevanju slovenske mladine v šoli in izven nje so ti krogi tolmačili nemški javnosti kot boj proti državi.
Slovenci svečano izjavljamo pri tej priliki, da | bomo dajali novi naši domovini, Veliki Nemčiji, i kar je njenega, da bomo dajali Bogu, kar je božjega, in da bomo tudi v novih razmerah držali j zvestobo slovenskemu narodu. Narod naš hrani j dokaze, da smo njegov del in mi to vsak dan in j ob vsaki priliki vedno iznova dokazujemo. Tudi v bodoče bomo vsakemu raznarodovanju postavili naš odločni „Ne!“ nasproti!"
Poučeni smo, da so krajevni mogočneži ponekod mislili, da je sedaj prišel trenutek, ko lahko in ; neovirano izlijejo vso mržnjo proti Slovencem. Tudi osebne grožnje niso manjkale. Vemo, da se j je tu in tam tem mogotcem posrečilo, da so grožnje tudi izvedli. Več duhovnikov je moralo radi njih prehodno zapustiti ravno v velikonočnem času svoje fare. Vemo, da so se izvršile razne osebne premestitve, ki niso prav nič utemeljene v zadržanju dotičnih oseb. O vsem tem nismo pisali, ker smo uverjeni, da so to le krajevni in — tako se nadejamo — samo prehodni izlivi mržnje napram Slovencem. Stališča države do manjšine pa ne bodo narekovali vaški velikoustneži, marveč državpi interesi.
Uprav zato velja Hitlerjev izrek o narodni ljubezni tudi nam:
»Vsak, ki resnično ljubi svoj narod, bo zanj doprinesel tudi žrtve!"
Morda naša pot tudi v bodoče ne bo rožnata. Nanjo smo pripravljeni z našimi slovenskimi žrtvami in zavesti naše dolžnosti napram slovenski zgodovini, napram našim prednikom in očetom in napram naši slovenski mladini.	,
Dunajski Cehi volijo samostojno. Olasovanjski | vodja v Avstriji, Biirckel, je izposloval 'češki manjšini na Dunaju pravico, da avtonomno izvede aprilsko glasovanje. Ima svoje volilne lokale, komisije in celo svoje glasovnice s češkim besedi- i lom. V posebnem razglasu je češki manjšinski svet i poudaril, da je čehoslovaški manjšini prvič orno- j gočeno sodelovanje v javnem življenju in da je j narodna manjšina prvič javno priznana. Jasno je, | da bo izid glasovanja za češko manjšino tudi na- j rodno-političnega pomena.
Povratek avstrijske legije. Minuli teden se je : vrnila preko stare rajhovske meje avstrijska legija, ki je bila ustanovljena iz avstrijskih narodno-socialističnih beguncev in je bila razmeščena po | raznih nemških mestih. Štela je 20.000 mož, njene j motorizirane kolone so bile v domovini viharno i sprejete. Člani legije bodo nameščeni po raznih krajih v Avstriji ter uvrščeni v redne hitlerjevske j formacije.
Cehosiovaška in njene manjšine. Minuli teden je , podal dr. Hodža vladno izjavo glede narodnih manjšin. Poudaril je, da bo vlada zbrala številne 1 zakone, tičoče se narodnih manjšin, in jih izdala v posebnem manjšinskem statutu, ki bo točno o-predelil vladno politiko napram manjšinam in dokazal dobro voljo in pošteno delo državnega naroda. »Manjšinske politike pa nam nihče v inozemstvu ne sme narekovati!" je min. predsednik poudaril. »Storili bomo vse, kar smo dolžni ustavi in naši časti, nadaljevali bomo naše delo na podlagi demokracije in sodelovali z vsemi, ki želijo mir, red in okrepitev države. Razpravam bodo sedaj sledila dejanja." V ponazoritev dosedanjega vladnega zadržanja napram manjšinam je minister še pripomnil, da Nemci na Slovaškem do leta 1918, ko so bili pod madžarsko oblastjo, niso imeli nobene šole, dočim je Cehosiovaška republika takoj dovolila lastno šolstvo. — Nemški listi pripominjajo k izjavam dr. tlodže: čakamo dejanj!
Oborožena Italija. Mussolini je minuli teden govoril o italijanski vojski. Poudaril je, da Italija lahko takoj zbere 8 milijonov vojakov, njena vojna industrija je dograjena in jo nadzoruje poseben komisarijat. Njeno podmorniško brodovje je najmodernejše na svetu, letal ima Italija več tisoč ter zanje izurjenih 30.000 pilotov. Mussolini je končno naglasil, da velja v svetu samo še vojaška sila narodov.
Oborožena Evropa. Nemška vojaška revija »Wehrfront" prinaša pregled oboroževanja raznih držav. O Čehoslovaški naprimer trdi, da ima 1300 izbornih letal in nad sto letališč. Njena vojska je dobro opremljena in motorizirana. Njena vojna industrija zalaga tudi druge države. Sovjetska Rusija je po pisanju revije med najbolj oboroženimi državami sveta. Posebno dobra ie sovjetska konjenica, ki je organizirana v 134 divizijah. Samo vojaških letal bo imela Rusija koncem tekočega leta najmanj 16.000. Revija končno navaja podatke o oboroževanju Italije. Francije, Anglije | in Amerike ter poudarja laskavo sodbo nekega | angleškega vojaškega strokovnjaka o stanju francoske vojske.
Zadnji obupni poizkusi republikanske Španije.
Čete generala Franca so v Kataloniii prodrle do morja. Boji so bili izredno ostri, rdeči so se bra- | nili skrajno srdito, a brezuspešno. Cele divizije so i morale pobegniti v Francijo. Hkrati naskakujejo j nacionalisti tudi že Madrid. Poznavalci položaia v Španiji sodijo, da bo likvidacna republikanske Špa- | nije prav kmalu izvedena. Dostavljajo še, da do- 1
v,Mi brezmesno liubsmo svojo lastno narodnost. Iz Iste miselnosti spoštujemo narodne pravice tudi drugih narodov in ie naša iskrena želia, da živimo z niimi v miru in priiatelistvu. Ne poznamo poima ponemčevanja. Ta težnja minulih stoletii' iz katere so mislili delati morda iz Pollakov ali Francozov Nemce, nam ie enako tuja, kakor tudi mi strastno zavračamo vsak obraten poskus"•
(Iz govora Fuhrer-ja in kanclerja Adolfa
Hitlerja v drž. zboru 17. maja 1933.)
godki v srednji Evropi niso ostali brez vpliva na odločitev v Španiji.
Važno politično dejstvo je sporazum med Anglijo in Italijo. O njegovi vsebini se doslej dozna-va, da si državi zagotovita svoje interese v Sredozemskem morju. Anglija bo varovala italijanske interese v Palestini in v Suezu, Italija pa angleške v Abesiniji in Arabiji ter bo opustila vsako proti-angleško propagando na britanskem ozemlju. Anglija bo Italiji v Ženevi izposlovala priznanje Abe-sinije.
