Z9B. Stnilta.
I LMIjiii, i tifrt. & drtnln MIZ.
XLV. lulo.
™ t **-♦                           I              a^ra^b^Bt       Va^a^H      ^a^a^a^n       sa^B^aV                va^a^B^B^a^BH                    b^b^b^Bk       s^h^a^a               ^H ^H       v^b^b^b^bV                    b^b\             B^a^n^H-            b^b^b^bV                  b^bV                 ^H                                                                     b^bV       ^b^Hb^b^h               ^H                           ^H                 ^H                   SEc^H              ^bbsBbT       1394H                   fc^Vrv        Sv^SaSE
**s£     #v^b      uh   j^^k   ^LbbB   an^LB                 H          an^LH   an^B       alasH    v                Lak     an^LS     s^LbbH   VA       bbb^H                          a^H.    vi            v^H    S^^k       aBa^E    ss^b      bh   is                b?*^   ^m
.Slovenski Narod* velj*
v Ljubljani na dom dostavljen:
telo leto.......K 24 —
pot leta .••••«, „ 12*— četrt leta . ^ # . . ,% . 6*— na mesec    ......    .    2*—
v upravništvu prejeman: celo leto .......   K 22*—
pol leta   ...••••    m  11"—
četrt leta     ....••    .    5*50
na mesec    ......    1*90
Dopisi naj se frankirajo.    Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo:   KaaflOTa ulica si. S (v pritličju) levo, telefon St.
Ishafa vi      dan ivećsr israemši aaanlje in prauriks.
Inserati   veljajo:     ,    rostopna  petit  vrsta za enkrat  po  14 vin.,   za  dvakrat po
12 vin., za trikrat a i   večkrat no 10 vin.  Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano
vrste 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovora.
Uptavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd.
to   e administrativne stvari.
■                        Posamezna številka velja tO vinarjev.   ------------------
Na pismena naročila  brez istodobne  vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna« telefon št 85.
za Avstro-Ogrsko;
celo leto.......K 25-—
pol leta   .......     .   13*—
četrt leta     .......    6*50
na mesec.......    2*30
.Slovenski Narod' velja po pošti:
za Nemčijo: celo leto.......K 30»-^
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto ...        ...   K 35»—•
Vprašanjem glede inseraiov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnistvo 'spodaj, dvorišče levo), Knaflova nlica • št. 5 telefon *t. 81
Mir....
Mir ljudem ... se bo danes razlegalo od hiše do hiše. od mesta do mesta. In nehote se polašča človeškega duha neko mehko, tajinstveno čuvstvo. Spomini vstajajo ter se razgrinjajo pred našimi duševnimi očmi... In ono mehko čuvstvo objema z ljubeznijo vse te spomine izza otroških let. polnih upov in nad, ko smo svečanostno. navdušeno peli: Mir ljudem na zemlji. Toda kmalu smo spoznali, da tega miru ni, temveč le boj, boj na življenje in smrt. boj. iz katerega se šele poraja mir. Kakor hitro smo se začeli zavedati, da smo deli slovenskega naro-Ja, smo uvideli, da za nas pač ne velja ta spev. Da. tudi mi si želimo miru, kakor ga želimo vsem, ki so dobre volje. Toda ozrimo se tja na naše severne meje v zeleni Štajerski in v tužnem Korotanu ali pa tja na fazne meje ob sinji Adriji. povsod le ~rosen boj za ono grudo, ki so jo stoletja in stoletja obdeloval' naši pradedje ter jo nočili s sv znojem in s svojo krvjo. In če se rzremo s teh severnih in južnih mc'; v našo domovino, zopet ne vidirro r onega miru. ki ga potrebuje sak narod.                     a    naš    mali
narod, da    se kulturno   in trsko razvite ter napreduje.
Če pa se danes tudi    po    naših hišah.                        ?h in mestih raz-iho in svečrnostno:    Mbr   1-u-dem ..., tedaj je to znamenje,   da v Ji še ni zamrlo upanje, da udi za naš narol nastopiti doli, doba napredka in  razvoja. ......IM ' omo dosegli s prekri?             rokami, temveč le v boju, trem boju proti vsem notra-kom.
Letošnje božičevanje pa je to naše upanje še bolj okrepilo, vsaj vendar vidimo, kako se tam na Bal-- anu iz krvi. s katero so napojih
^unaki  balkanske   polia-
ne in gorovje, to grudo svojih oče-
. roraia novo življenje, nova bo-
5    Tetja  in  stoletja  je ječal
balkanski   Slovan   pod    neizprosnim
!armom krvoločnega Turka. In vsa-
leto se je tudi    tam glasilo    tiho,
šno:  Mir ljudem...    Toda tega
mira ni bilo — povsod    le   meč   in
ogenj... Vendar pa ni zamrlo v dušah teh zasužnjenih, preganjanih narodov prepričanje, da mora tudi za nje napočiti božič, ko se bo porodil oni zaželjeni mir. In stoletja so nosili v svojih dušah to upanje, to prepričanje.
Letos pa se je to upanje uresničilo. V znamenju miru obhajajo balkanski Jugoslovani svoje božičevanje. čeprav se zemlja še kadi krvi in smodnika. In ni zastonj napojila kri tisočerih jugoslovanskih junakov grudo njihovih očetov, saj je iz te krvi že skoro vsklil mir, oni toliko zaželjeni mir, ki b© ustvarjal jugoslovanskim narodom boljšo bodočnost, v katerem si bodo vse one moči, ki so se zdaj vporabljale v dolgih, krvavih bojm, poiskale drug delokrog — na kulturnem in gospodarskem polju.
Na Balkanu so torej padle zadnje ovire, proti katerim se je morala boriti civilizacija v Evropi In to oviro so z zmagovitim pohodom odrih oni jugoslovanski narodi na Balkanu, ki so jih še pred kratkim smatrali za narode druge, da, celo tretje vrste. In menda ga ni v Evropi kulturno in pravično mislečega človeka, ki bi se ne veselil letošnjega božiča na Balkanu, ki bi se ne veselil rojstva onega ogromnega števila mvih činiteljev na kulturnem m gospodarskem polju ne samo na Ealkamjg-aaaaiieč na svetovnem tek-movahšču.
Tako se moramo tudi mi radovati teh tisnehov, ki so jih dosegli jugoslovanski narodi na Balkanu, ter miru. ki ga bo letošnji Božič prinesel tem zasužnjenim, zaničevan.im narodom. Radovati se moramo teh uspehov toliko bolj, ker imajo sijajne zmage balkanskih armad svoj no-men tudi za nas. Te zmage so jugo-slovanstvo v Avstriji vzbudile iz njegove resignacije. poživile njegovo življenisko voljo in je navdali s trdim zauoanjem v boljšo prihodni^^. Vsled prememb. ki ce zgode na Balkanu, zadobe Jugoslovani v Avstriji največji pomen za celo državo. Jugoslovani so 7ivTrenjskega jHiiiu M za državo. Sicer bo treba le sti bojev zoner nemško in madžarsko hegemonijo in stotere krivice, ki so se tekom vekov ukoreninile. ah to staji že    danes:     avstrijski    Jus   »slovani
nismo več tista quantitć negligeable, za katero so nas doslej imeli, nego smo faktor največjega pomena v monarhiji, faktor, s katerim bodo morali računati vsi, ki hočejo Avstriji dobro in jo žele ohraniti veliko, trdno in močno. Sistemu brezobzirnega zatiranja Jugoslovanov, sistemu krutega prikrajsevanja najprimi-tivnejših pravic jugoslovanskih narodov, sistemu gospodarskega zapo-stavljenja in eksploatiranja Jugoslovanov v Avstriji so dogodki na Balkanu zadeli smrten udarec. Se bo treba velikih naporov, še bo treba velikih žrtev in bojev, a ta kruti sistem bo vendar padel, ker zahteva življenjski interes monarhije, da pade. In tedaj bo mir med narodi in začela se bo boljša bodočnost kulturnega in gospodarskega procvita našega naroda in zavladal bo širom okoli nas in med nami: m i r v s e m ljudem, ko bodo imeli vsi narodi enake pravice in enake dolžnosti. In tedaj, ko ne bo nizkotni egoizem povzročal dolgii! in neplodnih bojev, bo stopil tudi naš, toliko zaničevani in teptani slovenski narod na skupno tekmovaliŠče vseli civiliziranih narodov z vsemi onimi, še neizčrpani-mi močmi, ki so dozdaj vsled notranjih bojev vezane.
Zavedati pa se moramo, da takega božičevania še doleo ne bomo praznovali, kajti preveč je razburkano valovje naše javnosti vsled notranjih in zunanjih političnih ter narodnostnih bojev, da bi se moglo umiriti v kratkem času. Vendar pa ne smemo vsled tega obupati ter se udati resignaciji, kaiti iz resignacije, nedelavnosti se nikdar ne poraja novo življenje. Ne iščemo in ne iščimo drugega, nego svojih pravic, ki jih pa moramo doseči, če hočemo živp*;
Vera v bop^o bodočnost našega naroda mora ostati v naših dušah živa, kajti le-ta nam da moči in sile za boj, ki ga moramo bojevati ne no svoji krivdi in ki ga moramo izvoje-vati v interesu našega narodnega obstoja. Vendar pa ta naš boj ni in ne bo krvav. Izvoieval se bo na zakonitih t*eh, Izvojeva! se bo v znamenju ^ravice in resnice. Navzlic obstoje-Č;m veljavnim zakonom popolne enakopravnosti naš narod v monarhih* nima onih pravic, ki mu gredo. In vsled tega velja ta naš boj predvsem temu.    priboriti v Avstriji   ve-
ljavnim državnim zakonom ono veljavo in ono ingerenco, ki jim je dalo zakonodajstvo. Bojujemo se torej za pravico — in pravica mora zmagati.
Upajmo pa, da bodo pri nas v Avstriji vendar-Ie prišli merodajni krogi do spoznanja, da je v današnjih modernih časih velikanskega gospodarskega razvoja in napredka škoda vsake še tako neznatne moči, ki se poizgubi v neplodnem dosedanjem političnem boju, in da bodo uvideli skrajno potrebo, da tudi pri nas v Avstriji najde pravega odmeva geslo, ki se razlega danes po celem svetu, — »Mir ljudem na zemlji . . .« v načelu: »Mir narodom v Avstriji.«
In če se bo to načelo pri nas v Avstriii vedno in povsod vpostevalo in spoštovalo, tedaj sme zreti Avstrija na boljšo bodočnost svojih dozdaj nezadovoljnih narodov.
Predno pa napoči nam Slovencem ta Božič, ko bo uveljavljeno načelo »Mir narodom v Avstriii«, moramo vse svoje moči v to vporabiti, da se srosnodarsko okrepimo, kajti le gospodarsko močan in samostojen narod more upati, da bo obstojal. Če pa naj gospodarsko napredujemo, moramo živeti s časom, ne smemo niti trenotek pozabiti, da so okoli nas narodi, katerim je usod* milejša in ki re ^amnde nobene prilike, da se ojaeijo . . . Treba nam je naorednega duha. Vzgajati moramo torej sebe in svojo okolico predvsem v duhu naprednosti, kaiti le če bomo naoredni, bomo ostali tudi narodni ter obdržal* svojo narodnost.
In tako praznujemo letošnji svoj Božič v radosti nad velikimi zmagami naših jugoslovanskih bratov na Bajkami in v imanju, da tudi pri nas v Avstriii napoči dan. ko se ogl^* zmagoslavni in odrešilni spev »Mir ljudem . . .«
Žalostna bilanca.
Bliža se konec leta, bliža se čas, ko zaključi vsakdo svoje račune in napravi bilanco, da vidi in spozna, kako se mu je obneslo delo in prizadevanje v minolih dvanajstih mesecih, kake uspehe je dosegel, kake nezgode so ga zadele in kake nade so se mu iznolnile ali izjalovile.
Tudi naši državniki so se lotili sestavljanja letošnje bilance in že zdaj pripravljajo javnost na to, da bo ta bilanca letos posebno slaba, morda najslabša, kar jih je bilo od zadnje velike vojske.
O politični bilanci ni treba govoriti. Kaže se, da so se razmaknile zlo obetajoče megle na mednarodnem obzorju. Izpostavljeni smo bili ne-varnostftvelike, najbrže evropske vojske, a vse kaže, da je ta nevarnost minila. Nam Slovencem zadostuje to in prepuščamo državnikom, da se potolažijo kakor vedo in znajo, zaradi uspehov ali neuspehov njihovega političnega delovanja.
Bližji pa so nam izkazi bilance o gospodarskem uspehu minolega leta. Že več let trajajoča splošna gospodarska kriza in denarna stiska se je v tekočem letu polagoma poostrila in je zahtevala že silne žrtve ter jih bo še več. Začela se je ta nesreča z aneksijo Bosne in Hercegovine. Tisto leto 1908—1909. nam je prineslo izgube, ki jo računajo oficijozi sami na okroglo vsoto tisoč milijonov kron. Od takrat hira vse naše gospodarstvo od leta do leta huje. 2e letos poleti, ko se našim državnikom o balkanski vojski še sanjalo ni, je postala gospodarska kriza grozno teška, jesen je pa prinesla balkansko vojsko in avstrijsko-srbski konflikt, ki se ga bo sedanji rod še dolgo spominjal — s solzami na očeh.
Graška »Tagespošta« računa, da nas velja ta politična kriza, ki je nastala zaradi Albanije in srbskega pristana ob Jadranskem morju tisoč oetsto milijonov kron. Toliko so znašali stroški za vojaške priprave skupaj z dobičkom, ki ga je bilo naši industriji in trgovini pričakovati, ki je pa izostal. V resnici je pa škoda še veliko večja, zakaj skoro v celi državi je zastalo vse gospodarsko gibanje, na borzah so šli milijoni v zrak, iz strahu pred vojno nastali navali na denarne zavode so provzročili velike troske in izgube, vsi zaslužki so se skrčili, mnogo tovarn je bilo treba zapreti, v mnogih največjih tovarnah delajo samo en dan na teden, insol-vence so postale vsakdanja stvar in konkurzi se strahovito množe. In ■ kaj bo šele zadnjega decembra! Splošno mnenje je, da bo zadnjega decembra v avstrijski kupčiji velik polom in da bo ta dan vse polno in-
LISTEK.
Božič.
Zopet so prišli najlepši prazniki, kar jih obhaja človeški rod, prijazni tnevi rodbinske sreče, ki jih vsakdo z veseljem pozdravlja, dasi se le ma-okdo zaveda, kako stari in častitljivi, da so, in kako se je tekom dolgih stoletij   predrugačil njih    pomen    in
značaj.
Že v pradavnih časih so narodi 'jsno obhajali Božič in do naših ini se je ohranilo vse polno spomi-. pesmic in navad na tiste pagan-čase. Dies natalis invieti, rojstni Jan nepremagljivega solnca, so imenovali stari Rimljani božični dan in >jstvo novega solnca,   ki je    izvor sega življenja, so praznovali ta dan stari Slovani, kakor stari Germani    Raziskovalci    slovanskih     in .^rmanskih starožitnosti so    o    tem mnogo zanimivega spisali in    rajnki \avratil je pred leti v »Letopisu SIo-enske Matice« zbral vse kar se je med nami ohranilo navad in pesmic a poganskih časov.
Zmagujoča kristijanska vera se ie v mnogih ozirih spretno prilagodi-
tarim ukoreninjenim navadam, ker je tako najlaglje pridobivala ljudska srca, samo da je dala takim navadam drugačen pomen in drugačen
smisel. Kakor so iz poganskih tem-peljev nastala kristiianska svetišča, iz poganskih navad kristijanske. tako je tudi iz rojstnega dneva solnca nastal rojstni dan Izvehčarjev. Kdaj se je Kristus rodil, teea zgodovina ni natančno dognala. Šele v nekem zapisniku kristijanskih praznikov iz leta 354. je prvič rečeno, da je 25. december rojstni dan Kristusov, pozneje pa je cesar Justinian s posebno postavo določil, da naj se 2r>. decembra praznuje rojstvo Izveličar-jevo.
Še drugo pogansko navado je žitev rojstva Izveličarjevega s starim r poganskim praznikom solnčne-ga rojstva. Solnce je luč in življenje — Kristus je luč sveta in sol življenja. Kako lahko so se starih poganskih navad držeči se narodi prilagodili novi vsebini božičnega praznovanja; menda Še slutili niso, da se je kaj premenilo in da je praznovanje Božiča dobilo drugo vsebino.
Še drugo pagansko navado je cerkev združila z božičnimi prazniki. Že stari Rimljani so na slovesen način praznovali novo leto. V vsaki hiši je bila postavljena tabula fortu-nae, miza izobilja. Ta miza je bila bogato obložena z najboljšim, kar je premogla hiša, in okrašena je bila z zelenjem in s cvetjem, kajti to je pomenilo, naj bi bilo novo leto bogato in plodovito. To praznovanje novega leta je cerkev združila s praznovanjem rojstva Izveličarjevega na božične dni,
Tekom časa so ljudje popolnoma pozabili, da so nekoč o Božiču praznovali rojstvo novega solnca in pozdravljali novo leto: božični dnevi so postali verski prazniki in kar se je ohranilo navad izza paganskih časov, vse so izgubile svoj prvotni smisel. Božični prazniki so postali verska slovesnost, imeli so dolga stoletja konfesijonalen značaj in ga imajo deloma še dandanes. Narodi so božične praznike obhajali s posebno slovesnostjo, zlasti so bili dolgo časa v navadi dramatične predstave v noči od 24. na 25. decembra.
V dobi misticizma so zadobili božični prazniki svoj največji pomen. Takrat se ie mislilo, da se vsako leto na sveti večer ponove čudeži, ki so se zgodili v noči Izveličarjevega rojstva. Mislilo se je, da v noči od 24. na 25. decembra ozelene in vzcveto in rode drevesa v gozdih in oznanjajo srečo.
Iz tega naziranja je nastala navada, ki se je v mnogih deželah in pri različnih narodih tako udomačila, da je postala v naših Časih pravzaprav bistveni del božičnega slavlja. Začeli so postavljati v hiše čreš-njeve vejice, da bi vzcvetele za božične dni. Če so vzcvetele je to pomenilo srečo. Koder so nastala večja mesta in ni bilo dobiti črešnjevih vejic, so začeli postavljati v hiše vršičke smrek in jelk in tekom časa so se navadili, da so te vršičke in vrhove okitili s pisanimi stvarmi in obešali nanje lučice.   Tako so  dre-
vesca v hišah vzcvetela in ožarela in rodila — darila, položena pod ta drevesca.
Najbolj se ie udomačila ta navada obdarovanja med Angleži, kjer se sploh božični prazniki najbolj slovesno obhajajo, pa tudi med Skan-dinavci in med Nemci, dočim je med Slovani, med Francozi in Italijani manj razširjena. Povsod pa imajo na sveti večer kaj zelenja v hiši v znak, naj bi v novem letu vse lepo ozelenelo, vzcvetelo in dobro rodilo in prineslo hiši srečo in blagoslov.
Božični prazniki so v naših časih izgubili precejšen del svojega konfesijonalnega značaja. Še delajo na deželi jaslice, še hodijo ljudje k polnočnicam in sploh v cerkev, ali glavno praznovanje je vendar v največji meri omejena na dom. Kdor ni prisiljen, ne gre na sveti večer rad z doma. Kakor je bil Božič v poganskih časih praznik rojstva nepremagljivega solnca, kakor je bil v srednjem veku pretežno cerkven verski praznik, proslava rojstva Gospodovega, tako postaja sedaj vse bolj praznik rodbinskega življenja. V naši dobi se je vse življenje zelo predrugačilo — nič več ni tistega rodbinskega življenja, kakor je bilo nekdaj zlasti ne v mestih, toda enkrat na letu, v božičnih dneh, se zbero vsi člani rodbine na tiho praznovanje v domačem krogu, kakor bi čutili potrebo, da se strnejo^ in da si kakor dobri kameradje sežejo v roke.
Božični prazniki postajajo rodbinski prazniki, dnevi rodbinske sreče ne Ie kristijanom, nego tudi nekristijanom. V različnih potopisih je čitati, kako se udomačuje praznovanje Božiča tudi na Japonskem in na Kitajskem, seveda le v odličnih krogih in to po vplivu tamkaj naseljenih Angležev. Pa čemu bi hodili tako daleč, ko imamo bližje prav drastične izglede. Kdor je kdaj živel na Dunaju, je imel priliko spoznati, da ne prodajo nikjer toliko božičnih drevesc, kakor v Leopoldstadt, kjer stanuje največ Židov, in lahko se je prepričal, da je skoro ni židovske rodbine, kjer bi na sveti večer ne gorelo božično drevo. Židje so pač spoznali, kako poetično rodbinsko slavlje so božični prazniki in oprijeli so se ga in goje ga skoro bolj, kakor kristijani.
V rodbini korenini vsak človek, rodbina je temelj vsega družabnega reda, rodbina je podlaga vsemu življenju in vsi sreči. Zapuščenec in iz-koreninjenec ne občuti nikdar tako bridko svoje osamelosti, kakor ravno v božičnih dneh in kdor ima svoj dom in svojo rodbino, ni vse leto tako srečen, kakor o božičnih praznikih.
Te dni vtihnejo vsi viharji življenja, vsa nasprotja se poležejo in mir zavlada v vseh srcih in od ust do ust gre prijazni pozdrav: Vesele božične praznike.
R.
Stran 2.
SLOVENSKI  NAROD.
296 štev.
solvence in konknrzov, pogreb milijonov in milijonov ljudskega, s trdim delom pridobljenega premoženja.
DiplomatiČna vojska, ki jo je vodila naša monarhija proti Srbiji je torej v gospodarskem oziru slabo končala. Zahtevala je ogromnih žrtev. In kaj je uspeh? Albanski razbojniki dobe svojo samostojno državo in Srbija ne dobi svojega okna na morje — če je ta uspeh vreden gospodarskih žrtev, ki jih je morala naša monarhija prenesti in jih bo še morala doprinesti, to je pa drugo vprašanje.
Naše mnenje je, da se bomo še bridko kesali svoje goreče ljubezni do albanskih morilcev in tolovajev in menda se začenjajo tega zavedati tudi naši državniki.
Svoj uspeh glede Albanije in srbskega pristana ob Jadranskem morju se ima avstrijska diplomacija v prvi vrsti zahvaliti podpori Italije Ali je še kdo tako naiven, da se je Italija postavila na stran Avstrije iz gole nesebičnosti, samo da bi se Avstriji zahvalila za njeno dobrohotna nevtralnost ob Času tripolitanske vojske? Italija dela na to, da dobi Srbija prosto trgovsko vporabo enega albanskega pristana in železniško zvezo s tem pristanom. Posledica tega pa bo, da bo italijanski trgovi«! ter industriji odprta not v Srbijo, ki je doslej ni imela, in da bo italijanska trgovina in obrt v Srbiji in na Balkn-nu postala najhujša in naiizdatnejša konkurenca avstrijski trgovini in obrti.
Ko je bil poslanec Masarvk one dni pri    ministru    grofu BercMoldu. mu je po naročilu srbskega ministrskega   predsednika   Parića    ponudil nafugodnejše finančne, 'reovinske in železniške zveze med Srbijo in meo1 Avstrijo. Če bi avstrijska diploma ja podpirala    srbsko   stremljenje  po samostojnem    pristanu    o*   Jadranskem morju. Orof Rerchtold ^a je to ponudbo odklonil. Češ. no  dogovo-z Italijo, ne sme Avstriia snreieti BO-benih    eosnodnrskib   privilegijev t Srb,;e   ^es. V no knnčno * tem.   da je podprla av-
-icVo s+^Tišče sdede Albanije in de s^b^keea ^ristaua ob Jadranske-* morim    Stroške    bo   seveda plačah Avsfr
Srbija ^e bo uklonila v vseli svo-
zah^eva1! odločbam vdcsfl. Zgodilo se bo to. kar bodo zahtevaJe ve-'e in te se bodo akom^j;-->Te za-vam Avstrije A kako bo t~ vpp. valo pa naše gospodarstvo? ' m-ske države boc*o med selio) il no-vile carinsko unijo, kakor ie Mo med n?:mT* dosrovorieno le nrpd voi-*ko s Turčijo in da ta carmska uniia že iz ozirov na Srhno ne bo hotela Av^r^i do"          po«?ebn'h  gospr '—-
sfrifi ugodno^i. to ie rac razirmlfiva, Naša gospodarska no?;-;^ na RalVa-io os1-»bT^r  .     I                e-
na. da Ifovorl že - »Tagesoostac o gospoda**« Vem   ruina  avstriisko-ogrske
To |e gospodarska  bilanca naše 1. 191?.
Ljuhlionslri občinski svet.
Ljubljana, 22. decembra.
Ob 6. zvečer otvori župan dr. Ivan Tavčar sejo, konstatira sklepčnost ter imenuje za overova-telja zapisnika gg. obč. svetnika Ra- j sto P u s t o s 1 e m š k a in Jos. B a -h o v c a.
Župan naznani po naročilu notranjega ministrtva najvišjo zahvalo za izrečeno udanostno izjavo. Občinski svet naj sprejme to izjavo z uda-nim spoštovanjem v vednost.
Župan naznani nato, da je z zneskom 3000 K, ki mu jih je dal občinski svet na razpolago, razpolagal tako, da je naklonil 1000 K za božični-co vojakom ob mejah ter dodal temu znesku iz svojega dispozicijskega fonda še 200 K. Zupanu je tozadevno že došla zahvala deželnega predsednika.
Župana je došlo vabilo na 3. pro-tialkoholni kongres dne 29. in 30. t. m., priporoča občinskim svetnikom udeležbo. (Občinski svetnik dr. Za-jeL se smehlja.)
Danes popoldne je naznanil občinski svetnik g. Fran K o 5 , da se je preselil v §kofjo Loko. Zupan bo poklical v občinski svet g. Antona K o-lesa, železniškega paznika.
Vposlana je bila knjiga »Die Oemeindeverualtung von \Vien im J. 1911.« Na vpogled je v registra-turi.
Nato odgovarja župan na razne interpelacije klerikalnih občinskih svetnikov glede posipanja nekaterih potov in odprave snega z ulic.
Zapisnik zadnje seje se, ker ni ugovora, odobri.
Nato poroča v imenu personalnega in pravnega odseka g. občinski svetnik M i 1 o h n o j a o dopisu Mestne hranilnice ljubljanske glede zvišanja obrestne mere. Obče znana je kriza na denarnem trgu vsled česar so morali vsi denarni zavodi zvišati obrestno mero tako pri vlogah, kakor pri posojilih. Upravni odbor Mestne hranilnice ljubljanske je sklenil v svoii seji dne 13. t. m. priporočati zvijanje obrestne mere za vloge na 4*/?^, obenem pa zvišati tudi obrestno mero za stara in nova hipo-tečna posojila na Kranjskem na 5V«% izven Kranjskega pa na &l~%. za občinska posojila na 5%, za posolila dobrodelnim in humanitarnim zavodom na 43/4^. za menična posojila pa 6^ in za lombardna posojila na 61/2<^L. Zvišanje obrestne mere za vloge naj obvelja s 1. januarjem 1913, istotako pa tudi zvišanje obrestne mere za posojila. Sprejeto.
V imenu finančnega odseka poroča nato o-";n^ki svetnik g. L i k o-z a r o dopisu županovem glede zgradbe tonničarskih delavni pri mestni tonnič^rski vojašnici. 7e 10. avgusta 1910 je korno poveliništvo v Gradcu naznanilo, da n?meriva na-mesfiti v Luibtiani topn^čar^ke delavnice. Vršila so se nato pogajanja ter so pogačama sedai v to!;ko uspela, da more mestna  občina nrnponi-
voiaški oblasti, da napravi delavnice na svetu prgilpri^ke vojašnice, za jaha^nico pa ie bilo treba naKi nov prostor. Tudi vojaška oblast bi bHa zadovoljna s tem. da se za nhal-nico           oi mestni svet za P^žigrn-
dom. S to ponudbo je zadovoljen rn-di finančni odsek ter se predlog sprejme.
V^iaška oblast je nadalje naz^r-nila. da $e bo v T iubljani pomnožilo tonn: *arstvo za 100 mož in 50 Vo-niev. Treba bo sezidati tudi še ^ekri bhvov in prostorov za moštvo. 2»-^ana se pooHa^ča, da vodi toz dev-ne r? zora ve.
Zupan dr. Tavčar razjasni, da ie še ena baterija že dospela v Ljubljano, ter ji je moralo mesto n*- skrbeti prostore. Morda ostane ta baterija stalno v Liubliani. treba pn je izvedeti seda? zn nncroie in koliko bo-
do veljale stavbe. Zato naj se v principu določi, da se vrše te poizvedbe. Sprejeto.
V  imenu stavbnega odseka poroča nato občinski svetnik g. Štemb-b o v o končni kolavdaciji zgradbe IV. mestne ljudske Šole na Prulah. Kolavdacija se je vršila dne 7. novembra ter so od tedaj izvršili udeleženi obrtniki, vodovodni instalater
Babnik ter Rojina, Eberl in Peters že vsa dela, stavbnik Scagnetti pa dela ni izvršil, ker ga more izvršiti šele spomladi. Vsem obrtnikom se naj vrne založena varščina, stavbni-ku Scagnettiju pa naj se od založene varščine v znesku 2938 K za sedaj izplača vsota 2000 K. ostali znesek pa šele po izvršenih popravilih Scagnettijeve zahteve za povračilo drugih stroškov pa naj se zavrnejo. Zahteva namreč 260 K doplačila pri izdelavi medaljonov, za finejšo fasado, ki jo je izdelal po svojem lastnem izreku samo sebi v reklamo, zahteva 500 K. za makadamiziranje ceste pa 1837 K 28 v, ter pravi, da je moral izkopati za več kakor 30 cm, dočim bi moral storiti to do 50 cm. Dovoli pa se 400 K za napravo nekaterih omar. Spreieto.
Zupan dr. Tavčar poroča nato
0  dopisu telefonske uprave namestiti na 5 mestnih poslopjih razvodne omarice in nosilce telefonskih žic. Se dovoli.
Ob tej priliki ponavlja občinski svetnik g. Kregar pritožbe glede telefonskega omrežja, ki jih je tudi ljubljanski poslanec dr. Ravnihar že spravil nred javnost na merodajnem mestu. Treba bo. da dobimo v Ljubljani vendar že enkrat kabel.
Občinski svetnik g. Pusto-s 1 e m š e k biča ravnateljstvo v Trstu, ki principijalno pošilja v Ljubljano samo take telefonske aparate, ki so jih že povsod drugod zavrgli. Ljubljana se glede telefona sistematično zapostavlja in tu dobimo le take aparate, ki so jih v Trstu proglasili za nenorabne.
Zupan obljubi, da bo tem nasvetom posvečal vso pozornost in skušal doječi, kar bo mogoče.
V  imenu finančnega odseka poroča nato občinski    svetnik    g. M i -
1  o h p o j a o proračunu mestnega loterijskega posodila za leto 1913. Pr rnčun izknznje 2MMS K 67 v pokritja in 1 ?0.*97 K 0« v potrebščine. tedaj prebitka (S5.191 K 59 v. K proračunu nima odsek ničesar pripomniti. Proračun se sprejme.
Proračun amortizacijskega zaklada mestnega loterijskega posojila za leto 1°13 je odobren od ministrstva ter ni na njem ničesar izpreme-niti. Soreieto.
O proračunu zaklada meščanske imovine poroča občinski svetnik sr. M i 1 o h n o j a ter predlaga, da se nasvet mestnem magistrata za nadzorovanje :n administracijo poslopja v znesku 600 K zniža na 300. Ob-enem se naroči magistratu, dn nai da pregledati stanovpnia Tr mestnih po-slopjih in Če trehn revidira najemnino oziroma io zviša.