Kitajci so izvedli preosnovo svoje armade in vojsko nanovo oborožili. Listi sedaj poročajo o njihovih uspehih. Baje že prodirajo proti Šangaju, kjer pričakujejo odločilni spopad. Očividno imajo Kitajci namen, da zaprejo japonskim četam zopetni dohod do morja. Po japonskih vesteh spet prodirajo Japonci ob Velikem kanalu in prizadevajo nasprotniku velike težkoče. Stvarne slike o položaju na Daljnem vzhodu torej ni mogoče dobiti.
Politični drobiž. Vatikansko glasilo »Osservatore Romano" je pripomnilo k znani izjavi dunajskega kardinala Innitzer-ja, da je njegovo osebno naziranje. Kardinal je to pripombo nato v posebnem pismu potrdil. — Na Madžarskem se po poročilih listov pripravlja nacionalna vlada, kar bi z ozirom na razvoj v sosednji državi ne bilo tako čudno. — Rumunska vlada je svoj kurz v notranjosti poostrila. — Blumovi vladi v Franciji napovedujejo skorajšen konec, nakar bo bržkone sledila vlada narodne koncentracije. — Švicarji posvečajo svoj interes v podvojeni meri obrambi države. — Stalin je dal ustreliti žene pred tedni obsojenih revolucionarjev, ker so jih osumili špi-jonaže. — »Naša mornarica ni luksus ali parada, marveč nujna potreba in pogoj varnosti," tako je poudaril jugoslovanski vojni minister Marič. — Mussolini je deputaciji Tržačanov obljubil, da v kratkem obišče Trst in bo tam tudi govoril. — V Beogradu so ob navzočnosti kneza-namestnika otvorili italijansko slikarsko in portretno razstavo. — Cehosiovaška vlada je prepovedala vsa žboro-vanja in manifestacije. — Pokrajinski vodja Biirckel na Dunaju je odredil, da morajo vse avstrijske občine, ki so svoječasno imenovale Otona za častnega občana, vrniti diplome in preklicati častno občanstvo. — Premoženje Habsburžanov v Avstriji bo izročeno pomožnemu skladu za bivše stare bojevnike. — V severnem ledenem morju se nahaja 1000 ribičev in mornarjev v obupnem položaju. — Sredi maja obišče Pariz angleški kralj. Svečano manifestacijo angleško-francoskega brat-
stva pripravljajo Parižani in je vlada dovolila 8 milijonov frankov za sprejemne slovesnosti. — Inozemska poslaništva na Dunaju so večinoma pretvorjena v generalne konzulate. — Minister Klausner je dal znane barake v Wòllersdorfu svečano zažgati. Postavili bodo na tem mestu poseben soomenik narodnim borcem. — O priliki neke tekme je v Rimu zavozil dirkalec Bruccio v občinstvo, pri čemer je bilo 7 oseb smrtno in 20 oseb težko poškodovanih.
Rojaki! Tisočtrisfoletna zgodovina uči!
Čudovita je skrivnost naroda in je kot tajin-stven odtenek božje lepote in modrosti. Naj ga vidiš rastočega iz njegovega detinstva in mladosti v moško, zrelo dobo, naj ga zreš očetovsko skrbnega in modrega, materinsko plemenitega in ljubečega, otroško nežnega in brezskrbnega, naj ga slišiš v njegovi pesmi ali vidiš v njegovi barvi, naj ga gledaš utrujenega pod težo življenjskega boja ali vsega vedrega ob počitku in prazniku velik, čudovito velik, lep, čudovito lep je ta skrivnostni košček božjega stvarstva. Le mi v njem smo često majhni in malenkostni, ker ga ne vidimo velikana, rastočega iz tisočletja v tisočletje, kipečega v sili in zdravju. Pa je tudi nam majhnim, zaskrbljenim in zagrenjenim narod kakor mati -velikodušen, odpuščajoč, dober, neizrečeno dober!
Kje je detinska doba slovenskega rodu? Pravijo: nekje v sarmatskih nižinah ob Črnem morju. Nam spet se zdi detinska vsa ona slovenska doba pred tisočletjem, pred tisočletjem in več na naši koroški zemlji. To je moral biti dober rod, živeč staro slovansko demokracijo, ko si je v slogi in vzajemnosti volil svoje župane in jim izročal oblast nad življenjem in imetjem. Njegovi knezi in vojvode in njegovo plemstvo — Valuk, Borut. Gorazd, Hotimir, Stojmir, Vojnimir, Volkun, Inko — so zgodovinske priče svobodoljubja in pravico-Ijubja našega rodu pred nami. „Ali bo (koroški vojvoda) pravičen sodnik? Ali bo dober vdovam in sirotam? Ali bo branil vero in pravico?" te obredne formule ustoličenja koroških vojvod na gosposvetskem polju poznejše dobe same že dajo vsaj slutiti silo in moč Slovencev stare, detinske dobe našega naroda. Tlačanske, suženjske duše ne tirjajo in ne branijo svojih in svojega!
Z dvora bavarskih kraljev se vrača v deželo slovenski knez Gorazd, početnik pokristjanjenja starih Slovencev pred tisoč leti. Vsak narod se upira novotariji, četudi dobri in blagoslova polni. Tako tudi slovenski rod prvotno z nezaupanjem gleda katoliške svečenike in jih ne more in noče razumeti. Segavo pripoveduje pripovedka o knezu Inku, kako povabi na pojedino reveže in berače, poganske kneze pa pušča na dvorišču, češ, nečisti ste še! Na dvoru slovanskega kneza Koclja v Panoniji se mudita slovanska brata Ciril in Metod in poučujeta prve slovenske bogoslovce. Ne mine dvoje stoletij, slovenski rod sprejme v celoti katoliško vero, osvoji si jo kot svojo dragoceno svetinjo in jo v poznejši dobi brani celo pred nemškimi propovedniki krive, luteranske vere. Nikakor slučajno padejo v to dobo prvi začetki slovenske pismenosti in s tem prvine slovenskega slovstvenega življenja.
Slovenski rod pred petsto in več leti se nam zdi, kot bi bil živel v svoji in naši fantovski dobi. V deželo vpadajo leto za letom krvoločni Turki,
lakota in kuga redčita ljudske vrste, grajščaki i puščajo narod v osamelosti in neizprosno iztirja-vajo tlako in desetino. A ne pade in ne omahne, I živ branik na koroški zemlji se bije za svobodo j proti sinovom polumeseca, rod Serajnikovega Ì Mirka in Miklove Zale. In ko prikipi sila tlačanstva do vrhunca, vzkipi vroča slovenska kri. Za-ori geslo stare pravde, slovenski kmet se složno ob nemškem upre neizprosnim in oholim gospo-darjem-grajščakom — in se poražen, a ni nikakor j i strt umakne v svoje domove, vnovič čakajoč svo- j ; jega časa.
V dobi Ilirije se prvič začuje ime „Slovenec“, prvič si natikajo nagelje in lipov list kot narodne j simbole, prvič si izberejo svoje slovenske barve ! — simbol svojega dozorevanja vmoškodobo. Od dobe pred dobrim stoletjem do danes je tako: v življenju našega naroda se vrsti sonce za senco,
: padec za vstajanjem, veselje za trpljenjem. In nikakor slučajno je na poti v moškost dozorevajočega slovenskega naroda na Koroškem veliko, j zelo veliko križev! To se pravi v luči zgodovine: „Usoda je temu rodu namenila nekaj i posebnega, zakar ga utrjuje in pripravlja v dobri šoli! V sunku prve kulturne zrelosti in svobode ! zacveti slovensko življenje — Einspieler, Janežič,
I Slomšek — ljudstvu je. kot bi se vzbujalo iz dol-: gega sna in dejalo: Aha! ter se uvrščalo v vrsto zavednih, železnih narodnjakov. Kar imenujejo zgodovinarji narodni preporod in hočejo s tem označiti zadnjo dobo pred nami, to se po našem mnenju godi še danes vsepovsod na slovenski zemlji. Razgibanost tisočih nazorov, desetih strank ’ in petdesetih krožkov, kanzervatizem naših slo- | venskih kmetov in idealizem slovenskih duhovni-! kov, socializem slovenskega delavca in krščanski j i ali narodni socializem slovenske mladine in vrhu-vsega še naprednjaštvo slovenskega meščanstva — vse to se nam zdi vendarle kot zdravje in silovitost slovenskega človeka, doraščajočega v dobo, ki bo izenačevala srce in razum v harmonijo , hotenja in dejanja.
To je v skromnih, preskromnih besedah črtica j narodne zgodovine. Kdo bi pri tem našteval države, v katerih je živel, cesarje, katerim je plačeval svojo dačo, vojske, ki so šle preko njegove zemlje j in njegovega telesa! V naši dobi vidimo le še or- ■ 1 jaka, rastočega iz tisočletja v novo tisočletje — | in vidimo nas, često tako majhne, obupane in ma-lodušne. Pač je bilo doslej tako, da nisi lahko smel ; imenovati njegovega imena in se zvati njegovega sinu in si še molčeč moral trpeti za svoj slovenski idealizem gmotne, duševne in često celo telesne muke. Obrazmahunarodnegaživljenja i državnega ljudstva se bomo učili mi v še podvojeni meri iskrene ljubezni do svoje, prirojene nam narodnosti in s tem vezali tisočletno zgodovino v novo bodočnost. Pri tem pa ne bomo nikdar prezrli in pozabili svojin in ! prvin, lastnih našim pradedo m, d e-d o m i n o č e t o m.	ro.
Domače novice
Slika z dežele.
Iz številnih dopisov in ustmenih pripovedovanj naših mož in fantov o dogodkih in položaju po 13. marcu posnemamo nekako splošno sliko polo-| žaja v naših dolinah:
Hitri prevrat ni našel ljudstva docela nepriprav-i Ijenega. Ze začetkom marca je začela napetost po-
litičnega ozračja naraščati. Dosegla je svoj prvi višek v Schuschniggovi napovedi glasovanja dne 13. marca in koj nato svoj drugi višek v njegovem odstopu, Hitlerjevem nastopu in nagloma izvedeni priključitvi. Viselo je v zraku, da mora priti odločitev, tako ali tako, nam piše mož iz Roža. Oddahnili smo se, ko je tako hitro minula nevarnost meščanske vojne in se je položaj po 13. marcu tako hitro razvijal, nam je pripovedoval vrli France iz Podjune. Razburjenja v resnici ni bilo nikjer, tudi groženj krajevnih vročekrvnežev ljudstvo ni jemalo preresno, čim je čutilo takoj v prvih dneh močno roko z Dunaja in Berlina.
Srečni posestniki radio-aparatov in časopisov stojijo sedaj domala povsod v osrčju interesa in morajo dajati „ekspozeje“ kar cele dneve. Neverjetna. a povsem naturna je silna radovednost ali po našem „firbec“, kateri se je lotil celo že največjih flegmatikov.
Silni dosedanji gospodarski zastoj je vzrok, da se vse najprej vprašuje po bodočem gospodarskem razvoju v deželi. Delavci ponekod z velikim veseljem, drugod še z delnim nezaupanjem poslušajo veliko obljubo, da je konec njihove brezposelnosti. Kmetje čujejo nove, povsem nove besede, ki jim govorijo o predstoječem gospodarskem preobratu, o umetnem gnoju in silonapravah, o novem načinu obdelovanja zemlje, o strojih, o izsuševanju blat in močvirij, pogozdovanju in izsekavanju, o novih hlevih in skednjih. To je resnično čisto nova muzika z čisto novimi glasovi. Nekateri majejo z glavami, češ odkod bo država dobila toliko denarja. Drugi jo že veselo „ribajo“ na delo. Tretji — lastniki obremenjenih posestev — spet so se kar oddahnili in vidijo svoje kmetije že docela razbremenjene. Poleg kmetov se nadajo boljših časov tudi obrtniki in rokodelci, češ z denarjem bodo rastala naročila in se bo kopičilo njihovo delo.
V	narodnem pogledu je predvsem „Koroški Slovenec", ki menda nikdar še ni bil tako zelo dobrodošel, kakor v tednu po prevratu, najprej pomiril črnoglede. Sledeče obvestilo Slovenske prosvetne zveze in nato izjave narodno-socialističnih govornikov na številnih zborovanjih minule in predzadnje nedelje so doprinesle svoje, da je ozračje v narodnostnem pogledu že povsem mirno. Dobro deje v velikih dneh beseda o spoštovanju naroda-so-seda in ljudstvo v Borovljah, Medgorjah, Radišah, Št. Jakobu, Svečah in še drugod jo je z hvaležnostjo sprejemalo. Izkušeni borci za narodno pravo le še dodajajo, naj bi vsaj tem besedam skoro sledila dejanja.
V	verskem pogledu kazi sicer povsem mirno sliko z dežele dejstvo, da v štirih farah ni domačega duhovnika in se ljudstvo v nedeljah zaman zbira v svojih božjih hramih k božji službi. Ne more in ne more razumeti razlogov, zakaj so njihovi gospodje odsotni. Naj bi se čimprej vrnili naš gospod, tako je prosila minuli četrtek pristojno oblast deputacija iz celovške okolice.
Glasovanje predstoječe nedelje 10. aprila bo našlo složne vrste. Slovenci in Nemci, kmetje in d e 1 a v c i, m 1 a d i in stari, vsi bodo volili: Ja! Ta sličica naših dolin bo morda izmed vseh najlepša. Kajti nič ni na deželi bolj potrebno, kakor prava, zlata sloga in vzajemnost med vaščani in sosedi. Naj bi to složnost bodoči razvoj le še potrdil in utrdit, je naša iskrena želja.	r.
Podlistek
Juš Kozak:
Beli mecesen.
(45. nadaljevanje.)
„Ni se mi zmešalo. Natanko sem vam povedal, jmglejte v papirje in sodite, kakor se sodi mo- i rivcem."
Nejeverno ga je ogledoval sodnik. Martin pa je prosil. Mirno je odhajal v ječo. Tam je sedel med štirimi stenami pri pribiti mizi. Za nikogar se ni zmenil.
..Sodili bodo. Svet bo zvedel. Do groba bom no- j sil, kcrtikor bodo namenili. — Še so postave zaradi vesti, ne pride več nazaj."