Občinski svetnik g. Stefe se zaganja v »Laibacher Zeitune«. češ. da je napisala v zadnjem poročilu, da je župan izjavil, da so imena podpiran-cev iz ubožnega zaklada vsem občinskim svetnikom, če se pridejo informirat, na razpolago. S. L. S. ne bo crlasnA-ala za ta proračun.
Sprejme se nato proračun in dodatni predlog, da se naroča magistratu revidirati najemščine v mestnih poslopjih.
Zupan izjavlja nato, da se mu prosto razpolaganje s knjigami, kjer so vpisani oni, ki vživajo občinsko podporo, ne zdi pravilno. Stvar je delikatna in zlasti bi bilo neokusno splošno razobešanje vse revščine, kar ne more izostati pri vpogledu v knjige. Ta predlog je tudi propadel
Mestna klavnica.
V imenu klavničnega ravnateljstva poroča nato podžupan dr. T r i 1-1 e r o proračunu mestne klavnice. Proračun izkazuje 51.596 K pokritja in 41.021 K potrebščine, tedaj prebitka 10575 K. Položaj pa je ta, da stara mestna klavnica ne odgovarja več vsem zahtevam in je potrebna nujnih popravil. Vršila se je tozadevno poseben komisijonalni ogled, ki je imel nalog dognati, katere poprave in adaptacije so nujno potrebne. Treba je:
1.  prepleskati okna, vrata in železno konstrukcijo, kar se ni zgodilo že celo vrsto let; delo bi torej stalo       .   ,   .   .   .      2410 K 68 v
2.  radikalno popravilo kotlarije in kanalizacije, zaradi česar pritiska deželna      vlada,      bi
stalo       .....      4393   »   71 »
3.   posebni hlevi za prašiče, ki se uvažajo iz druge državne polovice, bi stali 32.000 K, prvi obrok naj bi znašal      ......15.000   »   — »
4.     za železno ograjo na prostoru, kjer    se     Prodajajo
mladi prašiči       .    .      2000   »   — »
tedaj skupaj    .    23.804 K 39 v
črta pa naj se prispevni delež mestnemu zakladu v znesku 11.000 kron. Vsled vseh naprav, ki bi bile potrebne in so faktično nujne, bi znašal primanjkljaj mestne klavnice 10.305 K, katera vsota naj se pokrije iz blagajniškega prebitka.
Treba pa bo. da se radikalno iz-premeni mestna ledenica pri Mestnem domu. Izpremeni naj se v umet-po hladilnico, tako da se bo moglo hladiti tam names+o 2500 kg mesa. kakor ie to mogoče sedaj. 18.000 kjr mesa. Po sedaj o tem še ni konkretnega predloga, pač pa naj se v proračun postavil prvi obrok za tako hladilnico v znesku 20,000 K. Hladilnica na bi stala po doedarnh informacijah kakiti 40.000 do 45.000 K.
Občinski svetnik g. P a m m e r ugovarja, da bi se hladilnica postavila pri klavnici, nakar mu pojasni župan, da je hladilnica zamišljena na mestu sedanje ledenice pri Mestnem domu. Občinski svetmk e. Kregar želi postafo pri mestni klavnici.
Podžupan dr. T r i 11 e r pojasni, da se mestna občina že leta in leta bori za postajo pri mestni klavnici, do sedai na brezuspešno. Pogajanja so se razbila na negotovem stališču dolenjske železnice. V zadnjih dneh ic prišlo to vprašanje v akutni sta-ker se zdi, da bo dobila dežela v zameno svet onstran mostu in se bo tam moglo postaviti izkladišče na prehodnem tiru.
Sprejme se nato odsekov predlog in se je proračun odobril z vsemi izpremembami.
Nato odkaže župan samostalni predlog glede zgradbe ljudske kopeli v Trnovskem, Krakovskem ali £t.    Jakobskem   okraju    stavbnemu
odseku in istemu odseku tudi predlog glede ureditve Holzapflove ulice.
Župan prekine nato sejo za 10 minut.
Proračunski provizorij.
Po niti desetminutnem odmoru, med katerim so se posvetovali napredni poslanci, otvori župan zopet sejo.
Zupan: Predno preidemo * k debati o proračunu mestnega zaklada, dam besedo g. občinskemu svetniku Pammerju.
Občinski svetnik g. P a m m e r naglasa, da bo morda mogoče pri natančnem pregledanju proračuna najti postojanke, ki bodo ves rezultat proračuna utegnile izpremeniti. Za to je bil do sedaj čas prekratek. Ker hočejo občinski svetniki nemške stranke pridobiti časa za razmotrivanje vseh postojank, predlagajo, da naj se proračun mestnega zaklada vrne finančnemu odseku, dovoli pa se, da se delovanje v prid mestni občini ne prepreči, trimesečni proračunski  provizorij.
Podžupan dr. T r i 11 e r : Večina te zbornice ne prikriva, da živi mo v teški gospodarski krizi inleste-škimsrcembisemogliodlo-čiti nalagati ljubljanskim občanom novih bremen. Večina pozdravlja radostno vsako priliko, da se morda vendar najde pot, da se pokrije neizogibni priman k-1 j aj na drug način , kakors povišanjem občinske do-klade. Prezreti ne smemo, da so bili vsled splošne krize primorani denarni zavodi zvišati obrestno mero posojil. To že močno teži na mnogih naših hišnih gospodarjih. Vrhu tega ne smemo prezreti, da je storil občinski svet veleva ž-nesklepe, k i d a j o u pa t i, d a s e p ri m a n k 1 j a j pokrije in prebivalci mesta Ljubljane obvarujejo novih bremen. Omenim samo
predlog   o   kanalskih    prispevkih,    predlog   o davku na žganje;
končno bomestna občina le ta 1913. t u d i deležna pri-sevkov iz davkov od
prirastkov na   pravi vrednosti.
Leta 1913. se podržavi mestna policija, vendar do danes še ni gotovo kdaj se bo to zgodilo in koliko bomo prihranili.
Umestno je tedaj, da počakamo na sklepe deželnega zbora ter potem šele kalkuliramo, koHko bo imela mestna občina dohodkov. Morda najdemo t u d i še b olj s oc i-jalen način, kakor je povišanje občinskih doklad. Zato bo glasovala napredna večina za ta predlog.
Oglasil se je nato načelnik klerikalnega kluba, občinski svetnik g. dr. Zajec in naglašal, da bo tudi njegova stranka glasovala za predlog. Bal se je samo-, da bi s tem izrekel zaupanje sedanjemu gospodarstvu, zato je hitro pristavil, da s tem ne mara dokumentirati zaupanja. 2eli, da bi se bil župan striktno držal starodavnega poslovnika ter izda končno tajnost, da so se hoteli klerikalci intenzivno pečati z vsako posamezno točko v proračunu, tedaj da so hoteli obstruirati v specijalni debati.
1112.
Retrospektiva V. V.
(Dalje.)
Na Štajerskem naše napredovanje ni tako slabo in obupno*, vendar bo tudi tam treba še mnogo temeljitega dela. V Gradcu so napravili socijalni demokrati s svoio obstrukcijo, ki so jo začeli januarja, da je bil občinski svet koncem aprila razpuščen, novi občinski svet, izvoljen septembra, ima pa skoro isto lice, kakor prejšnji. Nam je umrl v Gradcu prof. dr. Štrekelj.
Razmeroma mnogo pa moramo zabeležiti iz Trsta. Splošno znana je porotniška afera, zaradi katere je prišel celo liochenburger v Trst. Ob-strukcija socijalnih demokratov v mestnem svetu, stavka v ladjedelnicah, otvoritev nove slovenske Ciril-Metodove šole, tržaška časnikarska afera pred celovško poroto, so slike iz tržaškega gibanja.
V Istri se ni posrečil sporazum med italijanskimi in slovanskimi poslanci, zato pa imamo za laške razmere veleznačilno afero puljskega občinskega zastopa, 1cjer so aretirali celo vrsto magistratnih uradnikov zaradi predobrega gospodarstva. Izmed slovanskih zmag omenimo izvolitev poslanca dr. Brnčiča v Voloski-Opatiji in Stihovića v Pulju.
Na Češkem je imela letos smrt
zlasti bogato žet: v med poetiki in H- ■ terati, omeniti hočemo samo glavna I imena Vaneka, Skardo, Sokola, Fri-da - Vrhlickega. Razen s Hochcnbur- j gerjevim  fermanom. se  Cehi  lahko i postavijo s kurijozumom jezikovne- j ga fermana generala infanterije Kol- | lerja. Za župana praškega je bil zopet izvoljen dr. Gross. Velike važno-sti za Češko so bili    tudi    sokolski i dnevi, ki  so  tudi  za nas  Slovence | zelo pomenljivi, ker so prinesli naši Sokoli s seboj venec zmage. Na Če- i j škem bodo imeli    prvega  ženskega j deželnega poslanca v osebi ge. Vik- j Kunčticke, če ne izvrši    namestnik svoje grožnje. Slovenci so postavili j v Pragi Janu Legi nagrobni sporne- j nik. Istočasno pa je bil v Pragi od- \ krit tudi spomenik velikemu zgodo- ! vinarju Palackemu.
Iz Dalmacije je vsem še v spominu razpust občinskih svetov v Splitu in Šibeniku zaradi nedolžnih manifestacij za balkanske države in njih zmagovite armade.
Ozrimo se sedaj na naše sosede, najprej na Ogrsko. Začelo se je leto pod egido Khuena, ki pa je moral napraviti prostor Lukacsu. Tudi predsednik zbornice Navav se je umaknil brezobzirnemu Tiszi. Največ hrupne j politike je delala ogrska zbornica, t prava karikatura ljudskega zastopa. Srečamo tu začetkom leta opozicijo Justhove stranke, kije onemogočila proračunsko debato. Že meseca mar-
ca je podal Khuen demisijo, vendar je Lukacs nastopil šele v drugi polovici aprila. Sledili so burni prizori v parlamentu,   izključitve    poslancev,
poulične demonstracije. Vrhunec so dosegli škandali v parlamentu meseca junija. Nastopil je policijski nadzornik Pavlik in metal   poslance iz parlamenta. Dne 7. junija so se raz- i legali  v  parlamentu  streli  poslanca j Kovacsa.    Obtožen zaradi teh stre- j lov, je bil Kovacs meseca decembra i oproščen. Uveden je bil črni kabinet,
ki je odpiral in cenzuriral brzojavke j in pisma opozicijonalnih poslancev, j Isti prizori so se ponavljali tudi v je- j senskem zasedanju parlamenta. Brutalnost te vladne politike se zrcali zlasti v tem, da se je morala ustanoviti v parlamentu ambulanca. Celo ministri so dejansko napadali poslance ter je minister Beothy oklofutal poslanca Zboraya, za kar pa je dobil svoje plačilo od opozicijonalnih poslancev. Demonstracija opozicijonalnih poslancev na Dunaju povodom zasedanja delegacij ni imela zaželje-nega uspeha. Opozicijonalni poslanci so zato ustanovili protikabinet. Niti kritični položaj monarhije ni izravnal nasprotstev. Budimpeštanske ulice so bile opetovano pozoriŠče krvavih dogodkov. Meseca marca, ko je nad 50.000 delavcev demon- I striralo za svoje pravice, je prišlo do krvavih spopadov, meseca maja in sicer 23. pa je prišlo do prave revo- s
lucije in do bojev med delavci in vo- I jaki. Skoro 200 oseb je bilo ranjenih, 9 oseb pa je obležalo mrtvih. In med temi dogodki je nadaljeval parlament, — ljudski zastop, — razpravo in njega predsednik grof Tisza, je celo izjavil: »Mi nismo nikak »Wohl-fahrtsausschuss«. Mi zborujemo naprej in naj se preliva na ulicah kri, naj padajo žrtve, to je samo v interesu državnega miru!« Ko pa so postavili delavci barikade in je vse kazalo, da se začne že prava revolucija, so pretvorili stolno mesto Ogrske v pravo vojaško taborišče. Celo ob priliki kraljevega poseta v Budimpešti je prišlo zopet do demonstracij. Našim državnikom pa bi morali biti ti dogodki svarilo, da krenejo na druga pota. Tudi drugod na Ogrskem ni bilo dosti bolje, povsod smo videli mase na ulicah in v Bekesz Csabi so prišli oboroženi kmetje povodom obravnave proti bratoma Szilinskima v mesto.Da so vzeli srbski pravoslavni cerkvi avtonomijo, nas niti ne preseneča.
Temna je tudi zgodovina Hrvaške, kjer so se dogodki bavili zlasti s saborom in osebo bana. Začetkom leta je prišlo v stranki prava do razkola, ker nekateri poslanci niso bili zadovoljni s strankarsko politiko napram banu dr. Tomašiću. Opozicija je sklenila nato postaviti bana pod obtožbo, vsled česar je bil sabor razpuščen in so bile nove volit-
ve razpisane. Še 20. januarja pa je podal ban dr. Tomašič demisijo in je bil imenovan za bana zloglasni Čuvaj pl. Ivanski. Predno se je sestal novi sabor, je bil tudi že razpuščen. Ta kršitev ustave je izzvala najhujši odpor v celi javnosti. 2e 1. februarja so se vršile v Zagrebu demonstracije. Policija je naskočila demonstrirajoče dijaštvo in 15 akademikov težko ranila. Drugi dan je prišlo do hudih kravalov na vseučilišču, kjer so se dijaki zabarikadirali in ostali tam celo noč, dokler se vlada ni vdala vsem zahtevam dijaŠtva. Odpasti je moral tudi napovedani obisk ogrskih ministrov v Zagrebu. Vse pritožbe proti Čuvaju in vse prošnje so ostale brezuspešne. Meseca februarja so se vršile demonstracije proti Cuvajevemu režimu tudi v Pragi, pri čemur je bila zažgana ogrska zastava. Dne 13. februarja je prišlo do revolucije v Zagrebu in tekla je tudi kri. Poulični boji so se vršili tudi ponoči in je bil en redar težko ranjen, 18 pa lažje ranjenih. Vojaštvo je stopilo na ulice, kljub termi pa se Zagreb ni pomiril več dni. Dne 18. februarja so se vršili enaki prizori v Sarajevu. Policija je streljala z revolverji ter je bil smrtno nevarno ranjen dijak Sahin Agič. Množica je
pognala policijo v beg. Tudi tu je nastopilo vojaštvo. Isti dan se je vršil v Zagrebu socijalno-demokratičen shod, katerega si vlada ni upala pre-
2 96 štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran   3.
Zupan dr. Iv. Tavčar: Umestno se mi zdi, da nekoliko branim svoje stališče napram svojemu predgovor n i k u. Skliceval se je na naš poslovnik. Toda absolutno izključeno Je, da bi se v kaki korporaciji, ki vodi svoje razprave p a r I a -mentarično, razpravlja* lo, ka d a r j e n a v r s t i p r or a-čun, o proračuns kem pro-v i z o r i j u. Z veseljem pozdravljam, da se hočejo gospodje udeležiti specijalne debate in gotovo ne jaham >vojega proračuna. Toda vsak proračun mora biti pesimističen. Priznavam, da je imel odsek res premalo časa za razrnotri-vanie in ni bilo mogoče tega dela izvršiti. Zato sem mnenja, da je umestno, da se proračun takoj zopet vrne odseku, ki naj ga temeljito predela.
Meni so vsi predlogi dobrodošli,      od         katere
strani prihajajo in veselilo me b o, č e najdemo pot, da ne bo treba meščanstva obremeniti. Prosim pa gospode S. L. S- da posvetijo tem točkam vso pozornost tudi v odseku in se ne zanašajo na to, da bodo svoje pomisleke povedali   itak   v  javni   seji.
Občinski svetnik g. Kristan izjavlja, da bo glasova! za predlog, ker je proračun res prekratko časa razpoložen. Mnogo pa bi se koristilo stvari, če bi bile seje finančnega odseka, kakor je to navada v drugih korporacija h, javne v tem oziru, da smejo sejam prisostvovati kot poslušalci tudi drugi občinski   svetniki.
Župan pozdravlja predlog občinskega  svetnika gosp. Kristana.
Nato sta bila oba predloga občinskega svetnika gosp. Pammerja in dodatni predlog občinskega svetnika gosp. Kristana sprejeta, proračun pa odstavljen z dnevnega reda.
Koncem seje je stavil občinski - etnik gosp. Marinko še nekaj vprašanj na župana, nakar je župan za-
_il javno sejo, želeč vsem občinskim svetnikom veselo in mirno novo leto.
Tajna sela.
Jubilejno ustanovo letnih 100 K ^o dobili ti-Ie obubožani obrtniki:
A h č i n Josip. B i s c h o f Ru-uoii, G e s t r i n Ferde, Dolar Jera, G o r š e Fran, Šuštar Jože. J a z -bar Jakob, Košir Katarina, L u k-niČ Juri.    Oman France,    Pod-
n i k Janez, P o 1 j a n e c Ivan, 5 e i s n e r Fran, Savli Andrej, T e r d a n Ana. T e r k u č Marija, Z d e š a r Fran, Belič Fran, Z a d-n i k Ludovik in L a v t a r Jakob. — Vdovi pol. nadzornika B e r t o 1 a se je zvišala pokojnina na 800 kron.
Nled vojno in mirom.
Avstro-Ogrska in Srbska.
Kakor poročajo nekateri srbski listi, namerava srbski ministrski predsednik Pasić v kratkem priti na Hunaj. da osebno konferira z av-trijskim zunanjim ministrom grofom Berchtoldom. Listi pravijo, da 1 o skušal Pasić poravnati vsa sporna vprašanja med obema državama.
Tudi sprejem novega srbskega poslanika na Dunaju Jovo Jovano-vića od strani cesarja je dokaz, da
Srbi niso izgubil simpatij pri vladarju, kar je mogoče trditi le, če se v znani aferi konzula Prochaske ni zgodila nobena večja nekorektnost. Nekateri nemški listi seveda skušajo nadaljevati svojo perfidno obrekovanje, izredno prijazni in dobrohotni sprejem Jovanovića na dvoru pa postavlja vse te poskuse na laž. Srbski poslanik je o avdijenci povedal le toliko, da se je cesar dotaknil mimogrede tudi političnih vrpašanj.
!>e drugo znamenje, da ima Srbija najboljši namen živeti s sosedno monarhijo v najboljših odnošajih, je dejstvo, da je obiskal srbski ministrski predsednik Pasić avstrijskega poslanika Ugrona. Pasić je izrekel pri tem željo, da bi se sestal osebno z zunanjim ministrom Berchtoldom zlasti, da se razgovorha glede srbskih zahtev. Srbija je, kakor poroča »Slowo polskie«, predložila velesilam svojo zahtevo po neodvisnem, z železnico s kakim srbskim mestom zvezanem pristanišču. Pri rešitvi tega vprašanja je Srbska pripravljena, priznavajoč avtonomijo Albanije, dobiti potrebni kapital iz Srbske same in iz Avstro-Ogrske, priklopiti srbsko železniško omrežje na bosanske železnice, skleniti tarifno konvencijo za železnico Mitrovica-Skoplje in za Jadransko železnico do pristanišča ter dati garancije, da bo služilo pristanišče samo trgovskim svrham in ga da Srbija ne bo nikdar pretvorila v vojno pristanišče. Tudi je Srbija pripravljena revidirati svojo trgovsko pogodbo z Avstro-Ogr-sko. Konferenca veleposlanikov ni storila nobenih predlogov glede dohoda do morja. Srbska vlada namerava zavzeti s svojimi predlogi vse politične faktorje Avstro-Ogrske za svoje želje, zlasti tudi Poljake. Tudi Jovanović ima baje take instrukcije.
Proehaska.
Uradni srbski tiskovni urad poroča o namenu srbske vlade definitivno rešiti atero konzula Prochaske. Uradna izjava pravi:
»Ker je po oficijoznem komunikeju avstro-ogrske vlade smatrati zadevo konzulovo kot nepravilnost napram osnovam mednarodnega prava in da se zadeva končno uredi, sta srbski ministrski predsednik in srbski zunanji minister sklenila izreči avstro-ogrskemu poslaniku v Bel-gradu v imenu vlade obžalovanje zaradi nepravilnosti, ki so jih storili podrejeni vojaški organi in sta izjavila, da je srbska vlada pripravljena, dati na sledeč način zadoščenje: Pri povratku avstro-ogrskih konzulov v Mitrovico in Prizren se izkaže konzuloma, ko bo avstro-ogrska zastava razobešena, običajna formalna čast.«
Mirovna pogajanja.
Mirovna konferenca se je sestala včeraj popoldan ob 4. pod predsedstvom srbskega delegata Nova-kovića ter se je odgodila čez poldrugo uro do sobote ob 11. dopoldne.
Izve se, da turški delegati niso vztrajali pri zahtevi zalaganja Odri-na z živili. Novakovič je predložil delegatom zahteve Balkanske zveze. Turški delegati so si izprosil rok, da presodijo vse zahteve Balkanske zveze.
O mirovnih pogajanjih so raz-trosene tako zelo si nasprotujoče vesti, da je popolnoma nemogoče ustvariti si pravo sliko.
Z Dunaja poročajo, da s zdi, da se bodo pogajanja v kratkem prekinila. Turčija namreč opravičuje svo-
jo nepopustljivost z grozečimi dogodki v Turčiji sami. Pravi namreč, da bi utegnila izbruhniti v slučaju prevelike popustljivosti revolucija. Kar se tiče vprašanja zalaganja Odrina, Skadra in Janine z živili, se hoče obrniti porta do konference veleposlanikov. Če pa tudi konferenca veleposlanikov nima pravice odločitve v tem vprašanju, hoče odpovedati premirje. Jasno ie, da konferenca veleposlanikov, ki nima niti pravice sklepati © zahtevah velesil samih, ne more sklepati o vojnih korakih obeh strank. Če se tedaj sklicuje Turčija na to konferenco, je to samo zavla-čevalna taktika.
Med tem se trudijo velesile, kakor poročajo z Dunaja, pregovoriti Turčijo, da preda Odrin. Ne prikrivajo si na Dunaju, da bo to le težko mogoče doseči. Zato se trudi na drugi strani sir Edvard Grey vplivati na predsednika bolgarskega sobranja dr. Daneva, da doseže, da Bolgari ne obstojajo na predaji Odrina.
Med ranjenimi srbskimi brati.
Slike in črtice.
Pripoveduje dr. Ivan O r a ž e n. II. V Belgradu.
Ko je prišel od srbskega brega parnik, vstopili smo takoj nanj in v kratkem času je odrinil zopet proti Belgradu. Na parniku je bilo jako malo potnikov.
Mi smo ostali na krovu ter opazovali obrežje. Hrvaško obrežje je nizko in močvirno, srbsko obrežje pa je suho in se dviga počasi do približno 100 metrov visočine.
Na tem valovitem obrežju leži Belgrad in stara turška trdnjava. Pogled na glavno srbsko mesto je prav slikovit.
Na našem obrežju je vse tiho in mirno, le tu in tam dvigne se iz kakega grmičevja močvirska ptica; srbsko obrežje pa je polno življenja. Vse povsodi vidijo se vojaške straže, ki mirno, pa paznim okom korakajo ob različnih objektih. Na pristanišču je polno ljudi, ki živahno gestikulirajo in se med seboj razgovarjajo. Raz cesto pa, ki vodi od pristanišča v mesto, čuje se ropot teško obloženih tovornih vozov in vpitje voznikov, ki z besedami podžigajo svoje volove.
V nekoliko minutah bili smo pri pristanišču in smo stopili na srbska tla.
S finačno stražo nismo imeli ni-kakega posla, ker nismo imeli seboj ničesar, kar bi bilo treba revidirati. Bili smo namreč še vedno brez naših kovčegov, katere smo zjutraj zastonj urgirali na zemunskem kolodvoru. Ni jih bilo in ni jih bilo. Pa kaj hočeš? Ne vem ali je bil vzrok te neprijetnosti res le slučaj ali pa madžarska zlobnost napram zdravnikom, ki potujejo v Srbijo?
Častnik policijske straže je nas vprašal, od kod smo in kam gremo. Ko smo mu povedali, da smo slovenski zdravniki, ki potujejo v Niš, nas je s prijaznim vojaškim pozdravom pustil izstopiti iz pristaniškega postajališča.
Ker ie bilo še precej rano, smo sklenili, da pošetamo malo po mestu. Meni Belgrad ni tuje mesto; bil sem namreč že večkrat tam, ali reci moram, da se je mesto v zadnjih letih, odkar ga nisem vidrLinko spremenilo
in moderniziralo. Kadar bo izvršena kanalizacija in tlakovanje ulic, na čemur se tudi sedaj prav pridno dela, bo Belgrad res prav lepa in srč-kana metropola, ki bo nudila razver svoje v resnici krasne naravne lege še ves zaželjeni konfort. Pot nas je pripeljala na Kalimegdan, kjer smo se divili veličastnemu sestrinskemu objemu mogočne Donave in silne Save.
Kalimegdan je sedaj krasno še-tališče, kjer se v vročih poletnih dnevih zbira skoraj ves Belgrad, da se ohladi med krasnim listnatim drevjem.
Nekdaj, za časa turške vlade nad Srbijo, je bil Kalimegdan goli grič, na katerem so se sprehajali turški čeladi (krvniki) med svojimi srbskimi žrtvami. Ta grič je bil Golga-ta srbskega naroda; tu sem vlačili so junake, ki niso hoteli vpogniti svojega tilnika pred azijatskim barbarom, tu sem o gonili srbske matere, ki so vedno in vedno rodile samo junaške borilce za srbsko svobodo.
Tu so padale srbske glave pod turškim jataganom, tu so natikali srbske žene »na kolač«, tu je tekla junaška srbska kri v potokih. Narod je trpel, obupaval — a ne obupal. Vse te neštevilne žrtve oplodile so srbsko zemljo in mirno ter z zaupanjem je čakal narod časa žetve. In prišel je čas žetve!
Srbska zemlja pa bruha sedaj iz sebe stotisoče junakov, ki z ognjem v očeh in z svetim prepričanjem v srcih hite na bojna polja, da tam v silnem metežu završe staro pravdo teptanega srbskega naroda.
Na Kalimegdanu pa je zrastlo krasno drevje, ki daje z svojim gostim listjem blagodejno senco in hlad. In globoko v mraku, predno drevje zaspi, slišiš ako pazno prisluškuješ tajinstvene glasove v njega vrheh. Dozdeva se ti, da šepeče drevje o srečni bodočnosti srbskega naroda ... o lepših dneh vseh tepta-nih ... in čisto jasno razločiš resen glas, da noben, in tudi najmanjši narod ne pogine, če si svoje smrti sam ne zakrivi.
Korakali smo počasi proti osred-ju mesta in vojnem ministrstvu, da se tam javimo.
Raz vsako hišo vise dolge srbske trobojnice v znak veselja nad zmago pri Kumanovem. Mesto je v praznični obleki. Le tu in tam zagledaš malo črno zastavico, ki ti Driča, da žalujejo v hiši za padlim junakom. Ali ta žalost ni javna, ni vsiliiva . . . ona je sveta in zato se je skrila v srca, skrila se je v zaprte sobe. Raz okno mala črna zastavica . . . raz streho pa velikanska trikolora, ki ponosno objema žalujočo sestrico. Tako žaluje narod, ki ve zakaj donrinaša žrtve ... Na ulicah ne opaziš skoraj nič vojaštva: javna posloma zastražena so samo 7 voiaki tretjega poziva. Ti vojaki so oblečeni v svoje civilne obleke, nosijo puško z nasajenim bajonetom in okolu pasu patrone.
Sploh je bilo tedaj no ulicah v Belgradu prav malo moških videti, ker odšli so skoraj vsi na vojsko.
V vojnem ministrstvu vladalo je pravo vrvenje: ordonanee*so letali ven in notri, ljudje hiteli iz enega nadstropja v drugo, iz enega hodnika na drugi.
Javili smo se pri šefu vojnega sanitarnega oddelka, ori polkovniku dr. S., ki nas ie sprejel nrav nriiaznr in se razveselil našega dohoda. Prosil nas ie, da prevzamemo eno bolnico v Nišu. dal nam zdravniške leciti-
niirnp fji  Tirani listek  Za  VOfsi?51ci  vi**''
ki odhaja ob 6. zvečer v Niš. Mož je imel silno opravka, venomer trkali so na vrata, klicali ga po telefonu, donašali mu pisma. Toda razburilo ga ni nobena stvar, on je odpravil lepo mirno in redno. Ker ga nismo hoteli še mi motiti, zato smo vstali in se prav srčno poslovili.
V  prodajalnah smo si nakupili najpotrebneje perilo, da ne pridemo kakor kaki »vandrovci« v Niš.
V  trgovinah smo opazili, da strežejo kupcem skoraj same ženske in otroci. Na naše vprašanje, kje da so drugi, čuli smo vedno in povsod eden in isti odgovor: V ratu (v vojni). Tudi konj nismo videli mnogo po ulicah. Vojna uprava rekvirirala je vse boljše konje za vojsko.
Popoldne smo si ogledali Še bel-gradske bolnišnice. Mnogo je stalnih, velikih bolnišnic; večina njih pa je bilo improviziranih iz šol in drugih javnih poslopij.
Vsega skupaj bilo je 24 poslopij pripravljenih za bolnišnice. Prostora je bilo za 5000 ranjencev. Takrat so bile seveda še skoraj vse prazne. Kolikor smo videli ranjencev, bili so skoraj samo lahko ranjeni, ker teško ranjenih pač ni kazalo transportirati tako daleč. Grozote vojske tukaj še nismo nikake občutili in videli — no, zato pa toliko bolj v Nišu, ki je bil središče vseh transportov na bojno polje in z bojnega polja nazaj.
V  Belgradu smo hoteli le videti, kolikor je v naglici sploh mogoče upravo improviziranih bolnišnic in reči moram, da smo bili zadovoljni s tem, kar smo opazovali.
Ker se je bližala 6. ura, smo se odpeljali na kolodvor, da vstopimo v vojaški vlak, ki nas naj popelje v Niš.                __________
Romunsko na strani balkanske zveze.
(Koresp. »Inform«.) V Carigradu, sredi decembra.
Turški diplomatje in politiki sedaj priznavajo, da so se močno vračunali.
Pred začetkom vojne so pričakovali, da bo Romunska ob izbruhu vojne postavila v Dobručo armado 100.000 mož, ne sicer z namenom z Bolgarsko pričeti boj, marveč samo v svrho, da bi vezala nase enako veliko bolgarsko armado.
Turki so bili o tem dejstvu uverjeni, ker so smatrali za suho zlato vest, da je Romunska pod pritiskom Nemčije pristopila k tro-zvezi.
Takisto so Turki računali na to, da bo Avstro-Ogrska pred izbruhom vojne nastopila proti Srbiji tako, da si le-ta ne bo upala pričeti z vojnimi operacijami. Prav tako pa so bili tudi prepričani, da ne bo Avstro-Ogrska nikdar pripustila, da bi Srbija in Crna gora zasedli sandžak Novi pazar.
Seve, Avstrija ni smatrala za potrebno nastopiti proti Srbiji in sicer iz enostavnega vzroka, ker je bolj kakor v boga verjela v to, da bodo Srbi strahovito tepeni od Turčije. In kaj takega je avstrijska diplomacija Srbom naravnost želela in iz dna svojega srca privoščila.
Tako pa se je zgodilo, da so se varali v svojih nadah tako Turki, kakor avstrijski diplomatje! In to je njihova tragična krivda!
Sedaj, ko je že vse prekasno, so spoznali svojo zmoto Turki in avstrijski diplomatje.
rovedati. Demonstracije pa so se ponavljale v Zagrebu še ves februar. Demonstracije pa so se vršile tudi ^koro v vseh mestih na HrvaŠkem,
Bosni in Dalmaciji, netile pa so te Jemonstracije Cuvajeve persekucije n njegov nič manj kakor smotreni nastop. Dubrovnik, Banjaluka, Sušak, Karlovci, Mostar, Split in vsa druga mesta s hrvaškim prebivalstvom so videla mase na ulicah. Dne 3. aprila je bil Čuvaj nato imenovan za kraljevskega komisarja, na kar so odgovorili hrvaški delegati v ogrskem parlamentu s tem, da so odlo-z!i svoje mandate. Povodom poseta hrvaških dijakov v Belgradu je pri-tudi tam do demonstracij proti -uvaju, kar so hoteli izrabiti za nov . cieizdainiški proces.      Dne 8. junija
izvršil dijak Jukić atentat na Čuvaja in je bil obsojen zaradi tega na ^mrt. pozneje pa pomiloščen. Tudi ru^i, zlasti zdravniki in časništvo, i morali občutiti krutost režima in osvete na Hrvaškem.
Dne 10. novembra je prišlo do spontane manifestacije za zmagujoče balkanske države, in nato do demonstracij proti Čuvaju. Tudi to pot ie nastopila policija z orožjem in je bilo 20 oseb ranjenih.
Bosna je ostala tudi letos nekakva Alzacija, morda osnovni blok za trialistično Avstrijo, prepir med Avstrijo in Ogrsko, v katero se zaganja vsa krivičnost vlade tostran in onstran Litve.   O onih razmerah, ki
naj tvorijo atrakcijsko silo, je Bosna le prav malo občutila. Niti na »živ-Ijenske potrebe«, ki so tvorile tako pogosto pretvezo velikih in dragih dogodkov v naši državi, se niso naši merodajni faktorji ozirali. Železniške zveze, ki naj bi odprle Bosno in Hercegovino, so bile sklenjene edino v korist Madžarom, za resnične potrebe ondotnega avtohtonega prebivalstva, pa se živ krst ni zmenil.
Ozrimo se sedaj nekoliko na Nemčijo. Začetkom leta so se izvršile tam volitve v državni zbor, kjer so dobili socijalni demokrati, ta, »države razdirajoči element«, največje število mandatov. In vendar je šel državni voz naprej. Težkoče so se sicer pojavile v nemškem državnem zboru že pri volitvi predsedstva, vendar to ni imelo na državno in njeno upravo nobenega vpliva, ker je vlada hodila prej ko slej svoja lastna pota, ki jih ni narekovala volja ljudstva. O stavki nemških rudarjev govorimo na drugem mestu.
V ospredju pa je stalo vse leto razmerje Nemčije napram Angliji. Znano je, da je bil lord Haldane na Nemškem ravno ko so se razmere s Francosko najbolj poslabšale. Ko so bile razmere med Avstro-Ogrsko in Rusijo najslabše, pa je moral princ Henrik v Petrograd in London.
Letos so izgubili Nemci tudi svojega velikega romanopisca Dah-
na. Z methvlovim alkoholom so se zastrupljale cele ugledne rodbine v Berolinu.
Začetkom januarja je bil izvršen na luksemburškega državnega ministra bombni atentat, ki pa ni imel pravega učinka. Februarja meseca je umrl luksemburški nadvojvoda ter mu je sledila na prestolu Marija Adelajda. Meseca maja je umrl tudi pretendent za krono bivše kraljevine hanoverske, princ Juri Viljem Cumberlandski; ponesrečil se je pri avtomobilski vožnji. Decembra pa je umrl bavarski prineregent Luitpold ter mu je nasledoval v re-gentstvu njegov sin Ludovik.
Italija je imela težko leto. Na eni strani je pritiskala na javno življenje italijansko-turška vojna v Libiji, na drugi strani so grozili konflikti s Francosko in končno je prišlo še albansko vprašanje. Dne 14. marca je izvršil anarhist Antonio Dalba na kralja atentat, ki se je pa ponesrečil. Aprila so predali javnosti novi Campanille v Benetkah, maja pa so dobili Italijani razširjeno volilno pravico. Največ dogodkov je prinesla vojna v Libiji, dasiravno tam niso Italijani želi mnogo lovorik. Ainzara, Homs, Derna, Garga-reš, Bengazi niso preslavna imena za italijansko vojsko. Ponovno so morali poslati v Tripolitanijo novo vojaštvo, januarja so jih poslal 30 tisoč in marca približno ravno ?li-ko. V italijanski vojski sami pa se je
pojavil često upor. Ker kulturno delo z orožjem v Libiji ni hotelo napredovati, so začeli Italijani bombardirati turška pristanišča. Smirensko pristanišče je bilo že januarja zaprto. Zato so se spravili najprej nad Rdeče morje in so razbili nekaj slabih turških ladij pri Konfudi ter mesto samo bombardirali. Sledilo je bombardiranje Zuare in proglasitev blokade nad turškimi pristanišči v Rdečem morju. Tam so ustavili tudi avstrijsko trgovsko ladjo »Bregenz«. Hoteli so bombardrati tudi Hodejdo, kar pa je preprečilo angleško vojno brodovje, pač pa so Italijani bombardirali okolico Hodejde in prizadejali veliko škodo zlasti francoskemu kapitalu. Prišli so nato na vrsto Seik Said in Babel Mandeb ter Kor.fuda. Najbolj se je poostril mednarodni položaj, ko so Italijani zaplenili francoske ladje »Carthage« in »Manou-bo« ter rusko ladjo »Odeso«. Dam 22. februarja je bila v italijanskem parlamentu proglašena suvereniteta Italije nad Tripolitanijo in Cirenaiko ter so se ta dan vršile velike pntri-otične demonstracije v Rimu. Toda v Libiji ni šlo naprej in vojna sploh ni bila popularna. Treba je bilo najti novih atrakcij. Dne 4. marca se je pojavilo italijansko vojno brodovje pred Dardanelami, prej še pa je bombardiralo Brejrut. Takrat se je začela vznemirjati vsa Evropa, celo Avstro-Ogrska je poslala svojo vojno ladjo   »Marijo   Terezijo«    pred
Smirno. Italijanske vojne ladje so se pokazale pred Solunom in 23. marca je bil ustavljen ves promet skozi Dardanele. Blokada Dardanel pa ni trajala dolgo. Že sredi aprila je morala Turčija na pritisk velesil Dardanele odpreti, Italija pa je morala dati zagotovilo, da ne bo storila nobenega koraka več proti morski ožini in proti severnim Egejskim otokom. Lemnos, Kios, Tenedos so Italijani začasno zasedli, zasedli so Astropalijo, Rodos in Leros, Karpa-thos, Scarpanto, Kasos, Kasteloriso in Stampalijo bombardirali zopet Havzo in Ebuzahro v Rdečem morju, in v avgustu zopet prišli pred Dardanele. V celem so Italijani zasedli \2 turških otokov v Egejskem morju, ki jim pa ne bodo ostali, če izpolni Turčija pogoje miru, sklenjenega med'I talijo in Turčijo S. oktobra v Lausanni.
Ob tej priliki je prikladno, da spregovorimo Še par besed o papežu. V Avstriji je izgubil najboljšega zagovornika cerkvene države, nuncija Bavono. Odprava praznikov je napravila, kakor znano, med ljud-stvom mnogo hude krvi, med du-hovništvom pa je završalo, ko je hotel uvesti »kancelparagraf« in strožje duhovniško življenje. Celo svoj vojaški punt je doživel, ko mu je ušel velik del gardistov. Govorilo se je celo, da se hoče papež preseliti na Malto, ta projekt pa je padej v vodo.
(Dalje prihodnjič*
Stran 4.
SLOVENSKI   NAROD.
296 Stev.
Avstrijci so uvideli, da so se glede turške armade temeljito vrezali, Turki pa so se prepričali, da Romunska ni nikoli pristopila trozvezi in da ne stoji pod vplivom Nemčije, Čeprav je kralj Karei iz hohenzoilern-ske hiše.
Dognalo se je namreč, da |e pozitivna resnica, da se je Romunska zavezala Bolgarski, da ji bo z armado 150.000 mož prihitela na pomoč v slučaju ako bi le-to Turčija premagala na bojišču.
To je znano povsodi na Bolgarskem in Romunskem, samo turški diplomati in avstrijski državniki Še menda o tem ničesar ne vedo.
Kralj Karel je sicer hohenzol-lernske rodovine, toda to ga ne zavira, da bi ne vodil izključno romunske narodne politike. In ta politika veleva, da se Romunska ne sme ločiti od Rusije in Bolgarske, ker ti dve državi nimata ničesar, kar bi si mogla Romunska od njih osvojiti.
Romunska bo torej brez pogojno in v vsakem slučaju ob strani Rusije, ker ve, da ima zase kaj pričakovati samo v slučaju, ako zvesto vstraja ob strani Rusije.
Res je sicer, da je Rusija leta 1856. odvzela Romunski Besarabijo, toda za to jo je bogato odškodovala: napravila jo je veliko in ji izvojevala dohod k Ornemu morju ter ji zagotovila pristanišče Konstanco.
S tem je Romunska postala pomorska država, vsled posesti Do-biuče pa tudi balkanska država.
Njen naravni in naroden interes je torej, da je ob strani ostalih balkanskih držav. Zato je eno gotovo, da je Romunska za trozvezo definitivno izgubljena, ker jo njeni emi-mentno narodni interesi silijo, da vstopi v balkansko zvezo in vztraja V prijateljstvu z Rusijo.
Stara Srbija in albansko
vprašanje.
iL
Vrlo zanimivo je. kako sodi 2u-panič v svoji razpravi pod zgornjim naslovom o Albancih in o svobodni Albaniji.
On piše med drugim:
»Dovolite mi paratelo: Ako se kdo pogreza v močvirje, ali se more sam rešiti? Ali ni še potreben drug človek, da resi pogrezajocega se? Prav tako je tudi z Albanijo. Samo kaka tuja država more v Albaniji napraviti mir in red, samo taka more Albanijo vpeljati v koneksiio državnopravnih odnošaiev ter pričeti s pustolovskim podjetjem, da osnuje albansko državo in albansko narodnost.
Toda, aH Albanci ne tvorijo narodnosti zase?
Dandanes tvorijo Albanci kompleks jezikovno med sabo sorodnih plemen, ki nimajo nobenih tradicij skupne nhi kulturne, niti gospodarske prošlosti.
Kako morejo dandanes veljati za narod, das! se ne zavedajo, da bi b?H kdaj tvorili narod zase? Narodnost rezultira iz zgodovinske in kulturne prošlosti kakor iz vzroka posledica.
Ali kakršenkoli narod svojo samostojnost izgubi in ako država takšnega naroda politično razpade, vendar ohrani živo predanje čustvo narodne skupnosti in nado v zopetno ujedinjenje in svobodo.
Takšno predanje še danes živi v najširšem pomenu te besede v srbskem narodu. Ta zavest daje narodu moralno moč, da uveljavi svoje tradicionalne težnje, to se pravi, da si zopet pribori ono oblast, ki jo je imel svoječasno, ter zopet vzpostavi svojo nekdanjo veljavo in nekdanjo veličino.
V  politiki, zlasti pa v mednarodni politiki se more govoriti samo o ljudstvih in narodih.
Albanci pa niso ne narod, ne ljudstvo.
Na temelju socijoloških in državnopravnih teorij Albancev ne moremo smatrati niti za ljudstvo. Šele ljudstvo je dejstvo politike.
V  prošlosti ni bilo ničesar, kar bi bilo albanska plemena za dlje časa združevalo, kar bi v njih vzbujalo zavest skupnosti.
Albanci so ostali do današnjega dne na predzgodovinski kulturni stopnji ... Na časten naslov naroda morajo Albanci čakati Še najmanj sto let . . .«
Tako sodi dr. Županič o Arnav-tih in kdor je imel priliko, se pobližje Upoznati ž njimi, bo podpisal njegovo sodbo z obema rokama.
Seveda ljudje, ki so letos šele izvedeli, da bivajo doli na Balkanu ljudje, ki se imenujejo Albance, Ar-navte ali Skipetare in ki ne pripadajo slovanskemu deblu, so jih vzljubili samo zategadelj, ker niso Slovani in ker se nadejajo, da bodo v njih dobili krepko oporo in zanesljive zaveznike v njihovi borbi proti napredujočemu in prodirajočemu Slovan-stvu.
Zato so tudi proglasili Arnavte za prastar kulturen narod, ki ima dvoje sedeže na Balkanu že od Časa, ko o Slovanih baje še ni bilo niti duha ne sluha na Balkanskem polotoku.
In kot takšnemu »prastaremu kulturnemu narodu« se seveda spodobi svoboda in neodvisnost!
Mi smo gotovo zadnji, ki bi kakemu ljudstvu ne privoščili svobode, Glede Albancev pa vendarle sodimo, da za svobodo, za politično neodvisnost še vendarle danes niso zreli.
Sicer pa, ali ni čudno, da se prav tisti navdušujejo za neodvisnost in svobodo Albancev, in sicer v imenu kulture, pravičnosti in humanite-te, tisti, ki nam Slovencem, ki smo vendar vsaj toliko kulturni kakor recimo najnovejši dunajski ljubljenci Arnavtje, odrekajo najprimitivnejše človeške, kulturne in politične pravi-vice! Zares, difficile est satvram non scribere!
Štajersko.
Dr. Josip Sernec — 35 let predsednik narodne čitalnice v Celju. Dr. Ivan Prijatelj pravi v obrisu Kersnikove dobe o čitalnicah, da niso bile že od svojega početka (1861) naprej samo bralna društva, ampak naravnost zavodi, skrbeči za narodno-družabno zabavo in gojitev umetnosti, v prvi vrsti glasbene in dramatične. V čitalnicah so se nadalje shajali slovenski politični voditelji — v celjski narodni čitalnici so se vršili zaupni shodi na pozive Tomšiča, 2e-leznikarja, Mihaela Vošnjaka — vršila so se v njih predavanja, celo poučni tečaji, kakor dr. Lavričev v Tolminu, prirejale so se deklamacije, pelo se je, sviralo in seveda tudi plesalo. Čitalnice niso bile namenjene ljudstvu, ampak izobraženstvu. In ta namen so tudi izpolnile. Pričele so delovati v času, ko je bila. kakor je bridko tožil Herman, večina omikanega občinstva izgubila vsako zvezo s Slovenstvom in se celo sramovala prištevati k narodu, obstoječemu iz samih kmetov. Finejša družabnost, ki se je v čitalnicah gojila, je pritegnila marsikatero meščansko rodbino v slovenski krog nazaj. S plesom se je začenjalo, s poslušanjem omikane slovenske govorice pri javnih nastopih nadaljevalo, dokler ni poskušal zlasti mlajši svet slovenski konverzirati. Končno je našel ta in oni pogum nastopati sam kot diletant in diletantinja na čital-niškem odru. Slovenščina se je počasi udomačila tudi v gosposkih rodbinah. Seveda, brez truda in boja in šlo, treba je bilo prigovarjanja, opominjanja in Levstikovega, vča-si prav robatega, zbadanja. Ali ne le naše literarne historike napolnjuje prepričanje, da so čitalnice v odlični meri izpolnile svojo dolžnost, tudi nas vse druge, ki smo sami ali pa po knjigah in časnikih zasledovali razvoj Slovencev od šestdesetih let naprej. Posredni opazovalci te dobe že čutimo nad temi uspehi veselje, kaj še le oni, ki so za njo delali, trpeli in žrtvovali? iMislim tu kot celjski či-talničar na dr. Josipa S e r n e c a, čegar 351etno nepretrgano predsedovanje celjski narodni čitalnici je »Slov. Narod« že minulo soboto tako simpatično opisal. S stavkom, Ja je zgodovina celjske narodne Či* ilnice zgodovina politične, kulturne i gospodarske probuje celjskih in v veliki meri vseh spodnještajerskih Slovencev, se vsi v polni meri strinjamo. Celjska narodna čitalnica je bi-mo. Celjska narodna Čitalnica je ena najstarejših naših čitalnic; pod zapisnikom ustanovnega zbora so podpisani slavni naš Središean K o č e v a r, Franc Kapu s, P i r -n a t in Z u ž a. Prve, lepe in velike, prostore je imelo društvo v Tapaj-narjevi, pozneje Gugenmoosovi hiši poleg kolodvora. Prvo leto je pristopilo 152 članov; udje so se rekruti-rali iz najboljših mestnih rodbin. Čitamo tu imena Traun, H e r z -mann, Rupschl, Kosta, W o g g, M a t h e s, S c h m i d 1, dr. Žurbi,         W a mb r e ch t s a m-
mer itd. Bilo je v društvo dolgo let se ve več zabave ko resnega dela; tako je stavil čitalnični član Boštjan K r e g a r predlog, »da bi se več kvartalo«, kar se je »soglasno odobrilo«. No, počivaj v miru, dobri, dolgoletni član naše čitalnice, Boštjan! Leta 1878. te je poklical cesar k vojakom in takratni čitalniški tajnik Janez L i k a r je v poročilu o čitalni-škem delovanju za leto 1878. takole žaloval za teboj: »Odšel je tudi naš prvi pevec in odbornik Boštjan Krega r; plačeval je čitalnici za prenočevanje v njenih prostorih po 4 gld. na mesec. To se bo v blagajni zelo poznalo.« Naša čitalnica torej ni imela nikoli preveč denarja. Tako nekako po letu 1865. pa je začela čitalnica hirati in Je v 70 letih hirala vedno bolj. Vzrok je tičal deloma v nasprotovanju nemštva, ki je razvijalo tudi v Celju vedno večjo agitacijo, sovraštvo vladnih krogov in v domačih političnih prepirih do   zna- I
nih državnozborskih volitvah leta 1867, Po letu 1873. celo več let ni bilo niti občnega zbora; ako bi ne našlo društvo takrat pri Štefanu Ko-čevarju zavetišča, bi bilo sploh prenehalo. Leta 1876. se prične zopet nekoliko življenja v njem; jeseni je došel v Celje dr. Josip Sernec in dne 22. decembra 1877 je bil izvoljen za »ravnatelja« Narodne čitalnice v Celju. Soodborniki so bili gg. Janez Likar (Še živi v Celju), dr. Štefan K o č e v a r, profesor Ž o 1 g a r, profesor Fr. Breznik (še živi v Novem mestu), Ivan 2 u ž a, Andrej Fekonja, Josip Le ver in zgoraj omenjeni Boštjan K r e g a r. Pod novim »ravnateljem« dr. S e r n e -c e m se je začelo v društvu sveže življenje. Začelo se je zopet petje; vodil ga je predsednik dr. Josip Sernec in tajnik mu je dal kot pevo-vodji v zapisniku spričevalo, da so pevci veliko bolj izurjeni kot prejšnja leta in da so pod vodstvom dr. Ser-neca znatno napredovali. Za dr. Ser-necem je prevzel pevovodstvo Vinko K r u š i č. Od tega časa naprej ni Narodna Čitalnica v Celju nikoli več zaspala, temveč vstrajno delovala naprej. Rezultate in glavne momente tega dela je že omenil častiti gosp. člankar v sobotnem »Slovenskem Narodu«. Dr. Josip Sernec je z vstrajnostjo, potrpežljivostjo in vselej, kadar je bito na mestu, s popustljivostjo premagal vse ovire, ki so se stavile društvu. Kdor ve, kako težko je predsedovati v naših malih razmerah po društvih in sistematično stremeti za kakim društvenim ciljem, ta bo vedel ceniti dr. S e r n e -čevo 351ttnico veliko bolj! Naši ljudje so tolikokrat malenkostni, prepirljivi, leni in tako dalje; kadar čutijo, da jih je kje treba, se radi umaknejo in — gg. društveni odborniki, nadaljujte! Prva leta dr. Sernec e v e g a predsedovanja so bile velike sitnosti s stanovanjem čitalničnim. To je bila huda bolezen, ki je Narodno čitalnico mučila, dokler se ni jeseni leta 1896. preselila v sedanje udobne prostore v prelepi naši ši narodni palači na Jožefovem trgu. Bili so časi, ko ni bilo dobiti v Celju nobenega gostilničarja, ki bi hotel postreči čitalničarjem na njihovih zabavah v zasebnem čitalničnem stanovanju. V zapisniku iz leta 1868. beremo, da je »moral odbor najeti kuharico, da je v čitalniški kuhinji kuhala in pekla jedi«. In kasneje čitamo zopet v poročilu o odborovih sejah debato, »ne bi li kazalo ustanoviti kuhinjskega odseka«. No, z letom 1882., ko je prišla Čitalnica k Straussu, je bilo vsaj konec kulinaričnih skrbi. Z dr. S e r n e c e m so delovali v celjski narodni čitalnici najodličnejši naši spodnještajerski možje; po zapisnikih čitaš imena dr. Lemež, dr. Dečko, dr. P i p u š, dr. Juro H r a š o v e c (ki je že od leta 1881. nepretrgoma odbornik celjske narodne čitalnice in čegar marljivo sodelovanje bo treba še posebe opisati), dr. Josip Vrečko, 7. i č -kar, profesor K r u š i č, dr. F i! i -p i č, France Lončar, dalje dr. R o-s i n a, dr. T r e o, dr. V. K u k o v e c, dr. Josip Karlovšek in premnogi drugi mlajši gospodje. Med darovalci knjig in časnikov najdemo dr. Karla Slanca, Josipa 2 i č k a r j a, opata Ogradija; med zunanjimi udi v letu 1877. Antona Bez en -ška, urednika jugoslov. stenografa. Med temi in drugimi sotrudniki seveda tudi ni manjkalo humoristov. Tako je napravila Narodna čitalnica po prihodu svoih članov leta 1878. iz Bosne, med njimi tudi predsednika dr. S e r n e c a. iz veselja, »da se zopet zdravi vidimo, banket, ki nam je ostal v silno prijetnem spominu«. V zapisnikih iz leta 1891. beremo: »Dne 6. aprila 1891 je bila spomladanska veselica povodom lOietnice obstoja celjske posojilnice. Veselica je bila jako živahna, dam je bilo dovolj, moštvo pa po banketu zidane volje.« Ali se gosp. pisatelj tega zapisnika še v solnčni Gorici spominja? Dr. Sernec je znan kot varčen in skrben gospodar. To je pokazal tudi v Čitalnici. Vkljub neprestanim velikim izdatkom za različne prireditve, predstave, plese, tombole, koncerte, zlete se je vendar društvo držalo nad vodo. In marsikateri sklep se je osobito v prvih hudih časih dr. Sernece-v e g a predsedovanja majal, ker je blagajnik protestiral, a se je vendar izvršil, ker je segel gosp. »ravnatelj« v žep. Takih slučajev najde malo oni, ki pregleduje čitalniške zapisnike. Dr. S e r n e c je tudi vedno gledal na dostojen nastop društva na zunaj, vedoč dobro, da je reprezentacija na pravem mestu večkrat nedosegljive vrednosti. Dosegel je na ta način lepe uspehe. Enega bom tu posebej omenil, ker ima baš z ozirom na dnevne dogodke pikanten priokus: Dne 31. avgusta 1891 je obiskal cesar Franc Jožef tudi mesto Celje. Čitalnični predsednik dr. Josip S er r n e c se je pogajal z glavarjem W a g n e r j e m, da bi čitalniški pevski zbor, broječ 70 mož, zapel zvečer pri serenadi. Mestni in vladni slavnostni komite ie tak nastop sloven-
skih pevcev zavrgel. Tudi nastopa slovenskih pevcev in slavoloka pri Kapucinskem mostu ni dovolil. Ko je dospel v Celje namestnik baron Kii-beek, se je dr. Sernec obrnil do njega in namestnik baron Klibeck je odkazal slovenskim pevcem prostor pred — rotovožem. Lahko si je predstavljati renčanje, ki je nastalo vsled tega med ljubimi našimi nemškimi someščani! Ko je došel cesar iz mestnega vrta, sprejeli so ga slovenski pevci z glasnimi živijo-klici in za-donela je mogočna slovenska pesem. Med petjem so prodrli turnarji in politična druhal čez vrvi in motili petje z divjim kričanjem, tako, da je morala energično posredovati cesarjeva suita. Cesar se je na to posebej zahvalil slovenskemu pevovodju J u r-k o v i č u in se laskavo izrazil o pevcih. — Razmere se v Celju še danes niso spremenile, le da velja pri visoki vladi več volja celjskega ponočnjaka ko resna beseda dostojnega slovenskega davokoplačevalca in    volilca.
—  To je seveda le kratka skica dr. Sernečevega dela v Celju in našemu reprezentativnem slovenskem društvu, v Narodni čitalnici, ki jo bodo v pestro in hvaležno sliko spooolnili naši kulturni, politični, gospodarski zgodovinarji. V Celju, 22. novembra 1912. — Janko Les-ničar.
Osebne vesti. Mariborski župan dr. S c h m i e d e r e r je bil imenovan v seji mestnega sveta dne 18. decembra za častnega občana mariborskega. — Umrla je v splošni bolnišnici v Gradcu gospa Lina Puše-n j a k iz Maribora, stara 36 let. — Za učitelja stenografije na mariborskem učiteljišču je imenovan namesto 11 e r b 11 a učitelj Legat. — Umrl je v Mariboru vnokojeni nad-davkar cesarski svetnik Ivan Koni-ček, star 79 let. — V Radvanjih pri Mariboru je umrl livar južne železnice Štefan S t e p i š n i k, star 70 let.
—  Imenovan je finančni komisar S t o ž i r za finančnega tajnika v področju deželnega finančnega rav-nateljsva v Gradcu. — V pokoj je stopil stavbni nadsvetnik pri graški namestniii B r u n n e r.
Iz Celja. V nedeljo, dne 22. decembra popoldne je priredila ženska Ciril - Metodova podružnica v veliki dvorani »Narodnega doma« «i revno slovensko deco sijajno božič-nico.Spored je bil letos toliko zanimivejši, ker je sodelovalo celjsko dramatično društvo z otroško igrico »Pogumni krojaček«, ki je v lepem Zupančičevem prevodu dosegla v Celiu enako krasen uspeh kakor v Ljubljani. Naši malčki so^prav lepo nastopili pod vodstvom šolskih sester s petjem, deklamacijami in gledališkim prizorom. Glavna točka sporeda je bila za te mak junake seveda razdelitev daril. Občinstva se je k tej priljubljeni prireditvi naše delavne ženske Ciril - Metodove podružnice zbralo prav mnogo, osobito je bilo mnogo kmečkih ljudi.
Učiteljsko društvo za celjski okraj ima dne 6. januarja 1913 ob 11. dopoldne svoj letni občni zbor v celjski okoliški šoli. K polnoštevilni udeležbi vljudno vabi Fr. Brinar, t. č. predsednik.
Slovenska Bistrica. (Dva znamenita shoda.) V nedeljo, dne 22. decembra t. 1. ob 8. zjutraj vršil se je v Laporji v gostilni g. Štefana *Mastin-ška shod političnega društva za Slovensko Bistrico in okolico, ki je bil jako dobro obiskan. G. Peter Pivec je kot odbornik političnega društva otvoril zborovanje, pozdravil v iskrenih besedah predvsem g. dr. Lajnšiča, kot zastopnika politične oblasti in g. dr. Ravnika iz Slovenske Bistrice ter v tako lepem številu došle laporske gospodarje. G. dr. Ravnik je nato v krasnih besedah razpravljal o balkanski vojski ter odločno zavračal podle laži in grda obrekovanja, ki jih razširja štajerci-ianska stranka v tem resnem času o Slovencih. Zborovalci so mirno in pazljivo poslušali temeljita izvajanja g. govornika ter z burnim ploskanjem dokazali, da je g. dr. Ravnik govoril iz srca v srce. Enoglasno snrejele ste se dve resoluciji, v katerih se zavračajo podla obrekovanja štajercijanske stranke in zahteva upoštevanje narodnostnega načela tudi pri nas Slovencih. Končno je dal g. Pivec par dobrih naukov zbranim zborovalcem, opozoril posebno na agitacijo proti posojilnicam ter z zahvalnimi besedami sklenil v vsakem oziru dobro uspelo zborovanje. Zbrani zborovalci so izrazili željo kmalu po novem letu zopet videti g. dr. Ravnika v svoji sredini. — Popoldne ob 4. pa se je vršilo v navzočnosti g. vladnega zastopnika dr. Lajnšiča zborovanje »Zveze narodnih društev« v hotelu »Austria« v Slovenski Bistrici. Čitalnični prostori so bili natlačeno polni. G. prof. dr. Pivko iz Maribora je ob napeti pozornosti zbranih meščanov in okoliških kmetov v poljudnem nad eno uro trajajočem predavanju obrazložil kulturne in gospodarske razmere, Šege in navade balkanskih narodov
in označil vzroke balkanske vojske. Njegovo predavanje je bilo zgolj znanstvenega značaja. G. dr. Ravnik se je v temperamentnih besedah ba-vil s stališčem, katero smo zavzemali v tem resnem času Slovenci ter poudarjal, da je bilo naše simpatiziranje z balkanskimi narodi popolnoma naravno. Odločno je zavrnil podtikanje štajercijanske stranke, kakor da bi kazali Slovenci nelojalnost v sedanjem teškem zunanjepolitičnem položaju ter izrazil željo trajnega sporazuma Avstrije s srbsko državo. Tozadevna resolucija je bila z velikanskim navdušenjem sprejeta. G. dr. Ravnik se je v svojem sklepnem govoru zahvalil g. dr. Pivku za njegovo izvrstno predavanje ter izrazil željo, da bi se izobraževalno delo v Slovenski Bistrici in okolici kmalu po novem letu nadaljevalo s sličnimi shodi in prireditvami.             —c—
Iz Bizeljskega nam pišejo: K sobotni brzojavki v vašem cenjenem listu dostavljamo, da je izid občinskih volitev v bizeljski občini za naprednjake tem bolj razveseljiv, ker je to največja politična občina v brežiškem okrajnem glavarstvu (3708 prebivalcev). Gg. Pečnik, Raktelj in A. Frece so se zelo trudili za zmago klerikalcev, pa so imeli le male uspehe. Bizeljsko stoji trdno na na-rodno-napredni podlagi. (Svojim vrlim bizeljskim somišljenikom prisrčno častitamo na sijajni zmagi! — Op. uredn.)
Iz Št. Jurja ob Južni železnici nam pišejo: Dne 19. decembra se je vršila pred upravnim sodiščem na Dunaju zanimiva obravnava,ki je zadevala upravo in porabo sejmarine v našem trgu. O obstoju sejmske pravice za ožji trg upravno sodišče sploh ni sklepalo, kakor je bilo brati v nekaterih poročilih, ampak je nasprotno izreklo, da je stališče štajerskega deželnega odbora, ki priznava le tržanom pravico do sejmskih privilegijev in tudi do dohodkov, ki znašajo na leto okroglo 4000 K, pravilno. Tozadevno se bodo pa morale izpo-slovati pri celjskem okrajnem glavarstvu izpremembe nekaterih, za tržane neugodnih odločb, o katerih ni bilo njih zastopstvo obveščeno. Upravno sodišče je izreklo dne 19. decembra, da uprave dohodkov iz sejmov ne sme imeti v rokah prosto voljeno zastopstvo ožjega trga, temveč občinski zastop širše trške občine. Vendar pa sme porabiti občinski zastop dohodke iz sejmarine le za upravičence, torej za tržane. Ker pa imajo tudi v občinskem zastopu tr-žani vplivno besedo in se ne bo moglo proti njihovi volji ničesar sklepati, se z odločbo upravnega sodišča ne izpremeni mnogo na stvari; sledi pa iz nje za tržane, dasi ne smejo pod nobenim pogojem pustiti ugrabiti vsakega vpliva v občinskem zastopu in zato se jim ponuja najboljša prilika pri ravnokar razpisanih občinskih volitvah.