Sodniki so se zbrali in mu razglasili: „Še tega ne vemo, ali ga je s kroglo ali drugače." Tako so menili ter ga poslali domov.
Martin jih je začudeno gledal. Ko je zapuščal sodnijo, je govoril s seboj: „Ni moja stvar, če nočejo. V napotje bi jim bil. Jaz sem povedal."
Ko je hodil skozi mesto, je gledal otroke, ki so se igrali pred hišami. Žalostno je postal pred nji- | mi.
„Čudno, koliko jih je! Jaz pa nimam nikogar. Samo oni hodi. Tista senca za mecesnom."
Zemlja je brstela. Martinu je zastajala sapa. Prša so se mu napihovala, lica je temno podplulo.
..Zadušilo me bo," je premišljeval v nočeh brez sna.
Nekega dne je pozval Boštjana: „Jaz moram gori. Smrt se približuje. Tukaj še izdihniti ne bom mogel. Kadar boš lačen, jmjdi k pastirjem. Pomagaš jim, dali ti bodo jesti. Dobri ljudje so. Jutri pojdeš z mano!"
Drugo jutro ga je Boštjan spremljal. Pri vsakem koraku je Martin postal. Hlastno je zajemal sveži zrak.
..Koliko laže diham." je ponavljal. Toda v Kalce ni mogel. Ostal je niže pri pastirjih.
Poslednjič se je zasmejal: „Umret sem prišel. — Za tega'e skrbite. Tista koča pod Mokrico je njegova."
Boštjana so polile solze, slutil je nekaj. Na licu je držal drhtečo Martinovo roko.
„Le pojdi! Rad bi umrl sam!" Bebec se je skril za skalo in se še dolgo oziral nazaj proti koči.
Vsak dan je Martin posedal na solncu in veter se je igral z belo brado. Skozi mreno je gledal blesteče vrhove, katerim se ni postaralo obličje.
Tiho je mislil: .,Še se pasejo. Pod Konjem, pod Skuto, oh, da bi mogel vsaj enega videti."
Pred njim, med skalami je ležal Rdeči. Starec ni več trpel. Mirno je upiral vanj pogled. „Le potrpi, kmalu umrem, takrat boš odrešen tudi ti.“ Oči so plavale nad dolino. ..Midva sva se pomenila."
Jasnega dne, ko so bile gore in nebo polne luči, se mu je zdelo, da mu je padla mrena z oči.
Tam spodaj je žarelo žito, med travniki črne njive. Pod gozdovi bele vasi. Sredi skalnate pla-| note je stal mecesnov štor brez sence.
Grintovec ga je gledal. Hčere so bile odete v bele plašče. Griva na Konju je slesketala v solncu.
Proti njemu se je med skalami pomikala proce-| sija. Katarina je podpirala Lizo, mati je bila z očetom, zadaj so hodili možje in fantje z mecesno-vimi vejicami v rokah. Potem so se uvrščali gamzi. Samci, matere z mladiči, ob strani go-šarji.
Jakob je sedaj dvignil glavo ter se ozrl vanj ' s pegastim obrazom.
Solnce je obviselo na mestu, veter je utihnil, zemlja je obstala.
Dih, ki je v smrti in rojstvu, vse in povsod, je združil Martina z živimi in umrlimi.
Razodelo se mu je življenje od vekomaj do vekomaj.
1	Konec.
Pazite pri sprejemanja novega denarja! Od novih bankovcev so veljavni oni za 100 mark z datumom od 11. X. 1924 in 24. VI. 1935, za 50 mark od 11. X. 1924 in 30. III. 1933. za 20 mark z dne 22. I. 1929 in za 10 mark od 22. I. 1929. — Kot novci v prometu oni za 5 mark srebrni in srebrni za 2 marki, niklasti za 1 marko in 50 pfenigov, aluminijasto-bronasti za 10 in 5 pfenigov ter bakreni po 2 in 1 pfenig. Na srebrnih novcih so nemški napisi:	„Gemeinnutz geht vor Eigennutz“,
„Eine feste Burg ist unser Gott“ in .,Ans Vater-land, ans teure, schliess dich an“.
Znižanje poštne tarife. Z 4. aprilom se je znižala poštnina za pisma do 20 gramov na 12 pfenigov (18 g) in za dopisnice na 6 Rpf (9 g). Uvede se nadalje takozvana loko-pošta, t. j. še bolj pocenjena tarifa za poštni okoliš oddaje. V inozemstvo se frankirajo odslej pisma do 20 gr s 25 Rpf (38 g) in dopisnice s 15 Rpf (23 g). Znatno znižanje torej!
Pomoč najbednejšim. Socialni minister je odredil: Brezposelni, ki od 1. januarja 1930 ne dobivajo več brezposelne ali zasilne podpore, bodo zasilno podporo (Notstandshilfe) spet dobivali. Prošnje pa je vložiti pri pristojnem delovnem u-radu. Zasilna pomoč časovno ni več omejena, tudi odpadejo njene stopnje in se bo izplačevala samo še najvišja, prva stopnja. Zasilno pomoč dobivajo tudi mladostniki od 17. do 25. leta, če so pripravljeni in zmožni delati ter se nahajajo v stiski. Tudi mladostniki pod 17 let, ki so brez sta-rišev in svojcev, kateri jih lahko podpirajo, so zasilne podpore deležni. Kmetijski delojemalci in hišna služinčad ne pridejo v poštev, ker imajo sedaj že dovolj prilike za zaposlitev. Delavcem pri javnih zgradbah se njihova delovna doba polno uračunava in sicer tudi za slučaj, da so bili zaposleni pred izdanjem te odredbe.
Še ena važna odredba. V nizu odredb zadnjega tedna dodatno opozarjamo na ukaz, da je bilo do 5. aprila t. 1. treba javiti narodni banki vse tuje valute ter vse tirjatve, ki jih ima kdorkoli v državi v inozemstvu, kakor tudi vse tirjatve, ki jih imajo državljani izplačati v inozemstvo. Končno je treba prijaviti tudi zlato in platino.
Pospeševanje mladih družin in družin s številnimi otroci. — Napovedana je odredba, po kateri dobijo mladi ljudje, ki se hočejo poročiti, poročno posdjilo 1500 S. Z otroci se posojilo postopoma zniža. Revnim družinam z več otroci se dovolijo podpore do zneska 500 S, če so otroci stari pod 16 let. Družinam z več otroci in z letnim dohodkom največ 12.000 S ter premoženjem ne nad 75.000 S se dovolijo mesečne podpore po 15 S za petega in vsakega naslednjega otroka. Osebam s plačo ali zaslužkom se dovoli 15 S mesečno za tretjega in četrtega in 30 S za petega in vsakega naslednjega otroka. Družinam z vsaj 4 otroci se dovoli posebna podpora za šolanje. Na razpolago je po poročilu drž. tajnika Reinhardta na Dunaju v te svrhe 780 milijonov šilingov. Odredba je stopila s 1. aprilom v veljavo.
Nemški pozdrav pri sodnijah. Odrejeno je: pri vseh ustmenih sodnijskih obravnavah pozdravijo prisotni sodnike z nemškim pozdravom, t. j. z dviganjem desnice. Ob zaključku obravnave pozdravijo najprej sodniki in nato občinstvo. — Sodbe se razglašajo „v imenu nemškega naroda".
Celovec—Klagenfurt. Naše mesto je postalo nenavadno živahno in pestro. Vse je zavito v zastave s kljukastim križem in okrašeno s svežim zelenjem. Posebno lepo je pripravljeno poslopje dež. vlade, katerega pročelje diči nad 10 m velik nemški orel in katerega sprednjo fronto obrobljajo visoki stebri z orlom ali kljukastim križem na vrhu. Tudi mestni magistrat prav nič ne zaostaja. Pred glavnim vhodom je postavljen visok oder, nad njim je pritrjen ojačevalec, za njim pa vihrajo številne zastave. Posebnost je hiša bivše fronte, sedaj glavni narodno-socialistični stan. Cela široka prednja stena je vsa v zelenju. Burggasse in Paradeisergasse krasijo številni visoki stebri z državnimi znaki. Reči se mora, da je slika Celovca izredno pestra in sveža. Življenje dajejo mestu številni sprevodi mladine, narodno-socialističnih formacij in vojaških čet. Od mnogih strani se čuje vojaška godba ali petje strumnih narodno-socialističnih popevčic. — So še mnoge druge spremembe. Na izložbenih oknih bivših židovskih trgovin Eriedlander i. tir. se blestijo napisi, da vodijo o-brate „arijci“. Novi trg nosi sedaj naslov po Fiihrer-ju, prejšnji Heuplatz pa po narodnem socialistu Pianetti, ki je bil usmrčen zaradi umora kanclerja Dollfussa. Dollfussov spominski križ pred deželnim dvorcem je padel že prvi dan po prevratu Največja kavarna v mestu — Moser ima v oknu pritrjeno opozorilo: Židje niso dobro-došlji _ Posebnost so bili prihodi vodilnih narod-nih socialistov v Celovec, posebno popularnega Hermanna Gbringa. Ko to pišemo, se po mestu šušlja da pride v koroško prestolico začetkom prvega aprilskega tedna Fiihrer sam. Ce ali ko pride vam bomo pa že podrobno morali poročati, da boste še vi deležni celovških jubilejnih dni.
Rajhovski vojaki so domače po svojih lepih mon-durah in strumnih postavah postavili že kar v senco in le premnogo oko celovških deklet se pre-rado ozira za postavnimi fanti. — Končno še celovško dijaštvo. Lepe.i doživetja polne počitnice so res nekaj za mlade ljudi in menda jih ne bodo tako lahko pozabili. Stariši se že nekam bojijo za ' svoj zarod, da se preveč ne privadi prelepi, a tudi ■ nevarni mladi svobodi. Pa pravijo razsodnejši: | Tako po veliki noči bo zadobil Celovec spet svojo | staro barvo in poznano lice in se bo le po malih | bisvenostih razlikoval od Celovca pred 13. marcem. — Bo skoroda dolgčas po tem, je pripomnil na to modrost naš vrli Joža.
Potres na Hrvaškem. Zadnjo marčevo nedeljo | so v Zagrebu in širši okolici čutili močne potresne j sunke. Domala pol minute se je tresla zemlja, ve- | liki zvon zagrebše stolnice je začel zvoniti sam od sebe, dimniki so se rušili, opeka je padala raz ; streh, v hišah se je majala oprava. Škoda je ve- • lika, cenijo jo na več milijonov dinarjev. Posebno j poslopja so prizadeta, ker so se na zidovju celih naselbin pojavile razpoke.
dojenci kmetijske šole v Št. Jurju ob juž. žel. nam pišejo sledeče pismo: Tudi letos nas je iz Koroške več slovenskih fantov stopilo v vrsto gojencev tukajšnje kmetijske šole. Ni nam žal. če gledamo v bodočnost, smo uverjeni. da nam bo ta šola nudila dobro podlago za naše bodoče delo in skrb. Smemo reči, da skrbijo šolski voditelji za nas kakor pravi družinski očetje. Poučujejo nas v vseh, kmetu potrebnih znanostih in so nam že ob pričetku šolskega leta dali smernice za ustanovitev posebnega koroškega krožka. Ravnatelju inž. Radu Lahu smo za to iskreno hvaležni. Vseh gojencev nas je 50 po številu in vsi pošiljamo bralcem koroškega slovenskega glasila, posebno fantom, tople pozdrave ter želimo, da bi tudi oni imeli priliko obiska izvrstnega kmetijsko-šolskega zavoda. Živeli!
Ferlach—Borovlje. V nedeljo 27. III. 1938 se je vršilo na glavnem trgu v Borovljah prvo javno zborovanje za prihodnje glasovanje. Otvoril je obč. upravitelj g. Hambrusch, kot govornik pa je nastopil g. Maier-Kaibitsch. Bilo je zbranega precej ljudstva in povdarjala se je važnost tega glasovanja. O Slovencih je naglašal govornik sledeče: Pred 18 leti so Slovenci glasovali za Jugoslavijo, pravico so imeli do tega in nikdo jim tega ne more zameriti, ker storili so prav po svojem prepričanju. Ni pa izpolnila vlada njim obljubljenih pravic. Tudi bi jim nikdo ne mogel šteti za zlo, ako so iskali stike preko meje: tudi Nemci so bili primorani delati tako. Sedaj smo v veliki Nemčiji in kar je bilo prej samo na papirju, se bode od zdaj naprej tudi izpolnilo, kajti pravi Nemec ne prelomi besede. Na Slovencih je sedaj, da pokažejo pri glasovanju, da hočejo biti tudi napram veliki Nemčiji lojalni. Tudi duhovnikom je vsem dana možnost, da opravljajo svoj poklic, vendar ni dovoljeno, da bi se vtikali v politiko. Tako gospod dež. svet. Kaibitsch. Marsikateri Slovenec je obstrmel pri teh izjavah, tudi besede Windische nismo več slišali.
Sittersdorf—Žitara ves. Dne 1. aprila ob 4. uri zjutraj je pogorelo Drobeževo gospodarsko poslopje. Zgoreli so tudi vsi stroji in vse naprave. Škodo cenijo na 50.000 S. Vzrok ognja še ni pojasnjen. Na posestvu našega vrlega rojaka g. Antona Grila, pd. Jegarta na Plaznici, je okrajno glavarstvo svojevrstno smrekovo drevo, katerega veje poženejo 2 metra na leto, postavilo pod ta-kozvani „Naturscbutz“.
Drobiž. Minuli torek je bival v Celovcu min. preds. Goering. Obiskal je Vrbo, Beljak in Blei-berg, nato pa Humberk, kjer ga je pozdravil dež. svetnik Maier-Kaibitsch in boroveljski župan Hambrusch. Min. preds. Goering je prevzel botrin-stvo mesta Borovlje in je obljubil, da bo podprl puškarsko obrt. — Iz rajha so ta teden došli propagandni železniški vozovi in se dalje časa ugotavljali na posameznih postajah. — V deželi se je mudil minister Klausner. — Celovška realka in gimnazija sta morali biti minuli teden izpraznjeni in imajo dijaki počitnice do 20. aprila. Vsa Velika Nemčija šteje skupno 56.000 občin. Celovec je sprejel za reveže iz bivšega rajha 250 centov mesnih in klobasnih konzerv in 1000 centov pšenične moke. — 1000 prošenj že je vloženih v deželi Koroški za povračilo škode, povzročene narodnim socialistom pod bivšo vlado in fronto.