Konfrenca novoimenovanih okr. šolskih nadzornikov se vrši dne 30. decembra v posvetovalnici moškega učiteljišča v Gradcu. Na dnevnem redu te, od deželnega šolskega sveta odrejeni konferenci, so: L Naročila deželnih šolskih nadzornikov; 2. administrativne zadeve; 3. vprašanja, želje, predlogi.
Zanimivo priznanje. Na zborovanju konjiškega nemškega učiteljskega društva so sprejeli zborovalci med drugimi sledečo resolucijo: »Ustanovitev novih nadzorniških okrajev za izvenmestne nemške ljudske šole na Spodnjem Štajerskem smatramo za zelo zdatno odredbo v pospeševanju nemškega ljudskega šolstva na Spodnjem Štajerskem«. Ti-le konjiški nemškutarski učitelji so vsaj odkritosrčni možje; razdelitev preje Steringovega nadzorstvenega okraja ima edini namen potom vladi in Nemcem vdanih kreatur pospeševati ponemčevanje našega šolstva in naraščaa. Slovenskoklerikal-ni državni poslanci iz Spod. Štajerske niso o tem pri razpravi v proračunskem provizoriju niti kihnili.
Kako bi se dalo ob praznikih na deželi od pomoč i draginji mesa? Cena goveje živine je nekoliko padla, meso pa držijo mesarji še vedno, kar mora tudi kmet ob praznikih nekoli-! ko občutiti. Da pa se izognemo — posebno na deželi — draginji mesa, bi bilo priporočljivo, da bi nekateri kmetje v večjih vaseh sami zaklali govedo in potem meso sovaščanom po znižani ceni razprodajah, kar je v zmislu odloka c. kr. trg. min. z dne 21. decembra 1908 št. 5507 v svrho boljše vporabe lastne živine dopuščeno. To je poljedelska postranska obrt, katera ima namen razpečavati in razširjati lastnih pridelkov poljedelstva. Posestniki živine, ki bi radi doma zaklali govedo in razprodali meso, rabijo le meso-gledni list in plačati morajo užitnino.
Napad na smodnišnico v Karls-dorfu. Kakor je že bilo v »Slovenskem Narodu« poročano, je 26. decembra 1912 neki neznani storilec s samokresom ustrelil ter nevarno ranil pred smodnišnico v Karlsdorfu na
296 štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 5.
straži stoječega vojaka Venceslava Babica. Ker so dosedanje poizvedbe o napadalcu bile brezuspešne, je c. kr. štajersko namestništvo z odlokom z dne 9. decembra 1912 štev. 1/2752-3 1912 razpisalo nagrado v znesku po 500 K za tistega, ki bi izsledil storilca.
Mesto cestarja. Na tržaški državni cesti za progo od 99 do 102 km (Tepanje pri Konjicah) v celjskem okraju je popolniti mesto cestarja. Pogoji so razvidni pri vsakem občinskem uradu stavbnega okraja. — Prošnje do 20. januarja 1913.
Iz Maribora. Ker nekaterniki žele prebiti Silvestrov večer v Ruški koči na Pohorju, se vrši v petek, dne 27. decembra ob 8. zvečer v kmečki sobi »Narodnega doma« tozadevni razgovor.
Drobne novice. Iz Zidanega mosta nam pišejo: Uradno se je dognalo, da ni bil skioptikon Zveze narodnih društev na tukajšnji postaji, čez katero se je vozil kot prtljaga v Celje, poškodovan. Upamo, da bo nadalnje preiskovanje dognalo prave krivce. — Iz Ormoža. Tudi tu je podivjanost mladine, ki obiskuje ormoško nemško šolo, vedno večja. Te dni je napadel brez vzroka učenec nemške šole učenca slovenske šole Čatariča in ga vrgel tako silovito na tla, da si je revček zlomil nogo. Po-nemčevanje ne rodi nikjer dobrih sadov in tudi pri nas ne! — Iz Grad-c a poročajo, da se je ustanovi! v mestnem svetu nov nemško-nacijonalni klub pod imenom »Nemška gospodarska zveza*. Večina je sedaj na umevno veselje socijalistov razdeljena na tri klube in klerikalne divjake. — VStudencihpri Mariboru so zmagali v petek v 2. in 1. razredu pri občinskih volitvah nem-škutarji. Opozicija je dosegla v 2. razredu 24, nemškutarji 54 glasov, v 1. razredu 4. nemškutarji 12 glasov. O sestavi volilnega imenika se je v -Slovenskem Narodu* že govorilo in morda še ni rečena zadnja beseda glede občinskih volitev v Studencih.
—  Iz Ptuja poročajo, da je hotel nekdo spustiti v zrak skladišče razstrelil in streljiva v Trnovem. Vojak, ki je stal na straži, pa je atentatorja še pravočasno opazil in je dvakrat ustrelil nanj. Enkrat ga je ^cjda zadel in takrat je ta »Srb za-vpil »Au weh«. Čudno je, da se nikoli ne vjame kakega takega atentatora.
—  Iz Gaber j a pri Celju poročajo, da je te dni popival tovarniški delavec M i r n i k po raznih gostilnah. Navlekel se ga je tako, da se je po glavi vsega pobil in tako poškodoval, da so ga morali spraviti v bolnišnico. — Iz Gaberjapri Celju poročajo, da so zaprli neko ?otepuhinjo, po imenu Matilda Pre-ložnik, ki je izvršila več žepnih tatvin. — V Dravski dolini so že zopet opazili nekega srbskega vohu-ra. Neki železniški čuvaj blizu Vuze-nice je videl na železniški progi neznanega človeka, kateri jo je pa pobrisal, ko se ga je vprašalo, kdo je. Železničar je iz tega sklepal, da ima opraviti z vohunom in bežal telefo-nično klicat pomoči iz Vuzenice in Spod. Dravograda. Tujec seve na to pomoč ni čakal. — Iz Slovenj-gradca. Spiašeni Schullerjevi konji so pohodili 781etno Jero Stermč-nik. Spravili so jo v bolnico.
Rorošfco.
Celovški občinski svet.    — Davek na zabavne  in druge prireditve.
V zadnji    občinski    seji   celovškega mestnega   sveta so sklenili,   da prevzame    mesto    pogrebno      podjetje Reichelnovo   v svojo upravo.    Nato je bil določen in sprejet   tarif za pristojbine,   ki jih morajo plačati prireditelji javnih zabav in drugih javnih prireditev in sicer v nrid   mestnemu ubožnemu zakladu.    Koroški deželni zbor   je   sprejel namreč dne 19. februarja 1912 tozadevni    zakon in ta zakon je bil pred   kratkim* sankcioniran.    Po tem zakonu pobir?io mesta, ki imajo čez 10.000 prebivalcev lahko po dvojnem v zakonu določenem tarifu. Te pristojbine, ki se bodo pričele pobirati že z novim letom so v nekaterih   slučajih prav precej visoke.   Tako   se mora   plačati   za javne muzikalične prireditve ali javna predavanja pri katerih   se pobira vstopnina   30 kron — če ni dobiček prireditev namenjen izključno kakemu dobrodelnemu namenu.    Seveda sme v gotovih    Časih    občina to pristojbino eventualno   na 15 kron znižati in sicer le v času od 1. aprila do 15. septembra.    Obdačena    so dalje tekmovalna streljanja,    kegljanje nn dobitke, razne dirke, bakljade, javni obhodi v posebnih oblekah, predstave gimnastov, cirkusi in menežarite plačajo   na    dan    po 10 kron,   dalje razne bude v pratrih. Izvzete pa so gledališke predstave v mestnem gledališču in podobne dobrodelne predstave. Za muzikalične aparate v javnih lokalih plačajo lastniki po 10 K na leto. Odklonjen pa je bil predlog, da se obdači   kinematograf še pose-
bej za Čas gledališke sezije na dan z 10 kronami.
K roparskemu   napadu v Belja-
ku. O roparskem napadu Potočnika, ki je napadel in oropal Petriča, ter mu odnesel 5000 kron poročajo iz Beljaka, da se je Petrič zavedel in izpovedal kako se je izvršil napad. V bistvu se njegove sedanje izpovedbe strinjajo z izpovedbami, ki jih je dal še v polnezavesti. Povedal pa je Petrič še nekaj, kar je vzbudilo posebno zanimanje. On pravi namreč, da je v tistem momentu, ko ga je pobil Potočnik na tla, mu pokleknil n? prsa in ga tolkel po glavi videl nekega moškega, ki se jima je bližal. Toda neznanec se je v daljavi kakih 10—20 korakov nenadoma obrnil in zbežal proti mestu. Policija prosi do-tičnika, ki je zbežal bržkotne iz strahu, da naj se javi, ker bo važna priča pri obravnavi.
Primorsko.
Trgov sko-obrtna zadruga v Gorici v likvidaciji. Ministrstvo je z odlokom z dne 25. novembra t. 1. št. 53611-XXb pozvalo likvidacijski odbor, naj z vso eneržijo iztirja od članov Trgovsko-obrtne zadruge jamstvene prispevke po 300 kron in na ta način zbere fond, iz katerega bo možno kriti .vsaj deloma izgube, nastale pri Trgovsko-obrtni zadrugi Isto ministrstvo izjavlja nadalje, da bo. kakor hitro likvidacijski odbor dokaže, da je nabral pri Članih fond 300.000 kron. nakazalo izplačilo državne podpore, ki jo je bilo svojčas obljubilo. Z ozirom na to se poživljajo vsi oni člani Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici, ki se do danes niso odzvali svoječasnemu pozivu likvidacijskega odbora in vplačali ali potom izjave podpisali v kritje izgub Trgovsko-obrtne zadruge odmerjenih 300 kron, da to store še tekom tega meseca in s tem prihranijo sebi ogromne stroške, likvidacijskemu odboru veliko delo, celi deželi pa neprecenljivo   gospodarsko  nesrečo.
Tržaški občinski svet. V vče-rajšni zaupni seji občinskega sveta v Trstu se je spomnil župan v toplih besedah pokojnega občinskega svetnika Alojzija G o r j u p a in poudar-ial njegovo neumorno delo za mesto. V znak hvaležnoti in soCMitstva so navzoči vstali. Nato so bili določeni v razsodišče za historično ali statistično brošuro, ki bo nagrajena, kot zastopniki občine dr. Ricchetti, dr. Brocchi in dr. Mrak. Za ravnatelja generalnega ravnateljstva za javna dobra dela je bil imenovan baron Peter Morourgo. za ravnatelja mestnega knfigovodstva pa Gustav Ti-meus. Izvršilo se je na to še več imenovani mestnih uradnikov in slug.
Trst    —    slovenski.     Slovenski Tabor   je stal tam   kjer leži danes Trst.     Slovensko,    ozir.    slovansko ozemlie ie bilo to ozemlje,   na katerem se danes šopiriio kot gospodarji Lahi. ki so se naselili v starem času bolj lačni kot domačini, toda tudi bolj nodietm, raznmni gospodarji in prevzetni Rimliani. Prišle so, kar je dokazano, v 13. stoletju romanske (italijanske) rodbine, trinajst po številu. in so se naselil«* v slovenski naselbini v Trstu. Te rodbine so: Leo, Bou-ano. Burlo. Paduano. Bassc   . Cico-ti. Stella,    Pellegrini. BeHi,  Pelazzi. Tofani, Argento in Giuliani. Slovenci so bili takrat pred vsem   ži*  norejci. obdelovali pa so tudi zemljo, ki so jo trebili sežen za sežnjem, kajti bili so tam gozdovi.   In uvideli so ti rimski naselienci    pridnost  Slovencev, uvi deli so dobičkanosno njihovo delo i* žal. posrečilo se iim je. da so zaigrali gospode   nad slovenskim    delavcem in se začeli živi*} in bogateti od slo venskih žuljev. Polastili so se na^f>1-bine slovenske, toda,  da so bili Slovenci kot manjši posestniki takrat v premoči je gotovo. Gotovo pa je tudi, da se te premoči niso zavedali, še mani da bi to bili izrabili in zagospodarili   nad lačnimi tujci,   ki so prišli Iskat kruha na    slovansko    ozemlje. Dobe   se še stare listine, prodajne in kupne pogodbe, ki jasno dokazujejo, da so bili posestniki zemlje in gospodarji ob tem delu Jadranskega morja Slovenci.    To kažejo imena, slovenska imena,   dasi so seveda te listine laške. —    Popustljivost   slovanska? — Slovenci    so    iztrebili to zemljo. Slovenci so jo    obdelali in napravili pristopno k morju. In došli tujec je le pridne    ljudi izrabil.    Imenovali    so one. ki so jih živili, zalagali in bogatili Mandiere   — čredaše.   V tistem času že so bile močne naselbine slovenske. Prošek. Kontoveli. Barkov-Ije, Trstenik,   Katinara,   Sv. Križ in druge.    In zagospodarili so oblastni in nasilni ter pretkani tujci in Slovenec priden delavec Jim je tlačanil na lastni grudi.   Živili so ga Slovenci s svojimi žulji in bogatili s svojo pridnostjo. Ta pa mesto, da bi bil hvaležen je zlobno preganjal in zatiral vso-je dobrotnike. In množili so se tujci, vedno več Jih je prihajalo — seveda praznih rok — v lepo in bogato deže-
lo. Naraščalo ie njih gospodstvo vsled nezavednosti naših ljudi in zgodilo se je, da so proglasili to zemljo za svojo last in to jim je tudi obveljalo. Toda quo usque tandem? Bilo je L 1382., ko je plemiško poslanstvo iz Trsta — vladali so takrat hudi boji in mesto je bilo samostojno in močno — odpravilo v Gradec, kjer so predali ti tujci mesto nadvojvodu Leopoldu. — Tako je prišel Trst pod habsburško oblast, prva postojanka Nemcev za njihovo bodoče namišljeno gospodstvo ob Jadranskem morju. Plovejo danes po nekdaj slovanskem morju nemške ladje, še več je italijanskih, toda vse kaže, da bo po stoletjih suženstva in robstva. v katere je spravila prve lastnike Slovence njihova skrajna popustljivost in dobrota, v kratkem zagospodoval n«° svojem ozemjlu in na svoji grudi pravi gospodar. Zanimivo je tudi, da beremo v zgodovini med gospodarji mesta Trsta imena Hugo Devinski, Nikolaj Predjamski, Nikolaj Ravbar in več drugih kranjskih plemičev. Še bolj zanimivo — za nas seveda um-ljivo— pa je, da so že takrat, prej in tudi pozneje gotove rodbine — stranke — gravitirale vedno bolj n; Benetke kot na Avstrijo. Od nekda; sta si stali v Trstu v ostrem boju nasproti namreč stranka laška — Lahi iz Italije in udomačeni v Trstu in okolici — in avstrijska — ostale narodnosti v mestu. Omenili smo ž da je za nas Slovence in Slovane sploh, umevno to nagibanje Italijanov Lahov proti Italiji. Čudno pa je, da to ni umevno tretji novi vladni stranki, ki si osvaja tla ob Jadranskem morju, Nemcem. Čudno je to pojmovanje in čudna mora biti ta kupčija. Trojni klici ore po Primorju, posebno po Trstu. Lahi vpijejo Trst : naš, Slovani ga ne dado in Nemci bi ga radi dobili. Hud boj se bije. Slovenec je vstal in to je menda tudi tista sila. ki nagiba Nemce, da se raje pridružujejo usurnatonem kot pravim lastnikom zemlie. Uspešen pa je bo* Slovencev in Slovanov v Trstu proti obema strankama, zavednost ki je snala in so jo obudili tujci v slovr-skih vrstah, deluje z naraščajočo silo in uspešno. In s skupnim delom vse*i Slovencev in Slovanov ne more izostati uspeh, popolen uspeh. dasi ne še za letošnje novo leto, pač pa v bližnji bodočnoti, ko bo zapla-polala nad Trstom in ostalem ozemlju ob Jadranskem morju zopet slo venka zastava — zastava prvotaT osvoboditeljev in gospodarjev te zemlje.
Trgovsko in pomorsko sodišče v Trstu. Justično ministrstvo je imenovalo sporazumno z trgovskim ministrstvom za sodnike-lajike pri omenjenem sodišču iz kroga treov-cev sledeče: Rih. pl. Albori, Kari Arnstein, dr. Filin Brunner, Eeon Buchreiner. M. V. Busanič, K. Pe-iak, dr. J. Kuev, Ernst Mann. A. pl. Polenghi, L. Popper. Benedikt Potočnik, G. Poličar. G. Stepančič. Salomon Thorsch, V. Venezidu, Pavel Candotti. Josin Goldschmiedt, C. Lu-catelli. H. Polič. E. Sade in iz kroga nodietnikov parobrodnih družb: C. Cosulich. C. Gerolimich. I. F. Gladu-lič, B. Himbelli. E. Tarabochia, Anton Tonič. E. Ebner in R. Maver.
Dozdevni srbski špijoni. Na parniku »Hohenlohe« so prijeli včeraj nekega srbskega nadporočnika. podčastnika in enega navadnega vojaka, ker so jih sumili, da so srbski špiioni. Vsi trite so bili v srbskih uniformah in so prišli iz Drača. Pognalo se je, da so dobili 2 mesečni domist in se vračajo v Belgrad. Kljub temu pa iim je dala vlada av- i striisko spremstvo v osebi civilnega detektiva.
Velika tatvina kave. Na nemškem narnikn » M on te vide o <? je zmanjkalo v Trstu 13 vreč kave v vrednosti 1300 kron. Tatvino so ona-zili zjutraj, zvečer na so videli nekateri mornarji, da je pristal k parniku čoln, ki je deli časa ostal in zginil v temi in sicer v smeri proti odnrtemu morju. Po prvi preiskavi so aretiral' kot osumljenca 291etnega mornarja Cezarja Gaio.
Cela vas pred sodiščem. Minuto sredo se ie zbrala v raznravni dvorani sodišča v Bujah skoro cela vas Materada. Stvar je političnega pomena in jasna slika lahonskih nasil-stev proti Slovencem in Hrvatom v Istri. Bilo je dne 24. novembra t. 1. Slovenski fantje so priredili ples in po plesu so korakali popolnoma mirno v lepem redu s slovensko zastavo na čelu skozi vas. Naenkrat je začelo padati na Slovence kamenje, prihrumeli so Lahi in slovenski Lahom" in napadli sprevod. Prišlo je do nevarnega pretepa, kajti Slovenci se niso pustili kar tako pretepati i*1 pognali napadalce. Razprava je bila zelo zanimiva in marsikatero pikro so čuli posebno poturice. Končno so bili skoro vsi napadalci obsojeni, obsojenih Je bilo seveda tudi nekaJSlo-vencev, toda le zaradi prekoračen^ silobrana. V Bujah je vzbudila ta obravnava veliko pozornost ta orav
}e, da pridejo taki infamni napadi Lahov in Lahonov v polni nagoti, da vsaj svet zve, kako zagrizeno je sovraštvo tujcev proti domačinom celo v vaseh in selih, kjer prevladuje slovenska, odnosno hrvaška večina.
Dnevne vesti.
+    Naročevanje    na    časopise.
Prišel je čas, ko se odločajo ljudje, katere liste si naroče ob novem letu. Mislimo, da nam ni potreba posebe priporočati naročevanja na »Slov. Narod«. Vsa javnost ve, kaj je »Slovenski Narod«, kakega pomena je za vse naše narodno in politično življenje in vsa javnost tudi ve, da se trudimo z vsemi močmi povzdigniti naš list kolikor je le sploh mogoče. Zato upamo, da bo občinstvo tudi v novem letu podpiralo naš list materijalno in duševno, z naročevanjem in dopisovanjem in da bo vsak v svojem krogu storil kar bo mogel, da se list razširi in pridobi s tem na veljavi in na vplivu. Ni potrebno, da bi svoj list hvalili in ga specijalno priporočali in ni naša navada, da bi delali pretirane obljube. Ob sebi je umevno, da bomo storili, kar je v danih razmerah in v človeških močeh in zato upamo, da se bo tudi napredno in narodno občinstvo ravnalo po načelu: zvestobo za zvestobo.
4- Klerikalci in Nemci. Lepo vrsto let so bili zdaj klerikalci in Nemci najboljši prijatelji in zavezniki. Skupno so nastopali    pri   raznih volitvah in roko v roki    so hodili v deželnem odboru. Nobena sapica ni motila tega prijateljstva, nad katerim počiva blagoslov    eksc. barona    Schwarza. Klerikalci so delali Nemcem koncesije na narodnostnem   in političnem polju in priznati se mora, da so bile te koncesije   velikanske,    nasprotno pa so Nemci   šli klerikalcem pri njihovem >deželnem gospodarstvu« tako zvesto na roke, kakor bi jim bila ekonomična usoda kranjskega prebivalstva    zadnja   skrb in ravnodušno so jim    žrtvovali    tudi vse kulturne interese.   Nemci so v največji   meri sokrivi sedanjih prežalostnih razmer v deželi, kajti faktično igrajo ves čas. kar so se združili z klerikalci, vlogo statistov,    tako   v deželnem    zboru, kakor v dež. odboru.    Zadnjič pa so si v državnem zboru naenkrat skočili v lase   in   klerikalci so obsuli grofa Barbota    z    najkrepkeišimi   žaljenji. Povod  tega   viharnega   prizora   je znan. Celjski poslanec je bil omenil, da nalaga deželni odbor kranjski deželni denar v klerikalne zavode, do-čim mora    sam denar na posodo jemati.    Klerikalci so uganili, da je dal grof Barbo    celjskemu    poslancu   te podatke na razpolaganje in to je b'1 vzrok, da so se na tako vehementen način nanj zagnali in ga zmerjali kakor kakeea  slovenskega  liberalnega učitelja.   Čudno!    Zakai   so se neki klerikalci zdaj tako razburili,   sai ni vendar nikdo nič novega slišal.   Kar je    grof   Barbo    povedal    celjskemu Marckhlu.   to je bil taisti grof Barbo povedal sam v kranjskem dež. zboru in sicer pri    zadnii proračunski razpravi. Prav natančno je takrat navedel, koliko deželnega denarja so klerikalci    spravili v Ljudsko posojilnico, v Zadružno zvezo in v Vzajemne podporno društvo, a takrat se ni razburil   noben klerikalec in ni ugovarjal z nobeno besedo.   Zdaj pa tak vihar, zdaj pa tak škandal! Kaj je vendar vzrok, da je klerikalce v državnem zboru spravilo v pravo besnost. kar  jih je v deželnem zboru pustilo nopolnoma   hladne?    Ali jim je mar nastop celjskega Markhla kaj škodoval pri njihovem   prizadevanju,    iz-poslovati par milijonov za svoje zavode? Ali mar mislijo, da jim pri vo-lilcih nič ne škoduje, kar se govori v deželnem zboru,   dočim meče vsaka kritika v državnem zboru nanje slabo luč? Res. teško je uganiti, kaj je nravi vzrok škandalu, ki se je zgodil. Sodimo pa tudi.   da se ne izplača   o tem ugibati, kajti po našem mnenju. se tisti hudo motijo,   da bo ta parlamentarni škandal imel kake posledice.   Grof Barbo  bo velikodušno odpustil storjena mu žaljenja in kmalu bo vse pri starem. Prof. Jarc je grofu Barbotu    zaklical:    »Vidimo se v kranjskem    deželnem    zboru!«    No, kranjski   dež. zbor   se bo že v kratkem sešel,   Jarc   in Barbo se bosta videla,   a že danes smo    prepričani, da bosta   oba   nastopala jako zmerno,   kolikor bo le mogoče zmerno in se naposled   razšla zopet kot prijatelja.
-f PredstavitelJ dunajske krščansko - socijalno - nemško - naci-jonalne kreposti minoli teden na prav nečasten način odstavljeni dunajski župan dr. N e u m a v e r Je postal »slaven« po celi Evropi. Mož je star 69 let, pa se da fotografirati v Adamovem kostumu itd. Iz dunajskih socijalnodemokratičnih krogov, ki imajo fotografije kakor tudi razna perverzna pisma bivšega prvega dostojanstvenika cesarskega stolnega mesu v rokah, se čuje, da se le eks- >
! župan dr. Neumaver dal v takem kostumu fotografirati v — Londonu. Neumaver je šel nedavno tega z več drugimi občinskimi dostojanstveniki v London na oficijalen obisk, da namreč vrne poset, ki so ga poprej napravili londonski lord-major in občinski dostojanstveniki Dunaju. To slavnostno priliko je porabil Neumaver za seksualne ekstravagance najgrjega značaja. Da bi Neumaver ublažil svoj škandal, pa se ponaša, da se po njegovi zaslugi ponemči vsako leto na Dunaju par tisoč rokodelskih vajencev. In to žalostno »zaslugo« mu pripoznavajo Dunajčanje v taki meri, da so na omenjeni škandal kar najhitreje — pozabili. Čudna roba ta — deutsche Tugend!
+ Nov list slovenske duhovščine. Z novim letom začne izhajati v Katoliški tiskarni nov list z imenom »Vzajemnost«. Ta list naj bo stanovsko glasilo duhovščine in le-ta se mora nanj naročiti, dočim je vsak lajik od naročbe izključen. Kdo za tem grmom tiči, še ni znano. Prva številka z dne 1. januarja 1913 je že izšla in je razposlana duhovščini. Vsebina prve številke kaže, da je list ustvarjen v namen, dajati duhovščini navodila za vzajemno in enotno postopanje ne samo v cerkvenih, nego tudi v političnih zadevah. Velik del prve številke je posvečen »Svobodni Misli« še več pa drugim naprednim listom, pred vsem »Slovenskemu Domu«, ki ga imenujejo gada, a mu priznavajo, da se je že silno razširil med priprostim ljudstvom in si pridobil velik vpliv. In za to ljudstvo, namreč za moč nad njim v svrhe denarnega in političnega izkoriščanja, je klerikalcem seveda največ. Ni čuda! Iz tega, dozdaj v temi ta-vajočega ljudstva je klerikalizem iz-prešal že milijone in milijone in politična moč, pridobljena z glasovi kmečkega ljudstva, tudi nese bogate dobičke. To ljudstvo pa se prebuja — od tod strah klerikalizma ... K oj v # prvi številki svojega novega lista govore o pokorščini in spoštovanju, ki ga mora duhovnik zahtevati od svojih vernikov. Pravijo: Kakor zahteva oče pokorščino in spoštovanje, tako mora to tudi duhovnik zahtevati! Da šepa ta primera med družinskim očetom in duhovnikom na obeh nogah, ni treba dokazati. Novi list naj ustvari enotno postopanje duhovščine v političnih bojih, naj torej poveča silo, ki so Je duhovniki že dozdaj brezobzirno in brezobrajno uganjali, tako na pr., da ni dobil odveze, kdor je bil naročen na napredne liste ali jih je bral. Pa to bo malo izdalo. Tudi med kmečkim ljudstvom se že dani, ljudstvo gleda s svojimi očmi, presoja in preudarja s svojo pametjo, in samo največji tepci se dajo še strahovati. Ne dvomimo, da bode novi list imel med duhovščino svoje uspehe, da bo duhovsko agitacijo in nasilnost še povečal, a napredni stvari to ne bo na škodo. Čim hujši je pritisk, tem močnejši je odpor. Kaj je duhovščini pomagalo vse njeno dosedanje divjanje? Na vplivu in ugledu je vendar izgubila znatno in izgubljala bo čedalje več, naj stori kar hoče.
+ Denuncijacije in grožnje. »Die Information«, korespondenca, ki   dobiva svojo hrano iz vladnih jasli   in,   . ki je v zelo ozkih stikih   z   ministrstvom zunanjih del, priobčuje   dolgo razpravo o »srbstvu na Hrvaškem«. V teh izvajanjih se prav previdno, a vendar dovolj prozorno ščuva proti Srbom, živečim na Hrvaškem in se očita dosedanjim vladam  na   Hrvaškem, da so dosledno podpirale Srbe proti patrijotskemu, državi in  dinastiji zvestemu hrvaškemu narodu. Izvajanja  korespondence    »Die  Information« bi    oči vidno    rada    zanesla med Hrvate in Srbe stari razpor, ki je v veliko žalost gotovih Slovanom sovražnih krogov ne samo ponehal, marveč se celo spremenil v    iskren bratski sporazum. Da bi pa »Die In- . formation« zakrila svoj pravi namen, zaključuje svoja prozorna   izvajanja s značilno grožnjo, ki ima pač samo to svrho, da se tudi hrvaške narodne kroge očrni na zgoraj. Ta grožnja se glasi tako-le: »Hrvaška stranka prava je zadnja stranka in sedanja starejša generacija je zadnja generacija, ki še veruje na spas hrvaškega naroda v tej monarhiji. Ako 'sedanji položaj še ostane ne leta,   marveč samo še mesece, potem bo izginila tudi ta vera in to prepričanje. Pred 4 leti so na Hrvaškem še snovali legijone   za monarhijo in za dinastijo, danes pa nahajajo ti legijonarji kot prostovoljci v Srbiji. To so sadovi sistema, ki ga je vzdrževal grof Khuen s Toma-šićem in Čuvajem.    Štirideset let ni dobil noben Hrvat nobene višje službe, nobenega Hrvata se ni vprašalo za mnenje o političnem položaju. Če je merodajnim faktorjem to prav, se naj to zgodi, toda to bi bil žalosten sad   nesrečne   protidinastične   politike.«
+? Odlikovanje. Okrajni gozdar g. Adolf M e 1 i v a v LJubljani Je do-bil srebrni zaslužni križ s krosp.
Stran 6.
SLOVENSKI   NAROD.
296 štev.
4J Osebna vest. Inženir g. Ig. šega, višji strojni komisar in načelnik kurilnice južne železnice v Ljubljani, je imenovan za inšpektorja. Čestitamo!
+ Imenovanje. Trgovinski minister je imenoval drž. poslanca Fr. P o v š e t a za člana permanenčne komisije za trgovske vrednote statistike o transitnem prometu.
— Odlikovanje slovenskih zdravnikov. Srbski uradni list »Srpske Novine« je dne 22. t. m. priobčil kraljevski ukaz, s katerim se med drugim odlikuje 7 slovenskih zdravnikov z redom sv. Save v priznanje njihovega požrtvovalnega delovanja v srbskih bolnicah za časa vojne. Odlikovani so ti-le zdravniki: vladni svetnik dr. Edo S 1 a j m e r ,   dr. Iv.
0 r a ž e n . dr. Otmar Krajec, dr. Premrov v Litiji, dr. T a j n š e k, dr. K u č e r a in dr. Just Buča r. Poleg slovenskih zdravnikov je bilo odlikovanih še: 40 Rusov. 25 Srbov. 19 Cehov. 9 Francozov. 9 Nemcev. 9 Madžarov, 8 Angležev. 8 Dancev, 8 Belgijcev. 8 Švicarjev, 5 Avstrijcev, 4 Norvežanov, 4 liolandcev, 4 Hrvatov, 3 Romuncev. 3 Švedi in 2 Italijana. Kakor se vidi. so bili slov. zdravniki v primeri s številom našega naroda najbolje zastopani.
—  »Rdeči križ balkanskih držav« je z današnjim dnem ustavil svoje delovanje. Odbor bo te dni svoje stvari uredil in na to položil o svojem delovanju javen račun. Na eventualne račune, ki do danes niso bili predloženi, se odbor ne bo več oziral in sicer v smislu svojega razglasa z dne 17. t. m.
—  Za vojake na mejah so znova nabrali 2714 K HI vin. Zbirka znaša sedaj skupaj z že preje nabranimi prispevki 5583 K 20 vin. Imen daro-vateljev ne moremo ponatisniti, ker bi v to morali porabiti polovico lista, kar pač od nas ne more nihče zahtevati.