V Globasnici se je ponesrečil 141etni Janez | Schlieber. — V nedeljo so pokopali v Šmihelu po-: sestnika pd. Pongraca iz Dolinčič, brata prevzv. j škofa dr. Gregorija Rožmana. — Dodatno opozarjamo, da je termin za prijavo tirjatev v inozem-‘ stvu, tujega denarja in zlata podaljšan do 14. aprila. — Dne 17. majnika bi se v državi imelo vršiti ljudsko štetje, pa je odgodeno na poznejši čas. — Požarni hrambi v Št. Jakobu v Rožu je oblast j spet dovolila njeno gasilsko službo.
Požar. Dne 26. m. m. dopoldne je nenadno začelo goreti poslopje posestnika Jožefa Strauss-a ' v hodiški občini. Streha je bila krita s škodljami
in mahoma je bilo vse poslopje v plamenu. Gasili sta hodiška in ribniška bramba. Odvrnili sta po viharju povečano nevarnost razširjenja požara. Škode je 4000 mark.
Naša prosveta
V knjigah živi duh tvojega naroda.
(Konec.)
Manj borben, a zato nič manj delaven je Oton Župančič z Vinice v Beli krajini (r. 1878). Župančič je reformator naše lirike, velik pesnik. Več pesniških zbirk je izdal, morda je najlepša „Cez plan" (1904). Napisal je tudi več zbirk otroških pesmi. Velike vrednosti so njegovi številni prevodi. ki radi odličnega jezika večkrat dosežejo vrednost originala. Njegova največja pesem „Du-ma“ nam je še kar preblizu, da bi razumeli vso njeno moč in pomen. Premlad nam je umrl Josip Murn-Aleksandrov iz Ljubljane (1879—1901) tihi in močni pesnik naše zemlje, naših polj in komaj slutene, nikdar užite sreče.
Tudi Dragotin Kette iz Prema na Notranjskem (1876—1899) nam je živel samo triindvajset let, pa nam je le zapustil pesmi, ki bodo ostale. Bil je zdrav in močan človek, njegov sonet lahko primerjamo Prešernovemu, čudovita je pesem ..Na trgu". Zadnja dva pesnika sta tako mlada umrla, da niti svojih pesmi nista mogla sama izda d.
Malo ob strani štirim našim ..modernim" je delovala vrsta pisateljev, ki je slonela na tradiciji in črpala iz sedanjosti. Med njimi je najvažnejši Fran Šal. Finžgar iz Doslovič pri Breznici (r. 1871), najboljši pisatelj Doma in Sveta. Najbolj je znan po svojih ljudskih igrah (Divji lovec, Naša kri, Veriga) in romanih „Iz modernega sveta", „Dek!i Ančki" in njegovem največjem delu „Pod svobodnim soncem". Poleg njega naj omenim še: pesnika in pisatelja dr. Matijo Prelesnika, prevajalca in pisatelja dr. Jožefa Debevca, pripovednika Frana Zbašnika, humorista in satirika Frana Milčinskega, pesnika Alojzija Merharja — Silvina Sardenka, pesnico Vido Jerajevo, ki je nekoliko podobna Murnu in Rudolfa Majstra — Vojanova.
Prehajam k generaciji, od katere večina še živi, k ljudem, ki jih je dal že opisani čas ali pa so predhodniki nove dobe, ki je še ne poznamo: Cvetko Golar iz Gosteč pri Škofji Loki je pesnik narave, kmečkega dela in veselja. Dr. Alojzij Gradnik iz Medane v Brdih je pesnik naše Primorske in prevajavec. Radivoj Peterlin — Petruška je naš pesnik - potnik. Dr. Vojeslav Mole je segel s svojimi pesmimi v preteklost. Vladimir Levstik je drzen pesnik, dober pisatelj in še boljši prevajavec. Griša Koritnik je lirik. Anton Novačan piše novele in drame. Fran Albrecht pesmi, Igo Gruden primorske in otroške pesmi. Joža Lovrenčič je pesnik in pijatelj. Dr. Ivo Šorli se je poizkusil tudi z romanom. Več povesti je napisal dr. Ivan Lah.
Važno je delo Ivana Pregija, ki je našel v svojih delih izrazito svojo pot. Dr. Alojzij Kraigher je pisatelj novel, povesti in drame. Milan Pugelj goji poleg pesmi posebno novelo. Izidor Cankar je v svojih delih pokazal svoj poseben obraz. Izredno plodovit je France Bevk. Več krajših črtic in povesti je napisal Narte Velikonja, Stanko Majcen pa poleg pesmi in novel tudi drame. Dobrega pripovednika imamo v Jusu Kozaku, dobrega pesnika v Antonu Vodniku in Božu Vodušku. Ob teh imenih je še veliko drugih. Vse išče resnice in prave besede, ker nobenega pravega dna nima današnji čas. Naša slovstvena družina pa je velika.
Gospodarski vestnik
Delo.
Vihar navdušenja je vzbudila na Dunaju Goe-ringova obljuba: vsi v Avstriji dobijo delo, v kratki dobi ne sme biti več nikjer nikakega brezposelnika! Pesem dela, to je, kar na narodnem socializmu resnično občudujemo. Komaj smo par tednov v novi državi in že je čutiti, kako se začenja vse gibati in se odpirajo vse mogoče možnosti zaposlitve. Končano bo tisto moreče životarjenje tisočih mladih ljudi, ki so prisiljeni morali pohajkovati iz dneva v dan in izgubljati božji čas za prazen nič. Končano bo tisto čudno postajanje pred hišami in na vaseh, ko so mnogi mladi ljudje poznavali samo še en posel: štemplanje, in so leta dolgo brezupno zrli v bodočnost. Končano bo končno tudi tisto neveselo, zadirčno delo, pri katerem se je delavec oziral samo za zaslužkom in mu je bil uspeh le malo mar. Narodno-socialistična pesem o delu je lepa — dal Bog. da bi jo vsi delavci kjerkoli so že postavljeni v delavnico, tudi pravilno razumeli!
Ta lepa pesem o delu zveni v vigrednih dneh po naših njivah, sadovnjakih in vrtovih. Stara je
naša pesem dela, stara kakor je star naš preprosti, pridni kmečki rod. Mirno smemo reči: kmetje, ki so v današnji dan ohranili tisto pravo, prastaro naziranje o delu kot blagoslovu, so tudi ob n a j h u j š i stiski ostali. Blodna, povsem blodna je misel onih, ki menijo, da sedaj ne bo več treba delati, ker se bosta cedila mleko in strd. Nasprotno: kdor bo delal, le ta bo tudi danes obstal! To učijo predvsem kmetje v rajhu. Tisoče novih pobud, nasvetov in tudi ukazov srečavajo v svojem novem položaju, vsi končno zvenijo v eno samo melodijo. Baš v narodnem socializmu se da marsikaj učiti, predvsem pa to o vsestranskem gospodarstvu. Trdimo, da bo mnog gospodar, ki je doslej vso svojo pozornost posvetil samo javnim podporam in iskal pomoči drugod le ne doma, začudeno zaznal, da se je naenkrat znašel v čisto novem položaju. Narodno-socialistična Nemčija ne nožna onih komodnih kmetov, ki oreouščaio skrb za obdelovanje oolia in nege živine ljubemu Bogu. marveč samo kmete marljivih rok in jasne glave. Tem se v raihu ne godi preslabo!