—  Zanimanje za »Balkansko koračnico«. Kapelniku carske dvorne godbe v Sofiji g. tlohoii je slučajno prišla v roke Parmova ^Balkanska koračnica i in mu je tako ugajala, da je takoj sor-         - Ljubljano, naj se mu pošljejo note za godbo carske garde.
—  Božićnica na pomožni šoli. Pomožna lola za manj nadarjene otroke je 21. decembra pripravila svojim gojencem mično božićnico. C. kr. okrajni šolski nadzornik gosp. Amon Maier je cb razsvetljenem, z dobrimi in koristnimi darovi opremljenem božičnem drevescu nagovoril gojence, jim obrazložil pomen slavlja in jih spodbujal k ubogljive
in pridnosti. Otroci so peli in dekla-vali božične pesmi in obrazov prejeli darove,    delorr? toplo obleko, deloma obutev, pecivo in slaščice. Obdaritvi so prikovali selski vodja                Ivan Leveč, mestni katehet gospod Igna-Zaplotnik in    matere    obdarjenih otrok.    Blagim  dobrotnikom, ki    so ;      i  revnim  pripravili   tako e, izreka pomožna šola najlepšo zahvalo: na prvem me-dobrodelnosH slavnega magistrata deželnega stolnega mesta, ki je z izdatno podporo soloh omogočil  norico; blagorodni gospodični   Jo< -pini Jančarjevi za 33 kosov dobrega iva in blagorodni   gospe   Franki Edmund - h         evi za denarni pri-vek. Bog povrni!
—  Tovariši - akademiki,   ki re-
1      tira;o na   brezplačna   prenočišča priliki Savanskega jubileja dne 4.
in 5. januarja, naj javijo to najpozneje do 2. januarja na naslov: Akad. fcr. dr.   Sava . Ljubljana.
—  Narodna   knjigarna v PreŠer-i ulici opozarja vse p. n. ljubitelje
lepih razglednic na krasne    r?zgk niče društva   »Klub slov. amaier-fo-tografov«   ter   ima iste vedno v zalogi.
Učiteljske draginjske doktade v kočevskem okraju. Piše se nam: Priobčili ste že več dopisov iz vrst učiteljske raje o načinu razdelitve draginjskih doklad v vijaletu Kranj-sKem. a žalostna tvarina še daleč ni izčrpana. V soboto, 21. t. m., smo imeli okrajno učiteljsko konferenco, katere edini dnevni red je bila volitev zastopnikov v okrajni šolski svet. Izvoljena sta bila s petkratno večino nad klerikalnimi kandidati napredna učitelja I. L o s e r v Borovcu (Morobitz) in F. Štefančič v Laščah. Znani Slomškar in pol I. Štrukelj, ta imenitni izumitelj »političnih« šolskih kronik, je zaman skušal z raznimi pismi napraviti zmešnjavo zlasti med kočevskimi kolegi. Dobil je le 11 glasov. Umevno je, da je zmagala tudi lista napred. namestnikov F. \V i g e l e t a v Loškem potoku in Fr. K a u t z k y j a v Kočev-iu. In šele pri tej priliki smo dobili natančne informacije o draginjskih dokladah. Zato pridemo tudi še le sedaj v javnost z njimi. Ker poznamo te gospodujoče paše in bege, smo malo pričakovali, a še veliko manj iočakali. Prosim vas: Slovensko učiteljsko društvo tega okraja je ime- « lo letos 32 članov. In veste, na koliko
je por osi I blagoslov iz deželnega dvorca? Na 0 učiteljev in le 4 učiteljice! In še izmed teh so dobile tri le 10% in le ena 15% doklado. Velike Lašče in Sodražica, kjer deluje po zatrdilu klerikalnega nadzornika samega, zelo vestno 12 učnih oseb in je za učne uspehe v pretečnem šolskem letu dobilo celo priznanje deželnega šolskega sveta, sta biti popolnoma prezrti (doklad deležnih bi moralo biti 8 teh oseb)! In to kljub zelo ugodnemu tozadevnemu županskemu zatrdilu, ki bi po svoječasnem zatrdilu deželnega glavarja moralo biti menda edino merodajno in kljub temu, da to učiteljstvo nima niti nobenih stranskih dohodkov in tudi ne prostega stanovanja! Takisto praznih rok je deželnozborski Miklavž prišel k naprednemu učiteljstvu v Ribnici In v Dolenji vasi. In koliko je še drugih prezirancev na manjših šolah! Klerikalno učiteljstvo v Dobre-poljah Je pa seve radodarni svetnik moral obdariti s 25( t žlindro v obliki svetlih krone. Lahko si je torej misliti, kako uničujoče vpliva ta gorostasna krivica na že itak potrta srca ubogega učiteijstva! Gospodje, ki so si »stekli zaslug« za ta način razdelitve, bi pač zaslužili medalje z veliko številko 5 v sredi, ki naj bi njihovo tanko vest trajno opominjala na nno božjo zapoved, ki pravi: ne ubijaj! Da, dušna smrt! Koliko groznejša je od telesne. S telesno se trpljenje jenja, z dušno še-le pričenja. Spričo teh in še mnogo drugih že dokazanih dejstev je treba z nova pribiti, da slovenskim klerikalcem služi glede naprednega učiteijstva kot vodilno načelo besede Šenoe: Živi in umiraj, umira) in živi! Prav je imel deželni odbornik dr. Triller. ki je pri odklonitvi soodgovornosti za deželno gospodarstvo omenjal tudi način razdelitve učiteljskih draginjskih doklad. Denar vseh davkoplačevalcev se je razdelil skoro edino le pristašem S. L. S.! Za pesek v oči so si izbrali le nekatere neškodljive jim učiteljice. Pa, gospod urednik, jaz nisem prijatelj kričanja in ne pretiravanja, a vendar izrečem vspričo omenjenih in še spodaj navedenih takt globoko prepričanje, da ie tista znana »previdnost« delila milost z malimi izjemami le onim. ki so bih previden! s svetotajstvi Slomskarije. Naj bo potem še tako boi;at in še tako zani-kern! In kdor se ni izkazal z vstopnico v to klerikalno organizacijo, je bil zavržen, naj bo še tako potreben, vesten in priden! Vsaj za naš slovenski del okraja vzdržujemo to trditev vsak čas in pred vsakomur. Zdi se mi. da je tu vmes tudi maščevalni akt Jakiič-bega. ki se more dosedaj ponašati s tako majhno peščico »svo-jih dragih v volilnem okraju. Kdor bi morda še utegnil dvomiti o mojih trditvah tega prosim, naj vzame v roke učiteljski ročni zapisnik, poišče imenik šol in učiteijstva ter poizveduje resničnost mojih očitanj, ki so: Zakaj je dobila Slomškarica N. K. v K. 25"". napr. učit. A. K. na R., ki je najmanj tako potreben kot ona. pa ioklado? Zakaj je dobil Slomškar F. J. v L. pot., ki ima z orglar i jo
oli 300 K stranskih dohodkov in prosto stanovanje, 2'»'*'. njegov tovariš na isti šoli C. V., ki je navezan le na svojih borih 66 kronic na v e-
.. torej brez stranskih dohod! tv In brez prostega stanovanja, pa 0 ' ? Zr.kaj je Slomškar in organist A. P. v F. V., sin bogatih staršev, d Hil 25€"r, učiteljica SI. Z. v V. L., hči i ;-teljice-vdove, brez vsakega i: fen ki mora tudi z le 66 K na mesec preživljati se. 0 * doklado? Zakaj je cobila Slomškarica J. Sch. v D. v.. katere oče je menda v 6. plačilnem razredu državnih uradnikov. 25%, lovaris neslomškar na isti šoli, J. J., ki je srn revnih kmečkih staršev, pa 0rr doklado? Najgorostasneje pa je, da sta Slomškarici A. Š. v R. — pred dvema letoma srečna dedinja več tisoč kron, katerih dobri tek ie okusila celo neka njena tovarišica v elegantnih hotelskih počitnicah, — in M. T. v R., edina hči trgovca in lastnika dveh hiš v Lj., deležni 10', — oziroma 257° dokiade; na isti šoli nastavljena napredna učiteljica A. K. (poleg še mnogo drugih tudi jako potrebnih), ki mora edino s svojimi službenimi skromnimi prejemki preživljati sebe in mater-vdovo, pa tudi 0%!? In koliko je še drugih slučajev! Gospod urednik! Verjemite mi: ne morem se ubraniti solz, celo bridkih solz, ko pišem te vrstice in ko mislim na to, s kako resignacijo so mi ti reveži in te reve izražali svoje gorje, in ko se ne morem iznebiti bojazni, da bo ta vnebovpijoča krivica napravila iz dobrih učiteljskih moči slabe in koliko bo vsled tega trpela mladina in domovina! Naj vam, žrtvam turškega režima, vam junakom in junakinjam — začajem, prinese sveti Božič vsaj nekaj dušnega miru in v ranjena vaša srca naj posije vsaj žarek tolažilnega upanja, da mora prej ali slej tudi vam roditi se soci-jalen odrešenik! To želi najiskrenej-še vaš, v čutu pravičnosti še nikdar v svojem, nad 20letnem službovanju tako globoko užaljeni — sotrpin.
Važna seja novomeškega občinskega sveta z dne 23. decembra: V mestni krajni šolski svet so bili izvoljeni gg.: Kuder, Rozman, dr. Šerko, Windischer (Novo mesto) in Korbar (iz občine Prečina). Kot namestniki gg.: Bruner, Pavsar, Ogoreutz, Vojska (Novo mesto) in Globevnik (iz občine Prečina). — Iz razdelitve čistega dobička mestne hranilnice, je občinski svet med drugimi dovolil tudi novomeškim visokošolcem podporo v znesku 300 K; podžupan gosp. Vojska je sicer stavil predlog za 400 kron, pa ta predlog ni bil sprejet. — V odsek za zgradbo železnice Brežice - Novo mesto sta bila izvoljena gg. župan in podžupan. Obenem se dovoli po 235 K skozi 8 let kot prispevek k generalnemu projektu. — Kot prispevek k nameravani vpeljavi poštne avtomobilne zveze Novo mesto - Žužemberk - Grosuplje se dovoli znesek po 50 K skozi 10 let.
—  Na predlog občinskega svetnika gosp. dr. Šegule se županova nagrada zviša od letnih 1800 K na 2000 K.
—  V razpravi je bil proračun za leto 1913. Seja je trajala pozno v noč.
Kinematograf „Ideal". Spored za sredo 25. in četrtek 26. decembra 1912: 1. Žurnal Pathe. (Kinematografska poročila. Najnovejši dogodljaji, šport, moda itd.) 2. Avguštin urar. (Veleko-mično.) 3. Pivec. (Amerikanska drama.) 4. Mokro ženitovanjske potovanje. (Humoreska.) 5. Lov na jelene na Angleškem. 6. I. del: Za las široko. (Učinkovita drama z Henny Porten.) Samo zvečer. 7. II. del: Za las široko. 8. Lukova zaroka. (Humoristična učinkovitost z And. Deedom.)
Slabi časi na Dunaju. Firma Gerngross nam poroča, da ni nobene svoje uslužbenke odpustila in da nadaljuje svojo trgovino v prejšnjem obsegu.
V Ameriko se je hotel predvčerajšnjim odpeljati Lazo Kovačevič iz Jesenika pri Ogulinu ter se s tem odtegniti vojaški dolžnosti. Namen mu je pa preprečil na južnem kolodvoru službujoči stražnik VeČerin s tem, da ga je aretiral. Oddali so ga pristojni oblasti.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 6 Hrvatov, nazaj jih je prišlo pa 14. 5 Kočevarjev je prišlo z Dunaja, 150 Lahov se je pa povrnilo domov iz Snodrne Avstrije.
Našla je kuharica Frančiška Jazbečeva dve svilnati ruti.
Narodna obrambo.
2000 K za družbo sv. G in M. ie nabralo doslej stalno omizje v znani ljubljanski gostilni pri „Belem volku". Deseta diploma bo odslej krasila steno gostilniške sobe, kjer visi pa tudi še diploma „Slov. plan. društva" o vsoti 300 K, ki jih je tudi zbralo isto omizje. Vse to z večernimi vinarskimi prispevki tekom štirih let in dveh mesecev. Pokroviteljstvo zadnje (desete) diplome C. in M. je bilo namenjeno rajnkemu g. Fr. Orožnti dolgoletnemu stalnemu člana omizja. Namesto venca na njegov prerani grob je nabral .Beli volku 33 K za C. in M. in oddal pokroviteljstvo sedanjemu svojemu zvestemu gostu načelniku S. P. D. g. dr. Tominšku. Tako je „Beli volk" prva eostilna na Slovenskem z 10 diplomami C. in M. in 1 diplomo S. P. D. Vivat sequens.
Društveno naznanila.
Društvo    slov.   profesorjev    bo
imelo izvanredno glavno skupščino v petek, dne 27. t. m. popoldne ob pol 5. v predavalnici muzeja »Rudol-finum«. Na dnevnem redu te izvanredne skupščine je poročilo o pismeni enketi glede učnega jezika naših srednjih šol. — Redna glavna skupščina bo v soboto, dne 28. dec. ob pol 10. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma v Ljubljani. Na dnevnem redu te skupščine so poleg običajnih točk in volitev sledeči referati: a) o resolucijah, sprejetih na prejšnjih skupščinah, b) o slovenskem suplent-skem vprašanju in o zadnjih imenovanjih na naših sredmih šolah.
S Ivestrov večer slov. pevskega društva „Ljubljanski Zvon11 bo tudi letos dne 31. decembra v Mestnem domu. Bogat spored pevskih, godbe-nih, šaljivih in zabavnih točk vabi k mnogobrojni udeležbi. Natančneje prihodnjič.
„Siavčeve" plesne vaje se vrše na sv. Štefana dan in nadalje vsako nedeljo in praznik od 3. do 7. ure zvečer v veliki dvorani „Narodnega doma" na kar cenj. obiskovalce in obiskovalke opozarjamo, da se v polnem številu udeležujejo.
Prosveta.
Iz glediške pisarne. Za praznike vsakemu nekaj: igrala se bo domača ljudska igra (sredo popoldne), opera (v sredo zvečer), opereta (v četrtek popoldne), klasična drama (zvečer). Za predstavo »Divjega lovca" so določene najnižje cene. „Boccacio" se vprizori v Čfctrtek zadnjič v sezoni«
Literarni    sestanek    v    »Matici i
Slovenski«.    Na  zadnjem   literarnem j sestanku   se  je razpravljalo o vprašanjih,    ki bodo zanimala tudi širšo javnost, zato podajamo o njem kratko  poročilo:    Predsednik   dr. Ilešič pozdravlja navzoče,   zlasti neodbor-nike, ter poudarja, da o principijalno važnih stvareh ne gre beseda le ofi-cijalnim odbornikom,   ampak  čitajo-čemu in pišočemu občinstvu sploh in da je zlasti važno čuti mnenje urednikov javnih glasil. Na dnevni red I. letošnjega    literar. sestanka   je    dal vprašanje  »Hrvatske    knjižnice«   že z ozirom na letošnjo pismeno anketo s poverjeniki Matice Slov.,   ki so se izražali    tudi o »Hrvatski knjižnici«. Predsednik  nadalje  razlaga  dosedanji dvojni način   sodelovanja  Matice Slov. in Matice Hrv.:   1. vsaka zase izda knjigo v sosednem jeziku, 2. obe izdasta knjigo skunno:    ta-le   zadnji način je cenejši.    Na to se je pričela debata o temi: T. »Ali naj Matica izdaja starejše »klasične«  hrvaške pisatelje    ali   pa moderne?«    Urednik PustoslemŠek :    A.ko  ne  mislimo samo na tiste,   ki že čitajo hrvaške    knjige.      ampak    ako    hočemo ustvariti za hrvaško knjigo novo publiko,   oziroma obstoječo razširiti in nomnožiti. moramo izbirati nisatelje, kakor   so Senoa,    Tonić,    Rumičić. Ker je pač tn-Ie zadnje naš cilj, zato je opuščati strogo moderno, ki bi jo čitali le tisti,    ki    že    čitajo hrvaško knjigo.    Dr. Lah:   Se ujema s temi izvajanji,    a    jih konkretizira in natančneje določi. Naša izdanja naj bodo izber hrvaških del. ki bi jih moral vsak    izobraženi    Slovenec    poznati (Vadi    njih vrednosti in značilnosti): na   pr. nekaj    iz »Osmana«,    »Smrt Smail-age«. iz Preradoviča, pesmi o kraljeviču Marku, o Kosovem. Stanko Vraz je nepnstopen; izber iz njega bi zaslužil    izdanje.    Obratno   bi Matica Hrvatska  lahko izdala izber iz Prešerna. Jenka, Cankarja.   Gosp. jurist Jak. M o h o r i č poudarja, da se moderna načeloma ne sme izključiti,   saj je tudi v njej »cvetje« in je obratno    tudi publika,    ki    starejših stvari   ne čita.    PustoslemŠek replicira, da ni hotel moderne omalovaževati, ali teško bo izbirati in najti v njej dela, katera bi zanimala one, ki doslej hrvaških    knjig niso čitali; turcizmi   zlasti pri bosanskih in srbskih pisateljih in moderne težnje po »čudnih-    izrazih    otežujejo   čitanje modernih.    V tem    smislu se izraža tudi dr. Lah. Ko je dr. Ilešič še pre-čital tozadevna izvajanja dr. Tomin-ška,    se razsodi sledeče:    1. Matica Slov. izdajaj i starejše i novejše pisatelje; odločuje kvaliteta z ozirom na našo publiko in aktualnost. 2. Zato bo vsaka Matica   bolje za sebe izdajala knjigo v sosednem jeziku,   ker    ima svojo    publiko    s posebnimi    potrebami.    3. Dobro bi bilo.   vsako   leto seznati   tako enketo.   4. Za 1. 1913: omenjata »Cengič - ago«, ki ga izda ilustriranega »Matica HrvaŠka«, a se končno združita mnenju, ki ga izražata dr. !>lebinger in dr. Mohorič. da bi Narodne pesmi sedaj   bolj  vlekle. Ko še Ilešič pripomni,    da    misli dr. Drechsler izdati Nar. pesmi v 2. izdanju, se enketisti izrazijo tako-le: Za I. 1913. izdal Matica izbor nar. oesm! n. pr. o kraljeviču Marku. Odobrava se izdanje izbora iz Aškerca,   ki   ga misli v    Matici Hrv.,   predlagati dr. Bazala. Pruga tema je bila:    »Kako bi bilo s pesniško aH prozaično Antologijo?«   Pr. Ilešič    poudaria.   da Antologiie vsi kritizirajo,    a jih innk rabijo. Dr. Mohorič vidi v    pesniški antologiji naravno nadaljevanje    narodnih pesmi. PustoslemŠek in S 1 e b i n g e r sta že radi jezika bolj za pripovedno antologijo. Ilešič čita še izv: janje dr. Tomirška o tej stvari. Hrv.-slov. slovar   so se  anketisti izrazili, da je potreben in naj ga »Matica Hrv.« posebe izda. Pr. Breznik je v Mentoriu izdal načrt za hrvaško slovnico. Ilešič poudarja potrebo   diferencijalne slovnice.  Anketisti    na-glašajo naraščanje pomena    srbsko-hrvaškega jezika z ozirom na naraščanje Jugoslovanom bliže stoječega teritorim (za uradnike, trgovce in industrijo).
Hnilževnost.
—  »Za  svobodo in ljubezen«   je
naslov zanimivega romana z Balkana, ki ga bo priobčeval prihodnje leto »Slovenski Ilustrovani Tednik«. Opozarjamo na tozadevni oglas v današnji številki. »Slov. Ilustrovani Tednik« stane za četrt leta le 2 K, za en mesec pa samo 70 v.
—  Slovensko-Amerikanski koledar 1913. Uredništvo tista „Glas Naroda* v Ne\v Yorku je izdalo in založilo omenjeni koledar za novo leto 1913. Koledar je lična broširana knjiga, ki obsega z inserati vred čez 150 strani in je vsled raznovrstne bogate vsebine, ki bo pred vsem zanimala gotovo one Slovence, ki se iz enega ali drugega vzroka zanimajo in brigajo za naše amerikanske brate pred vsem zanimiva. Poleg običajne kalen-
darične vsebine obsega ta knjiga tudi razne ameriške zakonite določbe za izseljence, kar je gotovo velike važnosti osobito za Slovence. Zanimiv je tudi „Svetovni pregled" v katerem je seveda na odličnem mestu naša domovina Slovenija. V tem pregledu prinaša knjiga tudi sliko našega župana ljubljanskega g. dr. Ivana Tavčarja. Zanimiva je med drugim posebno tudi razprava, ki je posebno sedaj aktualna, namreč o gospodstvu Sredozemskega morja. Poleg tega ima koledar še veliko poučnega in zabavnega berila, med temi tudi pristne cvetke ameri-kanskega humorja in drugo. Koledar stane samo 30 centov.
Izpred sodiščo.
Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu.
V enem slučaju dvakrat obsojena in dvakrat oproščen. Dr. Rajh, novi odvetnik v Ribnici, je prinesel pred vzklicno sodišče v Novo mesto slučaj, ki je zanimiv ne radi vsebine predmeta, nego iz pravnega stališča. Predmet je jednostaven, v kratkem povedeno ta: Jakob Zbašnik toži Jero Anzeljc, da mu je ob priliki, ko je pripeljal trske na svoje dvorišče, očitala: tat si, kradel si trske, nimaš s čim čaja skuhati. Tudi Zbašnik trdi, da mu je očitala še druge tatvine. To je ves slučaj. Jera Anzeljc je bila radi tega očitanja pri okrajnem sodišču v Ribnici obsojena na 4 dni zapora. Iz razloga, ki ga je — žal —■ poročevalec preslišal, je bila potem oproščena. Nato pa je Zbašnik zaprosil na obnovo postopanja. Ponudil je kakor je trdil, čisto nove priče, ki bodo potrdile, da mu je obtoženka res vse tako očitala, kakor on v svoji obtožbi trdi. Ribniški sodnik je to obnovo dovolil in Jero Anzeljc zopet obsodil, kakor prvič na 4 dni. Zoper to razsodbo je obtoženka po dr. Raj-hu vložila vzklic ničnosti, krivde in kazni. Zagovornik je pri vzklicni razpravi posebno vtemeljeval ničnost obnovnega postopanja. Obtožitelj Zbašnik je za obnovo ponuđene priče vedel že pri prvotni ovadbi. Glede krivde pa je obtoženka vsaj en del svojega očitanja dokazala (to je bil najbrže razlog, da je bila pri drugi obravnavi v Ribnici oproščena) torej jo je tudi iz tega razloga oprostiti. — To je slučaj, na katerega končno rešitev mora biti tudi jurist radoveden. In vzklicni senat je to kočljivo vprašanje rešil tako: Vzklicu se v polnem obsegu ugodi. Prvi sodnik ie v protizakonitem naziranju določb za ob-novno postopanje dovolil obnovo, kar ni bilo prav, ker je zas. obtožitelj za priče, ki je za obnovo navedel, že vedel popreje in kaz. pravdni red določa, da se takih prič zamore le obtoženec tudi pozneje posluževati, nikakor pa ne tudi obtožitelj. Tudi se je Jeri Anzeljc vsaj v enem delu posrečilo doorinesti dokaz resnice, ker se je tu šlo le za tatvino ne glede na število očitanih ukradenih predmetov. Vsled tega se razsodba ribniškega sodišča razveljavi in obtoženko popolnoma oprosti.
Kako se pri nas prisega? Odgovor nam daje nastopni slučaj: Pri sv. Heleni pri Mirni pošlje oče Kordan svojega llletnega sina živino pasti. Fant pa je živino pustil zahajati na tuje posestvo. Ko Gašpar Marn fanta opozori, naj bolj pazi na živino, ga paglavec prične zmerjati. Poleg na travniku se nahajajoči Frančiški Vidmar pa je pobič zabrusil v obraz: Ti hrvaška k ... a, ti pa tiho bodi. Komu nebi pri taki izprijenosti nehote zavrela kri? Tudi Marn je malo zaropotal nad pobom. Ta začne vpiti in klicati očeta, ki je kmalo na to prišel sinu »na pomoč«. Malo so se Še sdo-rekli in konec je bil tega dejanja. Začelo pa se je drugo. Fant se je delal, kakor da bi mu bil kdove kaj naredil. Oče ni imel nujnejšega opravka, fanta pošlje k zdravniku, ki pa ni mogel nič posebnega najti. Šele čez 2 meseca, ko je Kordan prišel v neki drugi stvari navskriž z Marnom, je napravil ovadbo radi telesne poškodbe. Ovadil je Marna in Frančiško Vidmar. Kordan je pri prvem zaslišanju prisegel, da takrat, ko je on prišel sinu »na pomoč«, je Frančiška Vidmar držala fanta čez pas, Marn pa ga je udaril z grabljami po hrbtu in pri tem rekel proti Kordanu: Na, hudič, da boš tudi ti videl. To pričevanje je moralo oba obtoženca spraviti v kazen. Zdaj pa se je pred novomeškim okrožnim sodiščem vršila vzklicna razprava. Da bi bili le slišali fanta, kako je govoril. Posebno pa je polagal važnost na zadnji akt, ki ga je oče pod prisego potrdil. Nobena tam okoli navzočih prič ni mogla potrditi, da bi bila Marn in Vidmar dečka trpinčila. Zdaj pride še dečkov oče na vrsto in zopet priča. Ampak od tistega, da bi bil Marn dečka pred njim z grabljami udaril, ne ve nič več. Opozorjen na njegovo prvotno  pri-
Isego, pravi: ja takrat sem preveč govoril. Naravno, da senat tudi pobu ni verjel in ie oba obtoženca oprostil.
296. štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 7.

Rožne stvari.
*  Potres v Italiji. Iz Rima poročajo : V Reggio di Calabria je bil potres. Skoda je precejšnja, vendar se pa ni nihče ponesrečil.
*  Velika rudniška nesreča na Japonskem. Iz Tokia poročajo; V premogokopu v Ubariju pri Sapporau se je zgodila velika eksplozija. Od dvesto delavcev, ki so bili v jami, so se rešili le trije.
*  Nacad na bančnega slugo. Iz Kolna poročajo : Trije neznanci so izvabili nekega bančnega slugo, ki bi imel
casirati večjo vsoto v hišo, v kateri ::hče ne stanuje, ga napadli ter mu ukradli uro in in eno menico, glasečo se na  100 mark.
*  Pet oseb obsojenih na smrt. Iz Sarajeva poročajo: Okrožno sodišče v Banjaluki je obsodilo na smrt nekega Miodragoviča in štiri cigane, ki jih je prvi najel, da so pred tremi leti "umorili njegova strica, po katerem je bil on glavni dedič.
*  Siromašna delavska rodbina podedovala dvanajst milijonov. V mestu Fleigneux se je prigodil srečen slučaj, ki je vzbudil po celi okolici veliko senzacijo. Neka delavska rodbina je podedovala po sorodniku, ki je umrl v Londonu, dvanajst miljonov : inkov.
*  Ruska cerkev v spomin bitke pri   Lipskem.   Iz  Lipskega   poročajo:
decembra   bodo   položili   temeljni
■men za rusko cerkev, ki bo zgrajena
na  grobih  20.000  ruskih  rojakov, ki
so padli v bitki  pri Lipskem.   Pri tej
liki   pridejo   v   Lipsko   ruski   vojni
lister inveč drugih dostojanstvenikov.
*  Ventilator ga je ubil. Žrtev .vadne nesreče je bil pred par .: !51etni delavec  Sešler v tvornici
za želatino v Unterelsan pri Štrasburgu. Pri delu se je približal ventilatorju. Veter ga je potegnil prav do lopatic očega kolesa, ki so mu popolnoma odtrgale glavo.
Nesreča   na   moriu.   Iz   Sankt -a   poročajo:   Parnik   „Florence" ess-proge,   ki   je  bil   na  potu   :z axa   proti St. Johnsu,  je v ponedeljek vihar popolnoma razbil. Kapitan _1  mornarjev je utonilo. Dva čast-ia štiri mornarje so rešil",   ko so -a dni blodili po morju. Ladja je jlnoma uničena.
Jed Inica   za   pse.    Skoro   ob
n času, kakor je  bila Brixtonu pri
Ionu   ustanovljena   bolnišnica   za
:, je  neka  podjetna  gostilnič:    i
idonskem  predmestju   odprla po-
.mo jedilnico za pse.    Pod   nadzor-
n posebne  bone dobe ti štirinogi
osrje   svoj   „diner"    že  za 3 pence t.
30 vinarjev.   Posebno iepe kosti od
. nk dobe stalni gostje zastonj.
■ Las:no   mater   umor 1.    Kakor
jajo iz Manheirna, je vdrl  191etni
. ec   Adam   Benzinger   v   spalnico
*   matere ter izstrelil iz revolverja rek : a svojo mater, ki je ležala steiii.   Razentega jo je še večkrat
z nožem. Mati je umrla na poti Inisnko. Kot vzrok nmora na :  to.   da  ni   mo^el  gledati ne-i življenja svoje 42!etne maki   je   bila   ločena   cd  svojega
Hamburško    vseuč iižče.    Iz
urga poročajo:   Senat je sprejel
ogo,   po   kateri  bo   ustanovljeno
- ;e  s  tremi             tami: prav-
o,    filozofično   in   kolonialno-
: stveno.     V    knjigo    državnih
25 milijonov
, obresti se bodo voorabiie za to
: - e.   Za opravo dvoran za
je mnogo   prispevaj neki ham-
:i meščan. V         išče bo svobod-
: nego so nemška vseučilišča.
*  Nezgoda mlađega Delc*ss£ja. h   Pariza   poročajo:   V   aerodromi   v
Cub!ay se je dogodila težka ne-
ia.  Aeroplan   zrakopiovca Collardi-
na ka*erem   je   bil   kot   pasažir
ornariškesra ministra Del-
i. Jacques Delca^se, je zadel ob
aeroplan,   ki   ga   je  vodil   neki
eski  častnik.   Siameški   častnik in
irdieu   sta bila le lahko poškodo-
.. dočim si je mladi Delcasse zlomil
in nogo.   Mornariški minister je
pohitel na kraj nesreče.
*  Nesreča v kinematografičnem dališču.   Iz   Bruseba   poročajo:   V
natogratičnem gledališču male vasi
'.   -aque blizu francoske meje začel je
i  film.   Med  gledalci  je   nastala
a panika; mnogo oseb je v gneči
.dalo na tla, deset, večinoma otrok,
o usmrćenih. Mnogo  pa  poško-
nih.   Požar je  izbruhnil  v kabini
•i terja   in   se   je  bliskoma razširil
^m gledališču,  ki  je  imel  le en
en izhod. Več nego 500 gledalcev
lo navzočih. Operater je s svojim
jc:nikom zgorel.
*  Celo koSoni.o vil oropali.    Iz
iina potočajo: Blizu Berolina je lija vil Zehlendorf, ki so lastnina ii;cev in v katerih stanujejo ti L Tam so pred par dnevi roparji \\\ 52 hiš. Tatovi so se naselili ; izmed vil  ter tam  dobro živeli.
'■   -d dvema dnema   je   prišel   lastnik
izmed  teh   vil   v Zehlendorf   ter
'.,   kako   se   kadi   iz   ene teh vil.
Hotel je pogledati, kaj se godi v tej 1
vili. Toda ko je stopil Čez prag, so zbežali štirje ali pet mož z napolnjenimi  vrečami iz vile  proti  bližnjemu
gozdu.
*  Samomor anarhista. Iz Rima poročajo: Blizu Bologne se je predvčerajšnjim ustrelil 181etni anarhist Enrico dal Ferro, ki je stanoval pri svojih starših. Kot vzrok samomoru je navedel, da so mu njegovi tovariši naročili, naj umori kralja, za kar pa ni imel poguma. Dal Ferro je sicer težko ranjen, vendar je pa upati, da ue bo umrl Dal Ferro je baje intimen prijatelj vojaka Nasettija. ki je pred odhodom svojega polka v Tripolitanijo sjreljal na polkovnika ter ga težko ranil. Policija je izvršila pri več anarhistih hišno preiskavo.
*  Morfij. Iz Berolina poročajo: V Parizu se je dogodila nenavadna nesreča. Mladi učenjak, Rene Bichet, ki je zdaj profesor francoščine na neki višji šoli v Budimpešti, je bil par dni v Parizu. Pred tremi dnevi se je na nekem banketu sestal z nekim drugim mladim učenjakom, 251etnim Jeanom Bourgetom. Oba sta bila sošolca in intimna drijatelja. Svidenje pri banketu se je posebno slavilo. Koncem banketa je Bourget predlagal svojemu tovarišu, naj gresta v lokal, kjer se uživa morfij. Oba tovariša sta bila za časa svojih študij zelo udana morfiiu. Bichet je pa v Budimpešti popolnoma opustil morfij. V nekem hotelu v Quarter latin je Bourget svojemu tovarišu iniiciral morfij. Injekcija je bila premočna in Bichet se je onesvestil. Bouri>;et se je I ustrašil in zbežal. Biciieta so našli nezavestnega. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer je nmrl.
*  Prstani kot obramba proti boleznim. Navada, nositi na prstih srebrne ali svičene prstane v obrambo proti božjasti in drugim živčnim boleznim, je v iužnoevropskih deželah, posebno v Italiji, še zdaj zelo razširjena. To je zelo stara navada in Ben-venuto Celini pripoveduje, da je prišla ta navada iz Anglije. Gotovo je, da je to v Angliji — kakor poroča „Bri-tish Medical Journal* — še zdaj v navadi pri duševno slabih ljudeh. V prejšnjih časih so v Angliji na veliki petek razdajali med l;udi prstane, ki sta jih prej blagoslovila kralj in kraljica. Za to ceremonijo so imeli posebno         _ o: kralj in kraljica sta mencala prstane med prsti, ker so namreč trdili, da se na ta način prenaša zdravilna moč svetega olja, s katerim sta bila kralj in kraljica pri kronanju pomazana, tudi na prstane. Mnogi praznoverni ljudje so si dali napraviti prstane, da bi bila njih zdravilna moč tem večja, iz kovinastih odpadkov rakev.
SI ke iz balkanske vojne. Gospodaru, ako ti treba . . . Takoj potem, ko so Crnogorci napovedali vcjno, in tudi pozneje je prihajalo čez Kotor na Cetinje iz Amerike sto in sto brzojavk s sledečim stereotipnim tekstom: „Gospodam, ako ti treba, brzojavi N. N." Lakonično, toda velepometnbno. Kralj seveda ni brzo-javil, toda ameriški Crnogorci niso čakali, temveč so se odpeljali ter prišli večinoma še pravočasno. Toda niso jih pustili v prve vrste. Kralj Nikola jih hoče obdržati v deželi, češ da bodo več koristili, će bodo živi nego če bodo padli... Prava ljubezen. „Srpska Riječ" poroča o dokazu prave ljubezni do domovine, V srbsko centralno banko v Sarajevu je pršilo slabo oblečeno dekletce in hotelo da deset kron za ranjene Srbe. Uradnik jo je začudeno vprašal: „Kdo pa te ■ poslal?44 — „Irmm ca smrt bolno mater. Prihranila si je za pogreb štirideset kron. Toda ko je slišala govoriti, kako se naši bratje bojujejo za svobodo in da jih je mnogo ranjenih, je rekla: tu imaš petak, nesi ga komu v mesto, da ga da ranjencem, meni zadošča po smrti tudi teh trdesei kron .. ." Krist-janski zdravnik. V „La croix" piše neki zdravnik, da je bil v službi na turški strani v bitki pri Lile-Burgasu. Našel je težko ranjenega Bolgara, ki je ga je prosil: „Potegni me nekoliko proč od Turkov, da umrem vsaj med svojimi tovariši". Bil je inteligenten, ker je govoril francosko. Zdravnik mu pove, da je kristjan in da mu dobro postreže. Nato je rekel Bolgar zdravniku : „Vi ste kristjan? Ali vas ni sram nositi turško uniformo? Pojdite — pustite   me.   Ne  potrebujem   Vaše
pomoči-------!"   —  Turški vojak
se čudi. „Kako to?" je vprašal Srba turški ujetnik. „Vi prihajate iz zakopov mi streljamo — in vi padate; pa zopet vstajate, mi zopet streljamo, vi zopet padate — mi še streljamo, toda vi ste že pri naših pozicijah ter nas vjamete. Kako je to le mogoče, ko ste vendar tolikokrat padli ?" — Ruski pisatelj Gorki Bolgarom. Čeprav je Gorki ' na otoku Capri bolan, vendar je pazno zasledoval vojne dogodke, kakor izpričuje pismo, ki ga je poslal svojemu osebnemu prijatelju dr. K. Krstevu v Sofijo. „Z veliko pozornostjo zasledujem dogodke na Balkanu. Čudim se uspehom močne Bolgarske. Vedno mislim, ali Vam morda ni zgodovina poverila veliko vlogo zediniti vse Slovane?   Majhen  je  bil   David,  in *
vendar je iz njega izšlo novo življenje v Izraelu".
*  Potres na Laškem. V Kalabriji je močan potres razrušil več vasi. Podrobnosti manjkajo. Brzojavna zveza je pretrgana.
*  Iz Nove Fundlandtje poročajo, da se je ponesrečila 20. decembra ladja »Florence« na potu iz Malifaxa v St. John. Kapitan z 21. možmi je utonil, 2 častnika in 4 mornarji so bili rešeni. Dva dni so veslali brez hrane in vode po morju.
*  Kraljevski princ — korporal. Budimpeštanskim listom poročajo iz Belgrada: Princ Aleksej Karagjorg-jević, mlajši brat kralja Petra, se je vrnil, kakor znano, začetkom vojne iz Pariza, kjer je bival, v Belgrad, da vstopi kot prostovoljec v armado ter se udeleži vojne. V Srbiji pa je navada, da morajo člani vladarske rodbine služiti najprvo kot navadni vojaki. Ker je pa za mladih let prineovih vladala v Srbiji dinastija Obrenovi-ćev, ni mogel princ tedaj služiti kot vojak. Vsled tega je vstopit zdaj kot navadni vojak v armado in po bitki pri Kumanovem je posta! poddesetnik. Zdaj se je princ Aleksej vrnil z bojišča v Belgrad, da se udeleži pa-tronatne slavnosti Karagjorgjevičev. Kralj ga je pri tej priliki imenoval za desetnika polka, v katerem se je udeležil vojne.
Telefonski! in brzojavna poročilo.
Vprašanje   rusinskega  vseučilišča.
Dunaj, 24. decembra. »Slovanska korespondenca« izve, da je neposredno pričakovati konca pogajanj glede ustanovitve rusinskega vseučilišča. Predlagana je bila formula, o kateri se upa, da jo bosta oba dela sprejela.
Lvov, 24. decembra. Predvčerajšnjim se je vršil v magistratni dvorani shod vseh na lvovskem vseučilišču promoviranih poljskih doktorjev ter je bila soglasno sprejeta resolucija, ki poživlja državnozbor-ski poljski klub pritrditi le takemu osnutku cesarjevega lastnoročnega pisma, ki jasno izreka, da je bilo lvovsko vseučilišče poljsko in da bo ostalo poljsko.
Nemiri v Pragi.
Praga, 24. decembra. Včeraj so imeli narodni socialisti veliko zborovanje. Ko je govoril poslanec Fressl, je prišlo do velikanskih kravalov, tako, da je moral vladni komisar razpustiti zborovanje. Tudi na cesti so se odigravali burni prizori, tako, da je morala poseči vmes policija.
Čuvaj na dopustu.
Zagreb. 24. decembra. Uradno se poroča, da je kraljev komisar Čuvaj včeraj nastopil daljši dopust. Odpotoval je čez Budimpešto na Sem-mering. Uradni list piše o tem dogodku: »Vsled prenapetega dela in sedanjega slabega vremena so se pokazali pri kraljevskem komisarju znaki malarije, tako da so mu zdravniki nujno svetovali izpremembo zraka.
Dunaj, 24. decembra. Iz Budimpešte pojoča »Slovanska korespon-jMHii. da bo kraljevski komisar še pred novim letom zapustil svojo službo in da bo takoj nastopil njegov naslednik.
Budimpešta, 24. decembra. Kakor se tu zatrjuje, bo v kratkem zasedeno sedaj izpraznjeno mesto pod-bana ter bo za podbana imenovan ministerijalni svetnik hrvaškega ministrstva dr. Karel Unkelhauser. Ta bo zastopal kraljevskega komisarja tudi že med njegovim dopustom ter bo imei med drugim tudi nalogo, začeti s pogajanji s hrvaškimi strankami, da pripravi ustanovitev vladi prijazne večine.
Budimpešta, 24. decembra. Govori se, da odstopa kraljevskega komisarja še ni pričakovati tako hitro. Govori se, da se bo ta izprememba izvršila šele, ko bo predložena v ogrskem državnem zboru službena pragmatika za železničarje in če možno tudi sprejeta. Mogoče pa je, da Čuvaj do tedaj ne prevzame več komisarijata, marveč podaljša svoj dopust do svojega odstopa.
Budimpešta, 24. decembra. Kakor se zatrjuje iz zanesljivih virov, bo začela ogrska vlada tekom prihodnjega tedna s pogajanji s hrvaško stranko prava, ki bodo imela za predmet uvedbo ustavnih razmer na Hrvaškem. Pogajanja so bila omogočena vsled obljube vlade, da bo že v najbližnjem času predložila parlamentu novo službeno pragmatiko za železničarje. Hrvaška stranka prava je zahtevala, da se pogajanja ne vrše s posredovanjem Čuvaja, marveč da naj posreduje oseba, ki do sedaj še ni politično eksponirana. Vsled tega je Cuvai nastopil svoj dopust ter ga bo nadomestoval dr. Unkelhauser. Če bi pogajanja hrvaške stranke Drava z dr. Unkelhauserjeai ae UneU
uspeha, bi se Čuva] vrnil na svoje mesto.
Iz privatne dekliške šole.
Petrograd, 24. decembra. Dijaki in dijakinje neke tukajšnje privatne šole so bili že delj časa na sumu, da imajo ravno ne šolske stike. Prišlo je do preiskave, ki je odkrila velikanske orgije v ženskem   internatu.
Oproščena morilka.
Pariz, 24. decembra. Madam Bloch, ki je umorila ljubico svojega moža, neko amerikansko krasotico, je bila pri včerajšnji obravnavi oproščena.
Novi nemiri v južni Ameriki.
Rio di Janeiro, 24. decembra. % državi Amazonas v mestu Manaos je prišlo do velikanskih nemirov. Policija se je bila uprla in je začela pleniti po mestu. Prišlo je do krvavih spopadov s prebivalstvom.
*                  *
*
MED  VOJNO  IN  MIROM.
Mirovna pogajanja.
London, 24. decembra. Kakor poročamo na drugem mestu se je vršila včeraj pod predsedstvom glavnega srbskega delegata Nova-koviča seja mirovne konference, v kateri so predložile Balkanske države skupno svoje zahteve. Zahtevale so, da Turčija odstopi ves Balkanski polotok izvzemši Carigrad in majhen del severne okolice*. O vprašanju Albanije naj odločijo velesile. Turčija ne vztraja več na zalaganju Odri-na z živili. Turški delegati na mirovni konferenci se izražajo o njej zelo pesimistično ter so zahtevali, da i:-delegati Balkanske zveze predlože svoje zahteve pismenb. Sodi se, da bodo morale države Balkanske zveze predno se sklene definitivni mir svoje zahteve nekoliko omejiti.
Konferenca Pasića s Hartvigom.
Belgrad, 24. decembra. Ministrski predsednik Pasić je imel z ruskim poslanikom Hartvigom skoro enour-no konferenco, v kateri sta razpravljala o raznih še nerešenih vprašanjih. O rezultatu konference sicer ni znanega nič gotovega, vendar se domneva, da je šlo za pristaniško vprašanje in zadoščenje za nepravilnosti v Prochaskovi aferi, ker je kmalu nato Pasić obiskal avstro-ogrskega poslanika.
Špijon.
Belgrad, 24. decembra.    Na že-tezniški progi od Belgrada do mostu cez Savo so aretirali osebo, ki je 1 la na sumu, da je avstrijski vohun.
Albanija.
Carigrad, 24. decembra. »Sa-bah« se zavzema za ustanovitev nevtralne avtonomne Albanije pod suverenitete Turčije.
Izpred Skadra.
Dunaj, 24. decembra. Zloglasna »Reichspost« poroča iz Kotora: Turške čete so okrog Skadra pridobile mnogo na terenu in so zavzele nekaj holmov na južni strani Skadrskega jezera. Vsled nevarne pozicije so bili Srbi primorani močno kriti svoje severno krilo ter so poslali v za njih dneh ojačenja iz Drača. Vojaštvo so transportirali grški parniki.
Bar, 24. decembra. Srbi. ki so se udeležili hudih bojev pri izpadu Turkov iz Bara pri Brdici in Trušćiju. so imeli mnogo izgub. Iz Sv. Ivana Me-due samega so odposlali 350 ranjencev v Drač. Med umikanjem je prišlo kakih 300 Srbov v močvirja okrog reke Drina, kjer so jih Turki ujeli.
Cetinje, 24. decembra. K zadnjim izpadom Turkov* iz Skadra poroča uradni list: Tretja srbska divizija je zavrnila vse turške izpade iz Skadra, Turki so imeli mnogo izgub. Vse bojišče je bilo posuto z mrtvimi. Na Cetinju vlada velika nevolja, da Turki v Skadru ne respektirajo premirja.
Solun.
Solun, 24. decembra. Tu se govori, da je dobilo 13 bolgarskih pol. kov povelje odkorakati v Seres. Polki so že odkorakali. Iz zanesljivega vira se razglaša, da bodo v kratkem tudi ostali bolgarski polki zapustili Solun.
Boji za Janino.
Carigrad. 24. decembra. Kakor poročajo turški listi, so baje zmagali pri Janini Turki nad Grki. Boj je trajal precej dolgo in je bil izredno ljut.
Džavld paša ubit.
Berolin, 24. decembra. »Lokal-anzeiger« poroča iz Carigrada, da je bil Džavid paša, ki je bil pobegnil z ostanki turške vojske izpred Bitolja v Janino, v neki bitki ustreljen.
Naprednjak!,
prispevajte za Narodni sklad!!
Gospodarstvo.
— Razstava izdelkov c. kr. ple* tarske šole. Iz Radovljice nam poročajo: C. kr. pletarska šola v Radovljici je priredila v času od 11. do 2i\ t. m. v prostorih Zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem v Ljubljani nasproti kavarne Evropa božično razstavo, kjer je razstavila svoje izdelke. S to razstavo je c. kr. pletarska šola v Radovljici pokazala v kako kratkem času, — to je od L 1907, odkar se je ustanovil ta zavod v Radovljici — je c. kr. pletarska šola dosegla one prekrasne uspehe, ki se lahko spoznajo na prvi hip pri vseh razstavljenih predmetih, kajti ti predmeti lahko tekmujejo z vsakim tujim pletarskim izdelkom, bodisi glede dela ali kakovosti protja. Poudarjati pa moramo, da izdelujejo te predmete edino-le domači vajenci oziroma vajenke, ki jih je sedaj 22 v zavodu. Tudi materijal, to je protje teh izdelkov, je zrastel na domačih tleh in sicer je vse protje pridelano v vrbovih nasadih okrog Radovljice. Domačini v Radovljici, kakor tudi v okolici so se z veseljem poprijeli vrboreje, ki jim prinaša prav lepe dohodke. Na mnogih prej pustih in zapuščenih krajih uspeva sedaj krepko mladi, pred dobrim letom zasajeni vrbovi rod, ki obeta vsako leto več dobička svojemu gospodarju. —■ In koliko krajev je še po Kranjskem, kjer bi se prav uspešno gojila vrbo-reja. V tem oziru daje vodja c. kr. Dletarske šole v Radovljici prav rad potrebna navodila v vsakem oziru, tako glede zasajanja, kakor tudi glede nadaljne gojitve. — Razstavljeni predmeti so na prodaj.
Rnlfrinjrn Današnji številki „SI. rlJIULlllll!, Naroda" smo priložili poštne položnice (čeke) vsem našim cenjenim naročnikom in prosimo, da se jih kmalu poslužijo, da jim pošiljanje lista ne prestane. Kdor je med tem časom že poslal, naj pa položnico shrani za drugokrat.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali!
Za „Ciril- Metodovo družbo" Fran Medica-Mori na Tirolskem 12 K.
Za „Rdeč! križ balkanskih držav" Julči Prijatelj v Št. Janžu na Dolenjskem 4 K 30 v., nabrala v Št. Janžu.
Za „Narodni sklad" izročila pisarna dr. Alojzija Kokalja, odvetnika v Ljubljani v kazenski zadevi Kavčič-Seršen od obtožene Seršen plačane globe 10 K. Živeli nabiralci in da-« rovalci!
Današnji list obsega 16 strani.
Izdajatelj   in   odgovorni   urednik:
Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«*
Mnorrostranska poraba. Gotovo ni do mačega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „Mollo-vo francosko žganje ua sol", ki je takisto bolesti utešujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kako to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K2'~. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, Tnchlauben 9. V zalogah po deželi je zahtevati izrecno ZfiGLIr-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom.                             6 19
Redno prenavljanje je podlaga telesne dobrobiti. »Herbabnega San-, saparilla sirup« je tako izborno, ka< kor tudi neškodljivo odvajilo. Tud{ pri stalni rabi se narava ne navadi tega odvajila v škodo telesu. 2e 41 let zdravniki zapisujejo to zdravile tam, kjer je treba gledati na redne prebavo. Edina izdelovalnica. Dr, Hellmanna lekarna »Zur Barmher* zigkeit« Dunaj VIL, Kaiserstrasse 73—75. Dobiva se po skoro vseh le«« karnah. Pazite na ime in varstvena znamko.
S. §iuha
vljudno vabi 7c  nakupu zimskih potrebščin v svojo manufakturno    trgovino ::    JPod Tranco Stari   trg   štev,   !•
Stran 8.
SLOVENSKI   NAROD.
296. štev.
Spominjajte se
flijašfcega Mm Jtoniina'.
Borzna   porodila.
Ljubljanska
„Kreditna banka ¥ Ljubljani-.
Urtial kani liaajske k#m 24. decembra 1112
■alalbaal pukli. 4% majeva rent«    .... 4*2«, srebrna renta .... 4°, avstr. kronska renta   .   ■ 4f/t ogr.        „                  .   .
4° - kranjsko deželno posojilo A* \ k. o. češke del. banke   .
SraAka. Srečke Iz I. 1860 ■/.  ..   -
•■      tt   t» »S84 •    •    « _ •    •
m     tlake    ...*.*.. M     zemeljske   I. izdaje   .
■ »a                        m               "•        »i             •
f H     otrske hlpotečne .   .
M     dan. komunalne <*n    avstr. kreditne .   ,   . ' M     ljubljanske   .... avstr. rdeč. križa   .   .
M    bazHika   . rf! k   , „    tnrike .   .   •   • »•   T
ooiftio«.
Ljubljanske kreditne banke . Avstr. kreditnega zavoda . . Dunajske bančne družbe . . Južne Železnice ..<.,. Državne Železnice . f. i. . Alplne-Montan . . • • » Češke sladkorne družbe« . ^ Zivnostenake banke.   .   .    .
V«l«t».     .  * Celdnl    .   .   .   .   . * f   .-
Marke    ■*- •   •   •   •- *v •   .
Frankf    .   .   .   .    ..v.   „
Lire   .    .*....   .   .    .
Rublfi.........
IScaarti 85-80 8785 86 — 8555
88*65
1446 — 633 — 282 — 271--254-10 244 — 476 — 472*— 70 — 5250 31 — 27 — 216-50
422 — 619 — 51350 102 50 69625 1032 — 377— J266--
I     11-44 1118125
95-00
94 50
254'—
Sltr«fi
86 — 8805 86 20 8575 94-50 89-65
458 —
648 —
294 —
283 —
26610
236 —
48* —
484 —
76 —
58 50
37-—
33 —
219-50
I
-125 — 620 — 51450 103 50 697-25 1033 — 376 — 267'— i
11-49
118325
96 20
94 70
25475
Mefeornlosičiifi ^oročilo.
tišina nad morjem 306-2               Srednji  zračni tlak 73« tam
Čas   ^SUnJe    2«
ti    °Pai°-   rae£     |5     Vetrovi        Nebo
^    ¥a"ja    * mm   13___________________
23.   2. pop. 739-7        5*5   brezvetr. mag rosa „   9. zv.  739*5 j     5 3         „             dež
24.    7. zj. ; 739-2       49 ' si. svzh.
i                       i                        i
Srednja    včerajšnja    temperatura    4 9\ norm. —2-4'. Padavina v 24 urah 56 nrn,
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša nepozabna hčerka oziroma sestra, gospodična
Ela Slumauer
po kratki a mučni bolezni v starosti 21. let, previđena s tolažili sv. vere v Celovcu udano in mirno preminila
Pogreb se vrši tam.
Ljubo pokojnico priporočamo v prijazen spomin!
V Ljubljani,   24.   grudna 1912.
Fran Blumauer oče, Marija Slumauer mati,   Anica Wenko
roj. Slumauer sestra.
Brez  posebnega obvestila.
Zahvala.
Ob krutem udarcu nemile usode, ki nas je zadel z nenadno bridko izgubo naše nad vse ljubljene hčerke, oziroma sestre in tete, gospodične
^nice Remiceve
izkazali so nam ljubi sorodniki, mnogobrojni cenjeni prijatelji in znanci toliko sožalja, ter počastili sprevod drage pokojnice v tolikem številu, da nam je žal — nemvgoče se vsakemu posebej zahvaliti. Bodi torej na tem mestu izrečena globoko čuteča zahvala vsem cenj. udeležnikom za sočutje in časteče spremstvo. Osobito pa naj sprejmo našo iskreno zahvalo prečastita duhovščina, g. deželni poslanec Josip Turk, gg. pevci za toiažilno petje, člani in članice tel. društva Sokol L, stanovski tovariši in tovarišice ter vsi darovalci prekrasnih šopkov in vencev. Bodi vsem in vsakemu iskrena zahvala.
Ljubljana, dne 24. decembra 1912.
Mas nafti rifiiu Ink.
Umetni in trunki irHir Ivan Riiofičar
Ljubljana, Kolezijska ulica štev. 16              1542
izvršuje šopke, vence in bukete
za razne prilike. — Dele umetniške ekuene In po solidnih cenak.
piramidu ii kroglasta lavorjeti Irevesa ter dekorativne cvetlice
* veliki ametlal p« nunlli ■■■■■■ — Naročil« a« ■•telo hitro la veateo.
|Ciša z vrtom
:::    :::                         in drugim zemljiščem                     :::    :::
se takoj proda.
Hiša   je   v   Bovcu,   je   enonadstropna   in  pripravna   za :::                 vsako obrt. Natančno se poizve pri                 :::
Gašpar Lavtižarju v Kranjski gori.
St. 41739           «aj-----•••**.                                            ^g                                                   4737
Razglas.
Podpisani mestni magistrat prepoveduje na   podlagi sklepa   občinskega sveta z dne 5. avgusta  1887, št. 22 dež   zak.,   § 26 a, b,
pioit tnenil in obloiei voz ter avtioisv
čez Šentpetrsbl mos&j
ker  obstoja nevarnost,  da se most sesede.
Promet lahkih, neobloženih vozov je eicer dopusten, teda voziti je le korakoma. Prestopki se bodo strogo kaznovali.
Mestni    magistrat   IjufeSjaraskis
dne   21. decembra 1912.
Župan: dr. Ivan Tavcsr 1. r.
' Kranjska deželna vinarska zadnias i Liiii
priporoča cenjenemu občinstvu svoja
priznano izta HranlsRa m.
:::                    ki se točijo                      :::
v kleti hotela „Union",
pod stalnim nadzorstom iste.
Šolske potrebščine
Izubijana
vseh vrst se dobe po najnižjih cenah v
.Narodni knjigarni'
Prešernova ulica št. 7.
t ali 1 (lijaka
sprejme izobražena rodbina
Kje, pove upravni št vo »Slov. Naroda«. 4736
Restavracija in mesarija
s hišo
v zelo prometnem kraju Gorenjske, Se proda pod izredno ugodnimi pogoji. Plačati je le par tisočakov, na ostanek kupnine se čaka. 4733 Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
Prva goriška
na Starem trgu
priporoča
za božične praznike
svoja priznano  dobra vina:
Sladka rebula.   .   .    -/2 l 40 vin. Stara rebula  ...      „   44    „ Hov a rebula   ...      H   44    „ Refoško .....      „    44    „ Istrifan črn    ...      „   44    „
Cviček.....„   43    „
Za obilen obisk se priporoča s spoštovanjem
Dragotina Gorjan.
Vsem ceni. gostom in odjemalcem
vesele božične praznike.
Stanovanje,
obstoječe iz 4 eventualno 3 sob < pritiklinami išče mirna stranka brez otrok  za  februarski termin.    Ponudbe
pod   „februar*   na  upravništvo   „Slov,
Naroda*.
Proda se lep 464C
1 leto star. — Več se poizve v  Sodni ulici  štev.  61.,  desno.
*gW                    Vo     ote
Jsce se sivina,
katera je popolnoma zmožna šivanja oblek ter perila, na deželo z mesečno plačo, katera bi tudi imela 3—4 sobe za pospravljati ter perilo za likati. Ponudbam naj se priložijo prepisi spričeval ter poroča zahteva mesečne plače in kdaj bi se lahko vstop vršil, Naslov pove upravištvo „Slovenskega Naroda„                     4132
loj gol to
s prevzetjem razpošiljalne podružnice 60CO mark letnega dohodka ev. več Trajna in dobra eksistenca. Pripravna za vsakogar naj stanuje v mestu ali na deželi. Reklama na naše stroške Kapitala znanosti itd. ni treba. Samo poŠte-ne in pridne osebe dobe poia^nilo brezplačno ood „K. V. 3947" na Rudolfa   Mosse   na   Dunaju,
Krasna  umetniška  reprodukcija  v  več  barvah IMAIEMITE GROHARJEVE SI,114K
PRIMOŽA TRUBARJA
SE    USTANOVITELJA   SLOVENSKE   KNJIŽEVNOSTI    =
Visoka 66 cm in široka 55 cm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in naf-dovršeseiša  kar  f*h  imamo   Slovenci,
Cena  s pošto   kron 3a20
mmm mmmu
V LJUBUMi. PRE-SERHOUa UL ST. 7
Redka prilika!
Vslc3 predstojeće inventare izključim nekatere spodaj omenjene predmete
^  s 25% popusta   -g
od stalne cene in sicer od danes naprej                   4537
I
Bluze iz volne, batista, čipkaste in svilnate. Hišne halje iz barheta, batista in volne. Spodnja krila iz listra, klota in svile. Pletene jopice in nekaj kožuhovine.
Modna trgovina P.Magdić
Ljubljana, nasproti glavne pošte.
Ves svet gleda
1 ottvaim Da Balkan.
Vse se zanima za razmere aa Balkan«.
„Slovenski lUovani leni"
bo   pri občeval   prihodnje   leto   izviren roman z Balkan«
„Za svobodo ip ljubezen".
V tem romanu so verodostojno in pretresljivo opisane z idealne in realne strani razmere na Balkanu.   lvXa SVtV
bodo in ljubezen" (e ▼elesaaimJv',
krasen roman! ki ga je spisal odličen slov. pisatelj, ki je prepotoval ves Balkan in ki so mu razmere tam dobro znane. V romanu »Za svobodo in ljubezen« so z veščo roko opisane krute razmere, ki so vladale na Balkanu pod turškim jarmom. Divji zatiralci slovanskega življa na eni, junaški vstašt (komite) na drugi strani, velika napetost   dejanja   —-   vse   to   bo   gotovo
ustreglo mnogostranskim Željam občinstva, po kaki lepi in zanimivi povesti z bližnjega juga. Med temno in viharno scenerijo romana »Za svobodo in ljubezen« se vije, kot rdeča nit nežna ljubezen mladih src, ki se po mnogih genljivostih in pretresljivih do-godbah   pribori   do   zažeijene   zmage.
Kdor hoče leta  1913  čitati velezanimtv
rosan o naših janaSkth bratih ia sestrah
aa Balkana, naj se naroči na
Jima Btirnui Idtii"
ki začne takoj po novem letu priob-čevati ta roman. — »Slovenski Ilustro-vani Tednik« stane za Četrt leta le 2 K, za en mesec pa samo 70 vinarjev. Razen romana »Za svobodo in ljubezen« bo priobčeval »Slovenski Ilustro-vani Tednik« več krajših povesti, humoresk in novel in ker si je pridobil kot sotrudnike naše najboljše, tako starejše   in   tudi   mlajše   pisatelje,   bo
Jati ittvani Tednik"
\\ prlaniaje  lato Mln»l|   ualmiv
slovenski list,  ter bo nudil vsakomur obilo zabave in razvedrila«
Priobčeval bo slej ko prej
slike In poročila
zanimivih  dogodkov doma in na tujem, o   znamenitih   osebah,   krajih   itd.   itd.
-----------------         •        4730
Naročite si torej
Jati Mani Tednik"
in razširjajte ga.
296 štev.
SLOVENSKI   NAROD,
Stran 9.
Francetu Košutniku v spomin.
(Dr. Jakob Raj h.)