Ob tem načelnem razmotrivanju hiti naša misel k našim gospodarjem, ki so v teku desetletij zaznali za čudovito uteho dela. Onega dela. ki ne izhaja iz ukaza ali kakega dekreta, marveč iz človeške vesti, katera veli: Kdor ne dela, naj tudi ne je! Onega dela, pri katerem ie delavec samo o-rodje Velikega gospodarja, kateri edini odločuje o uspehu in neuspehu. Onega dela. ki je ozko vezano z molitvijo. Zaman se trudijo zidarji, če z njimi ne zida Gospod, pravi stara rečenica sv. pisma, ve'javna za vse čase in še posebno za našo dobo. Tem gospodarjem veljaj naša prošnja: Ko boste sedaj v vigredi hiteli nanovo delo na polja, v sadovnjake, v gozdove, v hleve, naj vas spremljata zdrava vaša razsodnost in še vaša molitev! S takim delom bo združeno pravo veselje, ob katerem se dajo pozabiti mnoge nevšečnosti in neprijetnosti vsakdanjega življenja, in združen bo s takim delom oni srčni mir. ki je edina prava sreča tostranstva. In združen tudi resnični uspeh!
Namig pri preračunavanju. Za mnoge ni lahko preračunavanje dosedanjih šilingov in grošev v marke in pfenige. Tudi tabele za preračunavanje jim ne koristijo mnogo. Naj damo vsem tem praktičen namig, kako si pomagajo sami: Svoto v šilingih ali groših pomnožimo z dve in dobljeno svoto delimo skozi tri. Primer: 135 šilingov krat dve je 27U, deljeno skozi tri je 90 mark. Ali: 48 grošev krat dve je 96, deljeno skozi tri je 32 pfenigov. Bobri računarji si bodo seve pomagali na enostavnejši način.
Več zelenjadi! Sadje in zelenjad sta za naše zdravje neogibno potrebna. Ob samem mesu se ne da živeti, ob sami rastlinski hrani pa je življenje ne samo mogoče, ampak je zagotovljena obenem velika delazmožnost, vztrajnost in odpornost proti raznim boleznim. Zelenjad naših vrtov uživajmo presno brez priprave na ognju. Naj sedaj v tednih setve opozorimo naše gospodinje in vrtnarje na nekatere važnejše vrtne rastline: Rano zelje lahko nadomesti pomanjkanje kislega, kolerabe so zaželjena poletna zelenjad, karfijol ali cvetača je pri nas vse premalo znana rastlina, solata je zdrava, okusna in povsod priljubljena. Nikjer na vrtu naj ne manjka peteršilja, zélene, korenčka in rdeče pese. Grah in fižol sta okusni stročnici. Čebula in česen sta znani začimbi. Izmed bučnic so najvažnejše kumare. Paradižnik pa je po vsem svetu čislana zelenjadna rastlina.
Krompir je najvažnejši poljski sadež. Njegov pomen za prehrano prebivalstva in za krmo živine je ogromen. Vzlic temu se je za izboljšanje vrst in za povišanje pridelka doslej le malo storilo. Res je, da je krompir zelo odvisen od zemlje in podnebja in se izpreminja v kakovosti, če ga sadimo v različne položaje. Naj omenimo par važnih točk pridelovanja krompirja: potrebno je globoko oranje, za saditev ne uporabljajmo prevelikih in tudi ne premajhnih gomoljev. Pri rezanju krompirja za sajenje pazimo na to, da ima vsak kos vsaj tri do štiri očesa. Pregosta saditev ni dobra, ker rabi rastlina zraka, svetlobe in dovolj hrane. Gnojenje z umetnim gnojem se pri krompirju izplača, ker ima hlevski gnoj premalo kalija in dušika v sebi. Pletev je pri krompirju najpotrebnejše delo, ker plevel sadežu največ škoduje. Splošno pa velja: Vsak naj posadi samo toliko krompirja, kolikor ga zamore zares skrbno obdelati. Tako bo prinašal bogat pridelek dobre kakovosti.
Od dela utrujenim svetujejo zdravniki posebno medicino, ki mahoma poživi in vrne moč: toplo kopel z nekaj pestmi smrekovih vršičev. Prav zdravo je tudi otiranje telesa z vinskim kisom ali tropinovcem. Starim ljudem pa tekne kupica rdečega vina s prežiljko.
Zanimivosti
Irski prašiči so posebnost, vsaj tisti, ki so last vse občine in posvečeni sv. Antonu. Okoli vratu nosijo rdeč trak in zvonček, streže pa jim mlado in staro. Ponekod postajajo ti prašiči že kar nesramno drzni in izbirčni. Koljejo jih v čast sv. An-j tonu priprošnjiku samcev in samk, jedo pa na porokah.
S. O. S. to je klic ladij, ki se na odprtem ! morju nahajajo v nevarnosti. Druge ladje in obrežna mesta sprejmejo te brezžične prošnje in odrejajo takojšnjo pomoč. Nedavno je vozil nek angleški parnik od angleške obale proti Ameriki. Naenkrat ujamejo druge, na morju plavajoče ladje, ! da parnik kliče na pomoč. Prihitijo na mesto in ! začudene ugotavljajo, da plove parnik brez vsake poškodbe. Kapitan jim šele pojasni nezgodo, da ! se je kuharju vsled močnega viharja zasirilo 2000 litrov mleka, katero je imel pripravljeno za svojih 1400 potnikov. Potniki so demonstrativno zahte-I vali odpomoč in kapitanu ni preostalo drugega,
! kakor pa da si izprosi mleka pri drugih ladjah.
I
Z mrazom je mogoče prati, tako so dognali tehniki. Posebno surovo volno je težko čistiti in prati z vodo, tudi z najboljšim milom ni mogoče odstraniti nesnage. Sedaj surovo volno enostavno izpostavijo velikemu mrazu v kakšni hladilnici, kjer nesnaga zmrzne, nakar je treba volno samo otresti, pa odpada v majhnih ledenih koščkih. Kaj, če bi slično poizkusili še pri nas v kakem „ajskelerju“.
Fletni računi. Kot znano, določuje težo na našem planetu privlačna sila, ki jo izžareva na razna telesa naša zemlja, oziroma gostota zraka, ki nas obdaja. Seve je privlačna sila drugih planetov povsem druga. Človek, ki tehta na zemlji 76 kg, bi tehtal naprimer na luni 12.70 kg, na soncu 2000 kg, na Jupitru 133 kg. Na zvezdah med Marsom in Jupitrom bi znašala njegova teža komaj 112 gramov. Na luni bi lahko nosili z rokami teže do 300 kg, na raznih drugih planetih bi premetavali tone kot pri nas kilograme, na spet drugih pa ne bi mogli dvigniti niti borega kilograma. Na raznih zvezdah bi lahko skakali več sto metrov visoko, preskočili široke prepade in obsežne reke. Na drugih bi se komaj nevidno premikali in bi nam vsak večji jarek delal težave.