Zadonela   je žalostinka v turobnih akordih, zaplakala je obitelj, ne-brojni množici utrinjale so se vroče solze, stali smo ob odprtem grobu in jemali slovo, . . . danes kažeta le še sveža gomila in križ mesto,   kjer si našel počitek;    mi pa še ne moremo verjeti grenke resnice, da te nimamo več. Kaj si bil nam in drugim, to smo dobro vedeli,    to smo pa ob tvojem pogrebu   tudi videli   ter  iz ust onih govornikov slišali, ki sta ti v vznesenih besedah   govorila    ganljivi   na-grobnici    iz    stališča   naobraženega človeka. »Kaj bi tebi mogel jaz zalega reči« dejal je tovariš, »Mi ti nočemo biti   nehvaležni«    zatrjeval ti je bivši tvoj učenec in oproščeno je bilo  naše trpeče   srce nevolje,   ostala mu je le žalost, bridka žalost. Zaostalo je za vselej preblago srce, preminul mož, ki je glede zaslug v občini do danes    nedosežen.    Meni    bil    je rajnki Košutnik    ueenik,    kažipot  in odkrit prijatelj.    Podučeval   nas je z redko    spretnostjo,    a to mu ni bi*' dovolj.   Kako  je prigovarjal    mojim staršem, naj me pošljejo v šole, kako je bil vesel, ko je to dosegel! Za počitnice   hotel me je imeti   enkrat za vselej pri sebi. A šolsko leto revnega dijaka je dolgo. Košutnik je to vedel, prišel je,    povedal par dovtipnih, ob slovesu   pa je borno plačani    šolnik spustil nekaj okroglega v mojo desnico.   Popadla me je nevarna   bolezen in ko sem se nekoč začasno zo-pet zavedel,   stiskal mi je onemoglo roko — Košutnik.   zatrjujoč   mi   na moje otročjeobupno vprašanje s človeško   možno gotovostjo,    da    bom okreval. Je-H pa to tudi sam verjel? — Zvečer   je potem v krogu   svoje obitelji sklenil roke   ter z njo glnsno molil,   naj bi Bog    dal Jakcu   ljubo zdravje. V počitnicah bil je Košutnik privlačna    moč    za    diiaštvo    daleč okrog.    Njegov    muzikalični    talent. egov   izredno   lepi glas in njegov :zčrpni humor    spreminjal nam je t v trenutke. Kraj svojega službn-nja vzel je rajnki kot nekako idealno last v svoje srce,   postal mu je nenadomestljiv.      Pred     nekaj    leti iskal me je v Gradcu. Marsikaj za-uiivega sem  trm hotel pokazati,   a travno je imel   ljubljeno soprogo pri sebi, začutil   je   naenkrat v sebi eodoliivo      hrepenenje     po    ljubih '   Dramffnfr. »Gradec je lep, a Drame!] i   mi ne more dati«, je dejal in sledil je nevidni sili. Ni ga bilo več v Gradec. !o Je nekoliko več kot pred letom dni.   Sedel sem ob njegovi   bolniški ■ -\sielji, na koio se je navadno le za r bt 'leerei. kadar ni bilo šole. Verno jesensko   solnce   pošiljalo    fe zadnje   žarke na tipad1o lice nekda-9ga orjaka, redki lasje zažareli so ^rebrnem blesku, zunaj pa ie iz R-padal list za listom ...   Za navidezno   veselim    obrazom  Košntnika skrivala se je srčna bolest. Krčevito je stisnil ob slovesu desnico,   poldni me milo ter rekel:    »Sednj c najbrže ne vidiva   več.«   Nehote m   mu še enkrat   pogledal v mile :. notem na sem hitel v naravo in kaj je vedno hitreje padnl list za li-• m . . . Bilo je zadnjič. Najhujša je la Košutniku misel, da bi moral iti v pokoj ter zapustiti majhne, ljubke učence in učenke. Od drage ženke in obitelji do ndanih mu šolarjev in na-; želel si je vedno hoditi in hodil je okorel do zadniega dihliaja. Sloven-: pesmi,   zn katero   nas je s tako "nemo navduševal, izkazal ie s zadnjo čast, da je svojo večletno so-nistimo v smrtni uri takoj spoznal - jo z že komaj razumljivo besedo Kval: »Zapojva«. Bil je rajnki Ma-značaj,    prijatelj resnice  in  odkrito-~:osti. bil pa je prizanesljiv onim, hodijo iz gotovih    vzrokov druga *a.   Vsakomur   pomagati v besedi v deirmiu bilo mu je načelo. Zaliti znal. Kdo nam more vender zopet 'i priiatelja,   ki nam je tako nena-
doma vzet?! Prijatelj Košutnik, preselil si se tja, kjer ni trpljenja, ni bolečin ne tuge, ti si za svet umrl, v naših srcih pa ne umrješ. Med mnogimi zelo blagimi bil si mi najblažji učenik.
Posledice prehlajenja
laže prestanemo, ako nekaj časa uživamo Scottovo emulzijo in s tem telesu dovajamo novih moči. Učinek Scottove emulzije je tako pripoznan in preizkušen, da jo nekateri, odrasli in otroci, v časih ostrejšega aH za prehlajenje primernega vremena redno uživajo, da odvračajo prehlajenje. Odpornost telesa se s tem neizmnrno zviša, posebno zaželjen učinek slabotnim osebam, ki imajo sicer pri vsaki premeni vremena opraviti z znanimi težkočami  prehlajenja.
Sestavljena iz najčistejših in najučinkovitejših sestavin in na poseben Scottov način napravljena užitna in slastna, je Scottova emulzija zanesljivo vrlo pripravno sredstvo, hitro in trajno utrditi zdravje.                                                   3114
Cena originalni   »teklenici 2 K 50 v.   Dobiva se po n«ti lekarnah    Proti vpositjatvi 50 ▼ v pismenih z namicah dobite od tvrdke SCOTT & BOVVNE,   d. z o   t ia   Dunaju   VII.   tkticevaje    te   na   naš   list   enkratno rpoSiljatev  po Jaku taje od  kake lekarne
Poraba Berger»evib medic in higienskih mil že izza leta 1868. neprestano raste in si je te milo pridobilo pristopa v najoddaljenejše dežele. Zdravilna moč in razku^valn1' učinek Bertjerjevega kontra-covega mila ie tisočero preizkušena. Kot neutrpliivo milo za umivanje in za kopeli za vsakdanjo rabo služi Bergerievo fjlice-rino*"G korranovo mro. Bergerieva me* dicinska in higienska mila se dobivajo po vseh lekarnicah avstro - ogrske monarhije in inozemstva. Vsak kos ima v oglasu vtisnjeno varstveno znamko.
Hikaka utrujenost na pristnem
_aBTE*k__*V_______\        _■   _k       ' %        M      jih.        fc .ratai r*i ■'4Jfti       ii MlfcaiJ^a^aiaaaii
Rrlffllflfiplffi f s «5 H g; * \l& Z T. 2- * * % 5*
•  umetniške,',
in
pokrajinske
ae    dobe vedno v veliki izbiri v
..Narodni lini" i
j prešeraova nlica 7.
WW99m\  99>   9*m99  lifl
ffltag opravo
Poizve se:    t               4679
Stari trg 16. III. nadatr. L|ufcl|aiia.
rinrtijmiir
koncertufe novo došla
tamburaška
damska kapela
vsak dan od 9. zv. naprej.
Vstopnina prosta.         Vstopnina presta.
Kavarna je vso m odprta.
Za   mnogobrojni   obisk   vljudno   prosi Štefan MihOliČ, kavarnar.
Najcenejši  nakup
ii! is eovoliiii
cio ril.
Javeli, zlatnina, sre-ornina in razne are.
Vsakovrstna nova dela in popravila izvršujem v lastni delavnici. — Bla^o samo prve   vrste.   —  Najnižje   cene.
iuvelir   trgovec z urami  ter zapriseženi sodni cenilec.
Ljubljana, vVoIfova ulica št. 3.
Ceniki zastonf.               Ceniki zastonf.
i imn-jmi ni
i                 z   dne  23. maja 1873 štev.
f                 119  državnega zakonika z
dodanim
!    zvršltvenim propisu
in drugimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadeva-.                 jočimi.
Trdo  vezan 5 K 60 v., \                    po  nosti 5 S 80 v.
i
, iarodna koiioaroa v LiuHiaiL
v                                                             4698
lelejninnr
spreten prodajalec, zmošen hrvaščine ali slovenščine in nemščine, ne išče. Ponudbe   na   uprav.   »Slov.    Naroda«
Jfotarska pisarna v  £jnbljani
sprejme s 1. januarjem
spretno pisarico
s lepo pisavo za popoldan od pol 3 — 6.
Ponudbe s spričevali naj se pošljejo
upravništvu »Slov. Naroda«, če mogoče
s fotografijo.                                             4683
Oobi*o     i2Km«.M*ie>m»    4706
vešč popolnoma manufakturne, špecerijske galant. stroke, z dobrimi izpričevali
želi službo  premeniti
Pisma   naj   se   blagovolijo  Došil'ati   na.
yyD. P", poštno ležeče Kranj
V Predovičevih hišah na Selu in pod Golovcem    se    več   raznih    stanovanj
takoj odda              46S1
istotako    se    odda    tudi
gostilna
na Selai s 1. februarjem 1913.
na vogalu KoDoresnega trga ie Vegove ulice
(seda]   uradniško   konsumno   društvo)
se odda v usisni 11. leMn 1913.
Natančneje se izve             2°95
w pisarni stavbenika  g« Roberta
Smielovrsfeega,  Rimska  cesta 2.
___.-----------------------------------------------------------------
V                                                              4699
Zelezninar
kot opora gospodarju, izvežban v vseh strokah trgovine zeleznino, poleg nemščine   tudi    hrvaščine    ali   slovenščine
dobi trajao mesto.
Podudbe na upravništvo »Slov.   Nar.«. £»]!»*• e*a*<e£frim            4700
knjigovodjo
natančnega, zanesljivega, ki mu je do trajnega mesta, če mogoče poleg nemščine zmožnega tudi hrvaščine ali slovenščine sprejme železninska trgovina v večjem mestu na deželi« Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda«.
Pri  c.   kr.   poštnem   in brzojavnem
uradu v Borovnici na Kranjskem se
sprejme s 15. januarjem    4703
vi                           v    #    ~
Plačilo   400  kron na   leto, prosta hrasta  hrana,   stanovanje   in   perilo.   Zahteva se poštna in brzojavna skušnja, — Ponudbe naj se pošljejo  pismeno.
Takoj ali čez čas  sprejme
imnbp liililaii
tudi  začetnika, ali pa        4705
solicitatorja
z daljšo prakso v zemljiško  knjižnih in izvršilnih   stvareh   ter  strojepisju Jak.
Kogej,   c.   kr. notar  v   Postojni-
i _
--------   Malo  rabljen  --------
biljard
se po ugodni ceni       4685
ir*^    proda.
Več  se   poizve   pji   Ivan   Serčičc, agentura, Škofja Loka.
Lepi sfricek
Francoski spisal Guy de Mau-passant; prevel Oton Zupančič.
HiBnzls zadnji trlbunoy
Zgodovinski  roman v 2 delih. Spisal   Edward Lvtton-Buhver.
Une taftu
Ljubljana, Prešernova nI. 7.
Poštnina posameznim knjigam je 29 v.
Sapho
Slike iz pariškega življenja. — Francoski spisal Alphonse Dau-det;    prevel    Oton    Župančič.
So knjige nad vse zabavne in "^^^^"^^^"'     zanimive,    da kdor jih čita obdržega v   največji  napetosti,   da jih ne odloži   preje   iz   rok,   dokler   ni ::   prečital zadnjega stavka.   ::
sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah  pod  tako  ugodnimi   pogoji, ko nobena druga zavarovalnica«
Zlasti   je    ugodno    zavarovanje    na doživetje   in   smrt  z  manjšajočimi   se
:   1                        vplačili.
„SLAVIJA"
.'. •  .-.    vzajemno   zavarovalna   banka   v   Pragi.    .-.   -   -■•
Rezervni fondi K 53,758.285*24. —   izplačane  odškodnino  in  kapitalne H 115,390.603-61.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
—■ ■■                       ■■■-'       Vsa    pojasnila    dale:        mtmmm———————
mr Geneialoo zastopstvo v Ljubljani &&'."« »fiesnask! oliti štev. 12. -•«
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa  najboljši sloves, koder posluje,
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte !
Pohištvo
vseli ~vxst na^sol' d.ra.e  e iznšeno in po ra.au333.12;33.3a. cean.a.12. ca.ooa."vl*si Stalna razstava in tržnica z obrtnimi izdelki v Brnu, reg- zadruga z omejenim jamstvom
podružnica na Dunaju, I-, Adlergasse Štev. 12.                m
Popolne oprave za stanovanja, hotele, vile, restavracije, kavarne, pisarne itd. Izvoz pohištva.
Herbabnvfev podfosforokisli
opneno železna« sirup.
Že 43 let zdravniško preiikošen in priporočan prsni simp. Razkraja slez, blaži kašelj, pospešuje tek   Povzdiguje slast in  reditev trupla in je izboren za tvoritev krvi in kosti,  zlasti za
slabotne otroke. Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj.
Edino izdelovali&če in glav. raspečevaliiče:
Dr. Hellmanna lekarnica „Zur Barmherzigkeit"
(NEilAIIT-jit   »••■•dJnlkl.                                                                                                      .                             ^^š
pošilja vsak dan.                           ZaIogc pri gg  lekarnarjih   v   LJo»lj*.|   |„   H.VOM   »o o t o.                           Po Poštl se razpošilja vsak dan.               a^^g^P^
(Oblastveno varovano.)
P u r j o d a I.
Jodov sarsapariltii preparat, čisti kri, pospešuje menjavanje snovi, blaži bolečine in krč in
deluje proti vnetju. Rabi se z izvrstnim uspehom  povsod tam, kjer so  potrebni jodovi
in sarsaparillni izdelki. — Lahko prebavljivo in se rabi brez motenja poklica.
Steklenica K 2*20, po pošti 40 h več za zavoj.
Stran 10.
SLOVENSKI   NAROD.
296 štev.
Mila
po vseh kombinacijah na poljubno število let Istotako plačani« starih dolgov in s|s<*«I—j# v novo posojilo pod mnogo ngodnatalml pogoji Diskretno in kulantno posredovanje. —
*?*«-!» kreditno pišamo, člizabetu cesta i.
Pismenim prošnjam prilagati i« 50 Tim, v" laamfcali Uradno uro sa stranko osi IO.    11. uro stopo I stao.
Oči mu veselja žarijo
in zadovoljno se smehlja
na§   papa   pri   vživanju   skodelice   kave,   napravljene iz Franckove Perl-rti, zoartike : Perlo ;.
Slastni vonj vabi k vživanju. Izborna ic kava za zajutrek in malico, napravljena z najboljšo, zrnatej kavi po okusu najbolj slično rženo kavo   8 Perlo 8.
Mala primes „pravega : Franckovega : kavinega pri da tka" napravi tako kavo še močnejšo in jačjo.               708—i.
Zaloga nliitia ia tiitinishp tbia
FflH
Liillliia. liiie Ta. l 11 (KDlizsj).
Zaloga spalnih ter jedilnih ssu
v različnih najnovejših  slogih.
Vsakovrstno drago
pohištvo.
Priznano solidno blago
ter nafnižfe cene.
Um tismm Mm, žmnfc
različna kakovosti;
zajamčeno   trpežni   izdelki.
Velika izbira3'08
otroških vozičkov
nbniffl it enleflal i!l
Slavnemu   občinstvu   v   mestu   in na  dežel: vljudno priporočam največjo zalogo krasnih
ipli mm ii iraKov
z napisi«
I Zunanja  naročila  ?e izvrsuiejo hitro in točno
:: Can3  brez  konkurence. ::
V zalogi je vedno aSo 509 kosov od 2    89 K | komad, tako da si vsakdo lahko izbere.
F 331      llf^l    1P        Ljubljana, ■ Os    lUklV   Mestni  trg 11-12.
Ob nedeljah se dobivajo  venci v isti  hiti v  I. nads r*.
ELCKTR0OT17KA
DCLtiiftiA mm
PREJE
KOLBEN IN DR.
PRAGA-VYSOCANY
D in ? ni o stroji Id električni motorji, s Naprave za električno razsvetljavo In prevajanje električne sile. s Električni •krat vsek vrst « Ventilatorji. :: Tnr-bogeneratorfi, električne ielesnloe In lokomotive, ierjavi In dvigala, :: Obloč-nice In žarnice vseh vrst. :: Vodne turbine vsek sestavov (Franci*, Polten), s Točna, cena In bitra popravila vsek električnih strojev drugih tvrdk. n Vse potrebo za Instaliranje. 8   8   I •  I
Perje   i
is postolje in puh
priporoča po najnižjih cenah
EMIL   KRAJEC
preje F. Hiti
Pred  Škofijo  Štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Fr. P. Zajec
{ Ljubljana,   Stari   trg   9.
Kot prvi edini slovenski oblastveno konce sicn   optik in strokovnjak priporoča svo
optični zavod
kakor vsakovrstna očala in š&ipalnilie, toplomere zrakomere, hvgrometre, dali-BOglede vseh vvji. kakor „Zeiss, Ex*sch, Ok>erz" itd., ter vse v to stroko spadajoče predmet?. Vsa popravila izvršilnem tocao *ra so'fdno v svofi z električnim obratom nre'.ani delavnici.
Zahtevalte cenik,  poslfem   ga   zastonj.
parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Apreteiipa sukna.
PailansKl w\ - Ofta ulica št. 4. Sprejemališče    j
Sdsuburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.

Ljubljana,
Banaiska cesta 13
Izbcrna zsloga
namiznih in nastropnih
svetilk
najnovejše vrste
po nizkih cenab
F X Kakor ifpr
I • H* lllSIJua ? pisak*J
LHana, Seleoburuova ulica št. i
priporoča stojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov lerskls potreajhtm. tue «el kales (Hidklif)
kaksr tsisll
letalni ogni m najeifi ceaali.
Popravila pušk, samokresov in biciklov
točno in solidno. Ccovnik zastonj  in poštnina  prosuto
Narodna knjigarna v Ljubljani
priporoča sledeče knjige:
Aleš is Razora, tvan Cankar.
Cena broš. 1 K 50 v., vez. 2 K 50 vin., s pošto 20 vin. več.
Ana f mmIm STg£*gfei:
stoj. Cena broš. 6 K 40 vin., vez. 8 K 40 vin., s pošto 30 v več.
Bela kr zantema. §£&,.<$£
broš. 1 K 60 v, vez. 2 K 60 v, s pošto 20 vin. več
Bali    rnioVi   Povesti. Spisal E. Gang. t/ll   rUjtf&l.Cena broš. 2 K 50 vin., vez. 3 K, s pošto 20 vin. več. Dam    Hyiv>   Roman iz Kristusovih časov. DSU   niil    spisal   L.   VVallace.   Cena vez. 4 K 50 v, s pošto 30 v več.
Brodkovski odvetnik. £«.
Češki spisal V. Beneš-Simavskv. Cena broš. I K 50 v., vez. 2 K 50 v., s pošto 20 vin. več.
Cez trnje do sreče. Rš™ai
F Senčar Cena broš 1 K 20 vin., vez. 2KM vin., s pošto 20 v več.
Dvajset let pozneje ™e
Treh mušketirjev.) Cena broš, 6 K, vez. I K, s po*to 20 v več.
Gospa Jndit SSSSk^
3  K 20 v, s poŠto 20 v več.
Greh in smeh.
ene kratkočas-nice. Zbral Tinček Hudaklin. Cena 1 K, s pošto 10 v več.
Grof Monte Christo. %?£■
A. D-imas. Cena broš. 8 K. vez. 12 K, s pošto 20 v več.
Hiša Marile Pomočnice
Spisal Ivan Cankar. Cena broš. 2 K, vez. 3 K 50 vin., s rošto 20 v več.
Hlapec Jernej in njegova
nnnifiAfi Spisal Ivan Cankar. Cena PaHVllid. broš. 1 K 40 v,vez. 2 K, s pošto 20 v več.
Izlet v Carigrad. ŽSSJSZ
80 v, s pošto 90 v.
Kako pišejo ženske StV
soisal M. Prevost. Cena 4 K, s pošto 20 vin. več.
Knjiga za lahkomiselne
HvsH Spisal Ivan Cankar. Cena broš l|i!':Z- 2 K 0 vin., vez. 3 K 50 vin. s pošto 20 v več.
Krmili    UffoHs*   Zgodovinski roman. Ic&lj    -.Fiaijf*Z:.  Spisai Fran Remec. Cena broš. 2 K, vez. 3 K, s pošto 20 v več
Libera nos a malo. ŠEST
roman. Spisal Vladinvr Vesel. Cena broš.
1   K 40 v, vez. 2 K 20 v, s pošto 20 v.
Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka
Zgodovinski povest. Cena broš. 80 vin., vez. 1 K 60 v, s pošto 20 v več.
Ljubezen Končanove   ,\
KlQ«a    Zgodovinski   roman.   Spisal tdl Co  Fr. Remec.   Cena broš.   1 K 50 v, v;z.   2 K 50 v,   s pošto   20 v več.
Wnii    lliirljo   Spisal    Milan    pušeli-mali   i|UlIlC   Cena  broš.  3 K, vez.
4  K, s pošto 20 v več.
TWi*3i    lftT*r1   Roman za mladino in od-
llldll    lUlU   rasle.   Angleški   spisal   F.
H. Burnett.   Cena   broš.   1 K 60 v,   vez.
2  K 60 v, s pošto 20 v več.
^fsll    vJfOfr   Zgodovinski    roman   H. itldl?    VllCtV Sienkiewicza-Cena broš.
7 K, vez. 9 K 50 vin., s pošto 20 v več.
1W«iti   Roman. Ruski spisal Maksim Gorki. mali- Cena broš. 4  K, vez. 5 K, s pošto
20 vin. več. HJfivt«!    Socijalen   roman   iz ljubljanskega 1311114» življenja. Spisal A. P. Rušič. Cena
broš. I K 20 v, vez. 2 K, s pošto 20 v več.
Mnl) nhnrri   Spisal Fr. Milčinski. Cena UflOUUrLl- broš. 2 K 50 v, vez. 3 K 50 vin., s pošto 20 v več.
Najhujši sovražniki. |&"1
Murnik. Cena 60 vin., s pošto 70 vin.
Narodni    kataster    Ko-
rrt^fcp    Spisal Ante Beg. Cena 60 v, C^J&C* s pošto 70 v
Wne?ri    vr« c    Spisal A. Novačan.  Cena JjdDd    VOS>« broš. 3 K, vez.  4 K 50 v, s pošto 20 v več.
Viti«l    Spisal   Ivan   Cankar    Cena  broš. 11111 d- 2   K,   vez,   3 K   50  vin,   s   pošto 20 vin. več.
'  flK    ivrtT«i   Spisal    Ivan   Cankar.   Cena i   UO    #5Uil-  3 K, s pošto 20 v več.
Oluer Twist.^s!eDfslccheanr;
broš. 5 K, vez. 6 K 20 v, s pošto 30 v več.
0 dostojnosti. ^Vo"™*^,
80 vin.
Opatov praporščak. zv^r
roman. Spisal Fr. Remec. Cena broš. 1 K 80 v, vez. 2 K 70 v, s pošto 20 v več.
Osnovni nauki o narod-| nem gospodarstvu. f*$* £:
nn. Cena 3 K, s pošto 3 K 20 v.
POl litri VipaVCa. letetcena broš. 1 K 80 v, vez. 2 K 60 v, s pošto 20 v več.
P nI niti    Zgodovinski   roman iz nemško-I U1U1U   francoske vojne. Spisal E Zola
Cena broš. 5 K 60 v.  vez.   6 K 80 vin.,
s pošto 30 vin več.
Ponižani in razžaljeni
Roman. Ruski spisal F. M. Dostojevski.
Cena broš. 3 K, vez. 4 K 20 v, s pošto
20 v več. Pntnn   Zgodovinski   roman   H.  Sienkie-rUlUU. w7c2a. Cena broš. 6 K 40 v, vez. 1          8 K 40 v. t nošto 20 v več.
Poljudna pravna knjižnica:
I.  zvezek: Zakon  o   dovoljevanju poti za silo
K —-40-
II.  in lil, zvezek: Predpisi o Železniških in rud-
niških knjigah K —30.
IV. in V. zvezek: Pristojbinske olajšave ob konverziji v knjižnih terjatev K —80.
VI. —X. zvezek: Predpisi o razredbi in uredbi ter  o zložbi zemljišč K 2"—.
XI. in XII. zvezek: Predpisi zoper okvaro poljščine za Kranjsko, Koroško, Goriško, Istro, Trst in Štajersko K —.80.
XIII. in XIV. zvezek: Predpisi o notarskih pristojbinah in zapovedanih notarskih spisih K -.80.
XV.  zvezek: Županstvom izročena opravila sodišč    K - -40
XVI.   zvezek: Pristojbine o zapnščinah K —-80.
Povesti dr Iv. Tavčarja.
Pet knjig Cena broš. 13 K 50 vin., vez. 16 K 50 vin., s poŠto 20 v več.
Prava ia neprava ljube-
rrrin Povest. Spisal Blaž Pohlin. Cena AGU* broš. 1 K €0v, vez. 2 K 50 vin., s poš'o 20 v več.
Prešernov album.K/g2
2 K 40 v, s poitO 2 K 60 vin.
illin   Vftsflis ? Zgodovinski  roman   H I^Uu    VaU'lj .   Slenkievvicza. Cena vez 5 K -0 vin., s pošto 30 v več.
Rodbina Polaneškib. *&&
roman H. Sienkievvicza. Cena broš. 10 K, vez. 13 K, s pošto 20 v več.
TSrlor*'!    eraoll   Rusk*   spisal  Leonid
ItUdfei Oli&GU Andrejev,preložil Vladimir Levstik. Cena broš. 1 K 40 vin., vez. 2 K 40 vin., s pošto 20 v več.
Skušnjave  Tomaža  Kr-
Iti S*51 i airSIr *a   Spisal   Sepetavec,  2 U^£sl!dVLI\d. zvezka Cena broš. 2 K
40 v, vez. 3 K   20 v, s pošto   20 v več.
Slike in revolucije. ^
M. Arcibašev. Cena broš. I K 60 v, vez.
2  K 50 v, s pošto 20 v več.
Slovensko gledališče.
sal A. Trstenjak. Cena 2 K, s pošto 20 v več.
Slovensko-nemška meja na Koroškem. tg&X*
1  K 40 v, vez. 2 K 40 v, s pošto 20 v več.
Qf*r»liciliiTfllH    Spisal V. Knaflič. Cena i3ULljdl5Zrljl. 4 K, s pošto 30 v več.
Stara devica. Sff I^Ua.
60 v, vez. 1 K 60 v, s pošto 20 v več.
Strahovalci   dveh  kron.
Zgodovinski roman v dveh delih. Spisal Fr. Lipič. Cena broš. 2 K, vez. 4 K, s pošto 40 v več.
I Stlri ruske slike. ^vJTk
60 v, s 30što 20 v več.
Trije mušketirji. &£*&£*
A. Dumas. Cena broš. 5 K, vez. 6 K 80 v, s pošto 20 v več.
TTiIatt*^*!   Povest iz 18. stoletja. Spisal UUUV&L4« L P. Tomić. Cena 1 K 60 v. s pošto 20 v več.
TTlifi in cItiId Poljudno znanstvena UliO lil 51UE razprava. Spisal dr. dr. Jos. Rakež. Cena 20 v, s pošto 30 v. TTn t\* n ** Povest. Francoz «"-^1 Andrž UUUiila. Thevvuet. Cen- 90 v.s pošto 1 K.
Ustoličenje koroških voj-
TTflft Spisal Ante Beg. Cena 30 vin., VUU   s pošto 4^ v.
Vaška kronika.
njske preteklosti. Spisal Ivan Lah. Cena broš. 1 K 70 v, vez.  2 K 70 v,  s pošto   20 v več.
l7in*07a   Spisal Ivan Cankar. Cena broš. V £11J G IC. 3 K 60 v, vez. 4 K 60 v, s pošto 20 vin. več.
VMA«Afftj Izbrani spisi Frana Erjavca, AiOlaVlo uredil dr. G. Sajovic. Cena
1   K 20 v. vez. 1 K 70 v, s pošto 20 v več.
V  štndentovskih ulicah,
Spisal Fr. Remec. Cena broš. 1 K 50 v, vez. 2 K 50 v, s pošto 20 v več.
Volja in moč-gMESE:
3  K, s pošto 20 v več.
"7l    tintam    Spisal Iv. Cankar. Cena £l«t    Al llGlil. broš. 3 K, vez. 4 K 50 v, s pošto 20 v več.
7 O oH11 ti h O    Povest. Hrvatski spisal F. ttdUUljUUd. Becić. Cena broš. 1 K80v, vez. 2 K 60 v, s pošto 20 v več.
Zadnji rodovine Benalja.
Roman iz kranjske preteklosti. Spisa Fr. Remec. Cena broš. 1 K 50 vin., vez
2  K 50 v, s pošto 20 v več.
Zbirka citatov in aioriz-
lrtftTT Uredil Slavko Klepec. Cenabroš. IUU V- 2 K 50 v, vez. 3 K 30 v, s pošto 20 v več.
Z ognjem in mečem. zvfn0sdk°r
roman H. Sienkievvicza. Cena 4 K 50 v, s pošto 30 v več.
Zbrani spisi Josipa Jur-
X|aq    11    zvezkov.    Cena   vsakemu bil; d. zvezku broš. 1 K 20 v, vez. 2 K 1          s pošto 20 v več.
Zbrani spisi Janka Kers-
nilra Pet knJig- Cena Dro§- 25 K, UiJ&O.  vez. 30 K, s pošto 20 v več.
Zbrani spisi Frana Lev-
ctiVo Pet knjig. Cena broš. 21 K, dUJkd. vez   27 K,  s pošto 20 v več.
Zgodbe iz doline šentflor-
ianclro Spisal Ivan Cankar. Cena JdlidJlG. broš. 2 K, vez. 3 K, s pošto 20 v več.
Zločin in kazen. Sn FRu m'
Dostojevski. Cena brsš 10 K 50 v. vez 13 K. s oošto 20 v vsč.
296 štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 11
Turfti v naših deželah in pesmih.
(Dalje.)
Poleg teh krvavih bojev s Turki pa so morali Slovenci obenem prenašati še nesrečno vojno svojega brezbrižnega cesarja Friderika III. z junaškim sinom Ivana Hunjada. ogrskim kraljem Matjažem, ki je bil Slovencem izredno simpatičen, ker je, kakor oce^ uspešno in slavno odbijal Turke. Čeprav je bil kralj Matjaž tedanji naši državi sovražnik in čeprav so Slovenci zaradi njega prestali najhujše boje, so ga spoštovali in ljubili, ker je bil junak in viteški značaj. Cesar Friderik je izkušal pridobiti še ogrsko krono, kralj Matjaž pa je želel postati cesar, odkar je veljal za prvoboritelja krščanstva proti Turkom. V vojni, ki se je vnela med njima, je zmagoval kralj Matjaž na vseh bojiščih. Cesar je moral plačati Matjažu visoko odškodnino, prepustiti mu je moral v fevd kraljestvo Češko in L 1485. je moral pred njim celo pobegniti z Dunaja, kjer ie 1. junija kralj Matjaž imel triumfalen vhod in se obdal s sijajnim dvorom. Na Štajersko je prodrl iz Slavonije zagorski knez Juraj, sin junaka Jana Nitovca, po-žgal je trg Ljutomer in oplenil vso krajino do Maribora. Na Kranjsko sta udarila iz Hrvatske knez Štefan II. Frankopan in njegov sin Bernardin. Matjaževa vojska je zavzela Ptuj in Lipnico ter razne štajerske gradove; tudi Radgona in Kostanjevica sta se mu morali podati. Matjažev vojskovodja Panisko, rodom Čeh. je prodr! na Koroško, zasedel Breze in gradove po okolici, dočim je stotnik Črnahora zavzel grad So-vodnie. Tudi utrjeno Gospo Sveto so oblegali Matjaževci. Tako so trpeli Slovenci pod dvojno vojno šibo. Turki so brez odpora plenili in požirali, obenem pa so Matjaževci hiteli od zmacre do zmage nad cesarskimi. Česar niso uropali Turki, so pobrali cesarski in so izželi še Matjaževci. Slovenci so bili oplenjeni do srajce in izjedeni do kosti. Strašna doba! Večina avstrijskih dežel je bila že v
iaževi oblasti. Cesar je pobegnil na Nemško,   da si pri raznih knezih
osi nomr           nadpa            Mat;a-
>eva (6l aprila 1490) je šele rešila Friderika ITI. največje izgube. — izgube ces   *sl .^a prestala.
Dasiravno so Slovenci toliko pretrpeli pod Matjažem, so ga vendarle kot iunaka obranili v najboljšem            inu. dočim o bojazljivem, skopem in za Slovence            rižnem cesarju Frideriku ni ostalo niti naj-nanišeea sledu v narodovi duši. O kralj rjažu v]o slovenske na--odne pesmi in povore narodne prav-
in pripovedke, da je bil moder, pravičen in vzor   dobrega vladarja«
-epenenjem želi slovenski narod se d               . da se vzbudi v eori spe-
ča              zeva    -črna   vojska     ter
svobodi    Slovence,    ker   — »kralj je korenjak — med    vami m
den    tak . — in    »odkar    kralj '. nikier pravice ni.' ton   \ š k e r c je spesnil balado »Krali Matjaž« (Balade in roman-
1900) in    je    splete! iz motivov
Inih naših pesmi   »Kralj Mat;až
lenčica« in »KrsiJ Matjaž v tur-fki vozi« ter iz narodnih naših pripovedk svojo narodno pravico" v 14. noglaviih »Krali Matjaž 'Junaki, 7 izdal L. Sctuventner): Oton 2 u n a n č i č pa je po narodni pripovedki spesnil romanco »Kraff Mat-kako spi s svojo vojsko pod Krimom.