Naše študente bo zanimalo, kakor gre njihovim ameriškim kolegom. Vsekakor bolje kakor njim. Če pri nas srečaš dijaka na kolesu, je že nekaj posebnega, ne? Ameriška statistika pa izkazuje, da ima v Washingtonu že 312 visokošolcev lastna letala, s katerimi se dan za dnem vozijo h pouku. Več tisoč jih je, kateri uporabljajo za pot v šolo svoj avto. Dijaške letalske in avtomobilske tekme so na dnevnem redu. Vmes so seve tudi študenti, ki se poslužijo manj modernih koles ali jo mahnejo v šolo — per pedes apostolorum.
Nečastna tekma mater je končana. Svoječasno smo poročali, da je čudaški ameriški milijonar Millar razpisal nagrado 150.000 funtov šterlingov za mater, ki bo v 10 letih po njegovi smrti rodila največ otrok. V ožjo konkurenco je prišlo šest ! mater, končno so razdelili denar med štiri matere-delavke. Tole zadnje, da so dobile denar skromne ! delavske družinice, je ob nelepem značaju nenavadne tekme še najlepše.
Tirolska sredi Pariza. Na slovitih Elizejskih poljih v osrčju modernega Pariza so nedavno otvo-rili pristno tirolsko restavracijo. Natakarji strežejo v tirolskih nošah: v hlačah-dokolenkah in z zelenimi klobuki, okrašenimi z „gamsbarti“ ali krivci. Natakarice nosijo tirolske „dirndle“, mize so pogrnjene s pisanimi prti. Tudi jedilnik je pripravljen na tirolski način: špehovi cmoki, gulaž, pristna polenta s praženim sirom, kislo zelje, vrhu-tega seve dunajski zrezek, salama, šunka i. dr. Na stenah restavracije so naslikane Alpe s planinami, lesenimi hišicami, „žavbrnimi“ planinkami, debelimi kravami in belimi ledeniki. Baje se v restav-racji tare gostov večer za večerom.
Najstrašnejše orožje bodoče vojne bodo po mnenju mnogih podmornice. Najboljše ima trenutno Italija, ker dosežejo do 30 km brzine v globini in vozijo s seboj številna torpeda. Podmornice nimajo pravega tekmeca razven motoriziranih bojnih čolnov in majhnih zrakoplovov. Doslej je bila usoda podmornic, katerim so odpovedali stroji, zapečatena, moštvo je našlo smrt v jeklenem grobu na morskem dnu. Sedaj so ameriški inženjerji izumili rešilne tanke, s katerih pomočjo se je mo-! goče spustiti v morske globine in rešiti ljudi. Amerika gradi ogromno brodovje podmornic, a tudi j ostale pomorske države se predobro zavedajo, ko-likšnega pomena bodo v bodoči vojni podmornice.
Mark Twain:
KRALJEVIČ IN IIROMAK
5.
Kralj Henrik je na smrtni postelji poklical k sebi i svojega sina, mu dal najpotrebnejše nasvete, kako mora ravnati, da bo dober vladar. Zatem je hotel imenovati Hertforda za njegovega varuha, pa je bil že preslab, da bi mogel govoriti. Ko je Edvard | odhajal iz očetove sobe, se je podal k dvorskim j strežajem, ki so ravnokar ujeli malega Toma. Edvard ga je takoj spustil na svobodo.
Najmodernejša trgovina je sredi New-Yorka v velikem nebotičniku. Dostop v njo imajo samo ženske, ker se v njej prodajajo samo damske obleke. V neskončnih vrstah visijo obleke v štirih nadstropjih, vsaka vrsta ima svojo številko, da je poskrbljeno za male in velike, suhe in debele gospe. Kar je pri vsem nenavadno, je, da nikjer ni videti prodajalk. Dame si same izbirajo primerno obleko, jo same primerjajo v posebnih oblačilni-cah, menjavajo in izbirajo vse dotlej, da se odločijo, nakar pogledajo ceno in molče plačajo pri i blagajni. V poslopju poslujejo samo ženski detektivi, ki pazijo na to, da se trgovinski posel vrši ne-i moteno in — pošteno. Trgovina je stalno natrpano polna ženskih kupcev, katerim očividno prija, da se poljubno dolgo lahko gledajo v novih oblekah v velikih zrcalih in izberejo po dolgem strahu naj-j primernejšo robo. V tem menda je tudi špekulacija trgovčeva, katera mu vsekakor dobro „nese“.
i
Maček in kokoš.
(Afriška basen.)
Nekoč sta živela maček in kokoš skupaj na ! skednju. Prav srečna in zadovoljna sta bila.
Nekega dne je na skedenj priskakljala miška. Maček jo je takoj opazil in se zagnal vanjo.
Kokoš je prestrašeno zakričala in gledala, kaj j se bo zgodilo. Maček je bil na vso moč ponosen, 1 da je ujel miško. Nekaj časa se je igral z njo, po-! tem pa ji je zavil vrat in jo pohrustal.
Postavil se je pred kokoš in rekel:
„Ali ti znaš loviti miši?“
„Nak, tega pa ne znam,“ je skromno odgovorila kokoš.
„Potem sem jaz modrejši in koristnejši od tebe,“ se je pobadal maček.
„Nemara res,“ je pohlevno rekla kokoš.
Čez nekaj časa pa je kokoš znesla jajce. Obrnila se je k mačku in ga vprašala:
„Slišiš, muc, ali ti znaš nesti jajca?"
„Nak, tega pa ne znam," je moral priznati maček.
„Potem sem jaz vseeno modrejša in koristnejša ko ti. Ti znaš loviti miši in jih potem sam poješ. Jaz pa ležem jajca in družina jih s slastjo použije. Ti rediš samega sebe, jaz pa hranim svojega gospodarja."
Maček je na te besede molčal. Moral je na tihem priznati, da ima kokoš prav.
Rada bi postala angelček.
Ančka je že toliko lepega slišala o angelčkih, da j bi tudi sama na vso moč rada postala angelček.
Mama ji je ljubeče rekla:
„Ampak dušica zlata, potem moraš umrčkati. i Ali bi res rada šla od mene proč?" i Ančka je malo pomislila, potem pa je zamodro-vala:
„Zaenkrat še ne, mama. Umrčkala bom šele potlej, ko bom polizala vso marmelado, ki jo imaš v shrambi!"
Za S 5 na mesec dobavlja M
posnemalnike
ios. PELZ, Wien XV., Mariahilferstr. 164
Ceniki zastonj	Zastopniki se iščejo
Lastnik: Pol. in gosp.
društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu.
, Tiska Ljudska tiskarna
— Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik: Dkfm Vinko Zwitter. Kbvenfurt. Acltu'/.elgasse 5. A~t. Machàt <n drv*ba. Dunaj, V., MargaretenpLtz 7