Turške tolpe pa so Drihajale dalje v slovenske dežele in jim delale silo prav vsako leto. L. 1491. so kranjski kmetje na Hrušici prestreči curkom pot in jih pobili več tisoč. Se slabše se jim zgodilo leta 1492. na Koroškem. Tja so zahajali pogosteje, odkar ni bilo zanje skoraj sar več zapleniti na izmozsranem Kraniskem. Ali paša je bil v bitki pri Beliaku povsem premagan; baie ie obležalo na bojišču 10.000 mrtvih in 7000 rnnienih Turkov. Med ubitimi je bil tudi Ali paša sam. K zmagi so
»mogli uietniki. ki so se osvobo-in zgrabili Turke odzada). Korošci so imeli poslei dolgo časa mir vsaj pred Osmani. Kranjci pa so trpeli turške navale še opetovano in v dotedanji crozoti.
K turški nadlegi pa se je pod česanem Maksom I. pridružila bene-Sanska. Od L 1508—1M8. ie trajalo voiskovanje cesarja z beneško republiko, ki je prinesla nad Slovence novo gorie. Benečani so s svojo vojsko opustošili vse Notranjsko, zavzeli so dvakrat Postoino. poznali Vipavo in pomorili prebivalstvo. Tudi v tej vojni Avstrija ni imela sreče, a *e predno se je končala, je izbruhnila kmetiška vstaia v Kočevju ter se nasdo razširila črez Kranjsko, štajersko in Koroško. »Le vkup, le vkup, uboga gmaina!^ je donelo po slovenskih deželah.   Kmetje   so   se 1
naveličati večnega naraščanja davkov in doklad, dovolj jim je bilo krutega izkoriščanja s strani graščakov in države in dovolj jim je bilo klanja Turkov, pred katerimi jih ni hotel braniti nihče. Trikratno zvišani davki, nečloveško ravnanje graščakov in graščinskih oskrbnikov ter hlapcev s slovenskimi tlačani, neprestani boji s Turki, Ogri in Benečani, naprava novih mitnic, omejitev svobodnega ribištva, svobodnega sekanja drv v gozdovih in omejitev paš-nje, — vse to je spravilo kmete v obup. Pač so poizkušali najti pri samem cesarju pomoči. Njihovi odr-r slanci so potovali prav v Augsburg pred Maksa, ki jih je pač poslušal, a odpravil s praznimi obetanji. Tako so izbruhnili najdivjejši kmetiški upori, bile so se krvave bitke in besne ustaje so se ponavljale s premori do
I.  166?.
S klasično jedrnatostjo in plastičnostjo je A. Aškerc opesnil to strašno dobo v svojih baladnih ciklih »Stara pravda« in »Tatti na Šta-tenbergu«.
Žarek svobode je padel na Slovence, od Turkov, graščakov in nemške vlade zatirane robove, ko so začeli Primož Trubar, Pavel \Vie-ner in tovariši razširjati vero čistega evangelija. Zasužnjenim Slovencem se je godilo še huje nego nemškim podložnikom, saj tem je bil plemeni-taš vendar človek istega naroda, slovenskemu ljudstvu pa je ostal £Traščak vedno le — nemec po duši in razumu. Nemškim graščakom je moral tlačaniti Slovenec s svojimi rokami in s svojim umom ter ni bil gospodar niti na polju niti v svoji zakonski postelji. Tako so se Slovenci oklenili nove vere z nado, da jim donese vsaj malo več svobode, a kmalu so se tudi plemenitaši poprijel! protestantstva, da so se tem laže polastili cerkvenega imetja in da so pomnožili svoj vpliv. Le redki so bili med plemenitniki protestantje iz prepričanja in požrtvovalni po vzgledu dalekovidnega barona Ungnada. L. 1564. je bila že večina kranjskega meščanstva, plemstva in ljudstva protestantovske vere. Dobiti smo prve slovenske kniige in prve slovenske pesnike. Toda žarek svobode je hipoma izginil in nastopila je le še tem hujša tema. Nadvojvoda Karel Katoličan, cesar Ferdinand II.. škof Tomaž Hren, škof briksenski in bri-žinski so mlado svobodo zadavili z bestijalno krutostjo, ki je bila vredna turških vzornikov. Mučili, morili in rlenili so protestantske Slovence prav ro turškem vzgledu in izgnali najboljše sinove iz domovine. Cvet slovenske inteligence in naiznačni-nejši mo^je so obrnili hrbet deželi svojih dedov ter se izselili v Nemčija in celo v !>vediio. Slov -nci so postali zonef katoliški sužnji nemške brutalnosti.
Med temi grozotami pa so pridale turške tolpe dalie na Slovensko. TaVo so L 1528. oblegal1" tabor na Slevski gori <^ cerkvijo Matere božje blizu Velikih Lašč na Dolenjskem. Josin Stritar ie spesnil o tem obleganju svojo romanco »Turki na Sfevici" po narodni priči.
. . . »Čuj. bbže se drevi druhrd no krvi naši vriska: kdo nam bo zd^i nomoči da1? Na vrata že pritiska.« Sekire s sabljami zvenčć. že omaeuieio možje razbiti so zapahi, gorje zdaj trumi plahi!
Crez prag na konju nrirohni, g;orje, sam turški paša. krvavi v roki meč vihti, zda i bije ura vaša. \ čudo čudovito glej! Konj ne premakne se naprej, ne gane ga ostroga, Pribita mu je noga . . . $e dandanašnji priča vam to zrodbo čudovito za praeom v kamen konjski tam vpodobljeno kopito.
Vzporedno s kmetiškimi upori in verskimi boji je tekla brez prestanka obupa polna borba s Turki, ki so 1. 1521. osvojili Beligrad in se no svoji veliki zmagi nad oerrskim kraljem Ludovikom II. pri Mohaču (1526) razlili kakor razbesnelo morje iznova preko Ogrske in jugoslovanskih    dežel.    S sultanom Solimanom
II.  se začenja doba najhujših turških navalov; 1. 1529. je oblegal prvič Dunaj, in turška druhal je bila na Kranjskem 1. 1528.—1530. osemkrat zapored. Od 1. 1520. nadalje so Kranjci pošiljali cesarju prošnje, naj se meje proti Bosni in Srbiji zavarujejo z oboroženimi utrdbami in dosegli so končno, da se je zgradila takozvana Vojaška granica ob Uni in Kolpi, j Izvrstni bojevniki so bili proti Tur- j kom tudi okoli 1530. 1. došli Uskoki, ki so pribežali s svojimi družinami Bosne ter se razkropili najprej po Notranjskem in Krasu, potem pa so se naselili ob državnih mejah kot najboljši brambovci.
(Dalje prihodnjič.)                         |
Slovenci, kupujte vžigalice v korist družbi sv.  Cirila   in   Metoda I
■ajstarajta, najortličn.jia
konjakova
znamka                      4516
Orol   Kegievich   tatvin  mt6da
(Grofa    Štefana    Keglevicha    nasl.)
■■rontontot*.
Najodllčnej&e odvračalno sredstvo proti inlloenci in nalezljivim boleznina.
Mavrodapiine. Unim
Specialitete
..ACHAIA", d. i. za prod. vina.
PATRAS, (Grško) kot zdravilna in namizna vina nedosežna.
Grška vina (mila, sladka, pitna) vsi  poznavalci posebno cenijo.
Glavna   zaloga       4298
Slgm.   Win>er,   Dunaj,   III1.
Zlata svetinja
Berolin, Pariz, Rim itd.
Najboljše kozm.   f    j*.
ustno ia /*£&,
/aS/ llitiuit
45^* / O- Seydl
%r   f Stritarjeva ulica 7.
Dr. J. Z., zobozdravnik, Moravska Ostrova. Natančno in temeljito sem preizkusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je preizkušnjo in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro, in ta je: Sevdlin".
Loterija v korist
„VIRIBU®    UXITIS"
pomožnega društva xa bolne na pljučih«
00^45 dobitkov LtS 80.000K
Glavni dobitek   30-000   kron   vrednosti.
Prvi trije glavni dobitki se po odbitku dobitkarine izplačajo tudi v
Zadnji             fWT    e: **'w<n       ~^H           Zadnji
*»«***«-     Žrebanje nepreklicno 23. januarja 1913.        mesec Ufa?"     f*r<>&U<*  j>o  l  krouo     ""^Wi
se dobivajo po vseh menjalnicah, trafikah, loterijah ter pri loterijski opravi, !>nnai, L An der Hftlben it L
Prava ifl neprava lira.
Povest.   —  Spisal   Blaž   P o hI in.
Cena broš. 1  K 60 vin., vez. 2 K 50 vin., s poŠto 20 vinarjev  več.
: Opatov mM.:
Zgodovinska povest. Spisal Iv. Remec.
Cena broš. 1  K 80 vin., vez. 2 K 70 vin., s pošto 20 vinarjev več.
H    najnovejši    zabavni    in    veseli    knjigi    priporoča    najtoplej*
jtarodna knjigarna v £jubljam.
Najboljše za želodec.
Lekarnarja Schaumanna
želodčna sol i želodčne pasli
^gaaph je 30 let preizkušeno sredstvo proti vseh vrst želod- «*aaaa ^■^        drsim boleznim,   motenju   prebave   in   shujšanju.       ^ev*al
Schaumannova želodčna sol škatljica K. 150. Želodčne pastilje omarica K i 50 Razpošil a po povzetju od 2 škatljic naprej lekarna Schaumann. StOCkerau pri  Dunaja«  —  Dobiva se po vseh  lekarnah in drogerijah.
Neprimeren učinek
Najcenejši  in   najpopolnejši
pesnemalni stroj za mleko je MAVFARTHOV   „DIABOLO". izdelek prve vrste. Preprosto upravljanje. Zajamčena posname na uro 120 litrov. Stroji za priprav-              Cena samo k i3s-—.
ljanje krme,
slamoreznice, krhalnike za repo. drobilnike, pari lnike za krmo, črpal-nike za gnojnico, stiskalnice za seno in vse poliedelske stroje izdelu-ejo in dobavljajo 700 krat odlikovani tvorničarji                  3701
Ph. Itfsvlarth & Co.» Dona) II1
Frankfurt n. M.           Berlin.            Pariz.
Katalog štev. 541 a gratis in franko.    *
Zastopniki se žele.
Sernmallo™
železnato Kina-vino
Higijenićna razstava na Dunaju 190G: Državno odlikovanje  in  častni  diplom k zlati   kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je
rekonvalescentom
in ntalokrvnim
zelo   priporočeno od   zdravniških avtoritet.
i:  Izborni okus.   ::
Večkrat   odlikovano.
:; Nad 8000 zdravniških spričeval. ::
J. SERRA VALL0, t. in kr. dvomi dobavitelj
TRST- Barko vije.             4484
Proti praha jem, luskinam in izpadanju las
d^hijr najboljše priznan«
Taio-diniH Mtura
so. lets©
katera   okrepouje    lasliče,    odstranjuje luske in preprečuje  Izpadanje las.
1 sten len len a nsvodom f krono.
Razpošilja se z obratno pošto ne mani kot dve steklenici.
Zaloga   veeh   preizkušenih   zdravil, medlo, mil, medicinai. vin, apecUali tat, najfinejših parfumov, klrurgiiklh obvez, svežih mineralnih vod Itd.
Del lekarna MIlana leasteka
iLiibl|Ml Ruliiva cisti it. I.
poleg noTOSgraj enega Fran foiefovega
iubli. mostu                   17
V  lat   lekarni   dobivalo   zdravila  tnal elani eelnlikJa Magala jalne ielesalae c kr. taaacae tovarne in okr. aolattke klan sine v Mnkl|ani.
Srečne  in vesele
božične praznike in novo leto
želiva  vsem   prijateljem,   znancem   in vsem častitim odjemalcem ter se nadalje priporočava
Dosipina Čuden      Fran Čuden, sin.
Visoko, moderno podobo, lepoto linij, udobnost dajo samo Warnerja Rust Proof
stezniki
(Originalno amerikan. izdelek).
Se pere kakor vsako   drugo   perilo,   ne   da bi se odstranile vloge, oaav  Za vsak kos se jamči,  "mm
Edina zaloga v Ljubljani:
Josipina Podkrajšek,
LJubljana, Čevljarska uL 2.
Priporoča tudi veliko zalogo higion. perila
Jagrevega in Tetra ter vae druge modne
predmete najboljše kakovosti.
Poštna naročila ne izvršujejo točno.
Stran 12
»VOvgHagi ma »o p.
298 5tev.
Priporočamo naSrm z   gospodinjam   s
KOLINSKO CIKORIJO,
iz edine slovenske * tovarne v Ljubljani
©Pas za žene umni ii Mike,®
ki ga vsi zdravniki-profeaor|l se ienaka, kakor 4*kasaja|a paavo-
dočbe,   priporočajo   najtopleje. — Poaaredfce le proasMtl  miataie.
Prospekte razpošilja gratis Laaa-Hauatdaaot, Danal, CL, Famavfaaaa 3.  — Pas Lun«
se dobiva po vseh zadevnih trgovinah.                                       4515
BW"    Zalog«   v   LJubljani i   Br.   Hlavka,   M.   Kocjan,   M.   Schabort.    ^Ml
Zelo'   ugodna    prilika.
Proda se radi bolezni
poslopje v Šenčurju
1 UTO Od Kranjaa ki bi bilo zelo ugodno za trgovino, bodi si z mešanim blagom, manufakturno ali trgovino z deželnimi pridelki, kakor tudi za pekanjo, ker je v celi iari ni. — Ker je poslopje zelo prostorno in ima krasno dvorišče, bi bilo pripravno tudi za kako tovarno. Obenem je na hiši tudi koncesija za gostilno. Poslopje je na najlepšem prostoru tega kraja, nasproti farne cerkve ::    ob cestah v Kamnik, Smlednik in Cerklje. — Natančna pojasnila daje     ::
Ivan GraSser, vinski trgovec, Primskovo pri Kranju.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da se točijo v znani   gostilni
„Pri ooiobčku" na Sv. Petra usti
zajamčeno pristna vina.
Sprejemajo se tudi abonentje na hrano.   Obed od 60 v. naprej. Dobi se vsak dan svež zajuterk od 16 v naprej.
Za obilen poset se priporoma       VHctOf*    Sedela
gostilničar.
C. kr. avstrijske   £& državne železnice. Izvleček   iz   voznega   reda.
i i   :— -—                Veljaven od 1. maja 1S12.                                  —=?
Postala; Lfafcl'aaa 'ninl kolodvor. Odhod.
i-52 zjutraj« Osebni vlak na Krani, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Eeijak, Franzensfeste, Celovec, Št Vid ob Glini, Dunaj.
7-S2 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, St Jan2, Rudolfovo, Stražo- Tor'ice
9-C9 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatiii-Solnograd.]
11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Trži*", Jesenice, Gorico, Trst, Trbi2, Beljak, Franzenfeste, Solnograd,  Celovec, Dunaj.
1-31 popoldne. Osebni viak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
S-32 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franz 5 sfeste, Celovec,
6*3£ zvčeer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingec, (London), Celovec, Line, Dunaj.
7m*£ ivećer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Janž, Rudolfovo.
10*00 P° noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin.
Prihod.
7«23 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic,  z zvezo na brzovlak iz Ber-
lina, Draždan, Pra^e, Linca, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta. Beljaka), Tržiča, Kranja.
8-59 zjutraj. Osebni viak iz Rudolfovega. St Janža, i rebnjega, Kočevja, Grosupljega,
9-51 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža. Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Unca, Celovca, Monakovega, Solnograda. lnomosta. Beliaka.
11-14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka Tržiča, Knna.
S-OO popoldne. Osebni fz Straže-loplic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega, Ko-čeva, Grosur'^e^a.
4-20 popoldne. Osebni vlak oa Trsta. Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca, Celovca, Solnograda. Franzenfeste Beljaka, Tržiča, Kranja
7-00 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina, Drnždan, Prage, Dunaja, Linca, Celovca, ^Ina, Monakovega, Solnograda, lnomosta, Van-zensfesta, Beliaka, (direktni voz Soln rrad-Opatija-Rekaj.
•""IS xweć«r. Osebni vlak iz Trsta, Gorice irbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja.
9-13 pa načl. Osebni vlak iz Straže-To-plic. Rudolfovega, St Janža, Trebnjega Kočevja, Grosupljega.
11-33 pa noči. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Poslaja: Ljubljana  dri. kolodvor. Odhod   na Kamnik:   7-27,   11-50, 3-12,
7-J5f fll-OO, ob nedehah in praznikih). Prihod iz Kamnika:  6-42,  11-00,   2-41,
6-J5, (10-39 ob nedeljah in praznikih).
C.kr. državno-železnlftko ravnateljstvo v Trstu.
Anton  Bajec
umetni in trgovski vrtnar
lazauja si p. n. utiRftrc. a se cabaji ajajiv
cvetlični salon
Pod Trančo.     48
U zaloja situ iul
zdeloiuji tukn. i«n trt« itll
Okusno delo in zmerne eene Zunanja aarocUa teta*.
Vrtnarija di \M ran a. Ji.
Učenca
sprejme trg. z me$. blagom L flrsifer ? Radovljici, Sorenjsko.
4701
iiiie
■a Dunajski ooati r L j abljan i pred
delavskimi hišami in na Glin C ah takoj ob   mestni   meji   na   Tržaški   cesti,
vse   z   najlepšo   lego   so   po   izberi   za = primerne  cene                  =
na prodaj.
Več se   poizve   pri   lastniku   Jos.
Tribuč, na Glincali 37.            2416
Iščemo trgovsko Izobraženega, Izarfenega slovenskega
stenoarofa- =
= strojepisca
zmožnega   mogoče   tudi  hrvaščine.
Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo zaželjene   plače   in   prepisi   izpričeval nasloviti:   TRST,   Olavna   posta, predalček 211.        4537
Samoborska joiUB
Poznano  sploh  kakor   najboljša   doma čega proizvoda, zajamčeno pristna, na boljšega okusa,   se   dobi   na   veliko in malo   pri   podpisanemu   proizvoditeliu
Savno   tam   se   dob!   Izborne
na malo in   veliko   iz   lastmh   vinogr,. dov na Dolenjskem            427.
€. presečky, Samobor, hrvaško.
Odlikovan    na   razstavah    v    Krškem.
--------------    Pragi in Zagrebu.                     =
Priporočam si. občinstvu,  gg.  gostilničarjem   in   hotelirjem   priznano   dobra
pgj*  iS I Bi cff
in  sicer   ljutomerska   in  bise1|Ska  bela
in   rd^ča    Fino vino, ljutomerski rizling v  buteljkah!    Cene   nizke,
postrežba   točna!               4644
I j     Pozor, lesni trgovci!
Kdor se zan;ma za ugodni nakup lepega
posestva
čez 10 oralov zemlje, z žago na 6 rezi in mlinom, na vodno moč in motor naj se obrne po natančnejše informacije na naslov Josip Božič, trgovina s vinom Spodaia Šiška pri Ljubi fani.
Zbirka
Misi zakonov
v   slovenskem   jeziku. 1. zvezek:
Kazenski sakoa
o hudodelstvih, pregreških
in   prestopkih  z  dne  27.
maja 1862 št 117 drž. zak.
z dodanim
tisko vmim zakonom
z dne   17. dee. 1862 št d. s. ex 1863 in drugimi novejšimi   zakoni   kazenskopravnega obsega.
T »lata« vaaaa  O  K| a* mM S K tO vsa,
jfarotaa kajifinu
v I Jaatjanl
P. n. občinstvu se priporoča                                                      3616
uliti zaloga pohištva lastnega izdelka,
Is liaef a suhega. lesa, najmodernejši Izdelek za hotele In vile,
posebno   se   priporoča   novoporočencem   v   nabavo   popolne   hišne   oprave. Za   vse   izdelke jamči
Matej  Gogala, mizar na Bledu.
Proračuni aa zahtevo brezplačno.       Proračuni na zahtevo brezplačno.
14 dni!            14 dni!
Popolna razprodaja
vseh vrst zaostalih klobukov
za dame  in  deklice  po  čudovito nizkih cenah,   samo v modnem salouu
Stuehly-Masehke, Židovska ul. št. 3. S«T Primerna   darila   za božič  in  novo   leto. -gos
Žalni klobuki vedno v zalogi.                              Popravila točno in ceno.
Snisi za mladino.
Amicis E. Miklavčič, Srce        .    ..,»,.««•.
Andersenove pravljice za mladino        »......«
Brezovnik Anton, Zakaj? — Zato!      »..«••»»
Brezovnik Anton. Zvonček!..........•
Brinar Jos., Medvedji lov. Čukova gostija......
Burnett. Mali lord- (Lord Fauntlerov)      ......   4
Campe - Majar Hr.„ Odkritje Amerike     .   .   ,   .   ,   »   *
Dimnik J , Avstrijski junaki         ........f   •
GangI, Zbrani spisi za mladino I. zvezek ..,.*..
Gangl. Zbrani snisi za mladino II. zvezek......
Gregorčičeva Marica,  »Otroški oder«.  Igrice  za  mladino
otroških vrtcev in ljudske Šole.......
Hauff Viljem, Pravljice za mladino            .......
Hoffmann - Funtek, Bog pomaga. Povest......
Hoffmann - Funtek, Kar Bog stori vse prav stori. Povest . Hoffmann - Funtek, Kako vzgaja vsoda. Povest    ....
Hoffmann - Funtek, Peter Prostak. Povest.....
Kapitan 2ar ali Kieč \ Tihem morju. Povest.....
Kipling R., Džungla, (The jungle book). S slikami     .   ,   .
Kosi Anton   Sto narodnih legend.......•   •
Malavašič. Oče naš. Povest..........*
Marrvat,  kapitan Frederick, Morski razbojnik      .   .   .   ,
Milčinsifi Fr., Pravfjice. S 40 slikami        ......*
Mlifakov Julček, Spisi. I. zvezek. S slikami . t . . . Misjakcv Tulček, Spisi. II. zvezek. S slikami .... t Misjakov Julček. Spisi. III. zvezek. S slikami . . . f • Na divjem zapadu. Tri poveti iz življenja Indijancev.   .   »
Rape A., Dane. Povest za mladino.......       *
Rape A , Mladini I. zvezek. S slikami ...*..-♦ Rape A, Mladini II. zvezek. S slikami . • * . . • • Rape A., Mladini HI. zvezek. S slikami   ,   .....   f
Ribičič. Kraljestvo čebel............
Šmid Krištof, Spisi I.—XV. zv.......♦   •   •
Šmid  Krištof, Roža Jeiodvorska......*   •   *
Spillniannov,^ povesti  I.—XIX.  zv.      ..,.,••• Trošt Ivo, Na rakovo nogo. Povest   ........
Verne Jules, Pet tednov v zrakoplovu    .......
Slikanice.
A—B—C v podobah s pesmicami   .«....•«<
Blažek in Tomažek             .   .   •......♦   •   «
Hitra vožnja po železnici    ..*......»..
Hrošći in žuželke v podobah        ......♦*•*
Kaj pripoveduje čarovnica      ......«   .   »   •   «
Knjiga za slikanje dopisnic:
1.  Mladi umetniki       «,.......■«
2.  Otroški vrtec         •,.,..«...,
3.  Za kratek čas        «*,.,...«,<
4.  Zaklad za otroke        ..,...«.,, Lahkih nog naokrog. (Najnovejše.)   ..«,.,;•
Metulji v podobah       ...........•   .   .
Modri Janko Vesela knjiga s podobami . . . . f • , Našim malim. Vzgojne slike iz sv. pisma     ••.,,*
Noetova barka. Živalstvo v podobah......   .   «
Palčki Poljanct        ............   f   .
Pavluša in Nuša — dva škrata   .   .   .   ,.....j
Pepelka. Pravljica s podobami.....,   .   .   .   ■
Planinske cvetke v podobah ,,.•.,.... Podobe iz živalstva        ., •   ,   ,   f   •   9   f   .   .   •   ■   1
Radost malih           ......*.....   t   ,   ,
Robinzon starši. Povest s podobami za otroke . t , , Slovenski A—B—C v podobah ..«....., Snegulčica. Pravljica .,.. 4 ..«,.<» , Trnjulčica. Pravljica ..«,,...,,«.. Vesela družbica           t  «  4  •  t   t   f   f  *  t   i  i  }  t
Vesela mladina       * a t  1   1  ?  ? j.......
V zverinjaku ••♦. r ,. t ..«,., , Zlata radost r « a I • 1 t « a t > # # a t f Zoologijski atlant *' t 9 t t t. a f t « • t « i Živali naše prijateljice        ,,,.,.......
broš. 160
1-60 1-50
1*50
2*—*
1-50 2-50
870 9-60
1*60
—•80
1*20
1-— 1*—> 1-— 1 —
— 80
—*90 1*50
1
___•__
— 60 —•80 —'80 —•40
1-40
— 80 1-20 1-20
—•70
— 80 —•90 —•40
—70
vez.
2 — 1-—
—•60 1-50
—•80 2-60 2-— 1-80 1-50 1-50
1*20 —-80-—•80 —•80 —•80
1-20
3 — 1-20 170 370
4 — 1-50 1-50 1*50 1-20
1 — 1*50 1-50 1*50
—•80 1170
2 — 13-40 —•80
3*80
1-60 1-60
. 2-40
2*80 2*40
__•__
_____m
360
1-60
1-50
1*20
2*40
__»
1*50 1*50 1-50 6 —
Mii kiipi t Ijuiii
296 tfcv.
■ L0VEN1KI  NAROD,
Stran 13.
B. 05tzl, Ljubljana
Mestni  trg   st. 19.  — Stari trg at. 8.
■rana novosti irtmihlh oblek In površnikov
WW   «3 O aa jćff»   izdellss..   ~w>
la aaročlUi pa meri B*lTOČ|a Izbira tu- In Inozemskega blaga.
■roi konkurtnce.          Najnižje cene.          Solidna postrežba«
Sukno I                      «»                      Sukno I
Za   potovanja   pa   Dalmaelli,  Basni,  Prinarskani  In  Kranjskom tičem sa tako]  mlajftega krStanakaga in suknena atraka vaitega
potnika
ki   govori   slovensko   in   italijansko   in toliko   obvlada   nemščino,   da   more v
tem jeziku dopisovati. Natančne    ponudbe    je    nasloviti    na
Antona Hftbl, Ustje na L., Čeftke.
„Dvorni tokajec"
V c m kr. dvomi kleti se prodajo nastopne vrste tokaiskega vina t  Vi litrskih steklenicah od 6 steklenic naprej in sicer od steklenic :
Vrste 1 tokajsko (Bratenwein)      a K 2*20
2               samorodno           a K 3 30
.     3     .               .                   a K 4 40
.     4     .               .                   a K 550
,     5                   iztok                a K 8 80
.     6      .               .                  a K 11 —
Vrste 7          iztok         a K 13-20
#     8            esenca    a K  17 50
.9               .          a K 22 —
,10              .          a K 55 —
,     11     muškatelec a K 33 —
.     12        brandy      a K    3 30
Naročila se izvršujejo samo potom pismenih prijav pri  C.  in  hp,
dvorni kleti.  Osebni prontat v cesarski dvorni kleti je izključen.
^V                  Dopošlje špediter po povzetju vseh stroškov.                   ^
Konfekcijska   trgovina   in   zavod za izdelovanje   oblek  po   meri
A. HUNC
■ ■■■■■■■■S L_J%J 131J3nćl ■■■■■••■■■
priporoča svoje Izborno izdelke vsakovrstnih
zimskih oblačil.
Strogo solidna postrežba. Najnižje, stalne cene.
ssss    llustrovani   ceniki   na   razpolago,    ssss:
Primerna božična darila.
VffeUfMvl MtyiM m »njoj.
Jamči   se   za   vse   Mayo.
Naznanilo.
Radi preobložene zaloge se bode raz-prodajalo od danes naprej                      &<#
6000 r/^'f* ur
_wmm^am^mmm  8Vi€(trskdi ——
kakor tad? srebrnina, zlatnina, briljanti in šivalni stroji pod torarmško ceno. — Srebrne ure od K  7'— naprej \ihče   naj   ne   zamudi   te  redke   prdike.
Za obilen obisk se priporoča tvrdka
FR. ČUDEN „ f ***-* •••
^__^ooeooooa™  * resernova ulica.
Primerna božična danla.
JKeblovana soba
v bližini  justične  palače s popolnoma prostim  vhodom            4418
se odda takoj s hrano ali brez nje.
Cena  ugodna   Oglasiti se je Prsiako-
va iUm it 10., III. aatfstr. tesno.
Miunii
V večjem indir-Uijskem trgu na Kranjskem te odda 1 2. jan. 1913. gostilna pod  ugodnimi   pogoji  na
račun gospodični, ki je dobra kuharica. — Natančneje se izve pri lastniku
Josipu Elsner v Litiji.
Žilna pni!
35 let star inteligenten posestnik in trgovec s premoženjem, v večjem mestu na Kranjskem, se želi tem potom radi pomanjkanja časa seznaniti z gospico od 20 — 30 let staro s premoženjem do 40.000 v svrho takojšnje poročitve.  Za tajnost se strogo jamči
Pisma s sliko se prosijo do 31. januarja 1913 pod šifro „Veselo ta srečno lato 1913" poste restante Ljubljana.                                       4690
Mojih 8 otrok
ki izgledajo zdravi in čvrsti, je moja žena po mojem navodilu vzgojila s Sladalm čajem. To naznanjam jaz Ub. pl. Trnk6czy, lekarnar v Ljubljani. Tega dejstva mi ne ovrže nihče. — Na stotine mater mi je hvaležnih, ker so sledile mojemu zgledu, ki sloni na štirinajstletni izkušnji. Sladni čai kot živilo za otroke, ki se mu primeša nekoliko mleka, sladkorja, je varstvo dojencem, čigar raba jih dela odporne ter otroške bolezni skoro izključuje ter učinkuje brezhibno, prvovrstno. — Prehrana s sladmm čajem, znamka Sladin stane polovico manj kakor pri vsakem drugem hra-nilu. Zopernt, dragi aparat Soxhlet odpade. Zadostuje navadna sesalna steklenica Sladni čaj, pripravljen po dr. p!. Trnkoczvju, je brezdvomno na torišču Drehranitve otrok in nar.-go-spodarske varčljivosti pridobitev prve vrste. Kri, moč, zdravje, mirne živce, mirno spanje, 50% prihranka na denarju, najboljši zajtrk, dosežejo, dobe tudi odrasli, ki namesto neredilne, razburljive kave, čaia, pijo sladni Čaj, znamka »Sladin«. Posebno priporočlji vo za  bolnika in slabotna.       3721
Dobiva se v lekarnah, drogerijah, tudi pri trgovcih. Sladnega čaja, znamka Sladin, pripravljenega po dr. pl. Trnkoczvju, ni zamenjavati s siadno kavo, Tvoniška zaloga pri lekarnarja pl. TrnkoczvjB v Ljubljani, Kranjsko. Po pošti najmani 5 zavitkov franko 4 krone, poštni zavoj za 5 kg s 15 zavitki vsebine 10 kron franko z obratno pošto. Na Dunaju v lekarnah:
Trnk6czy, V., Scbonbrunnerstrasse 109; III.,
Radetzkvplatz 4;  VIII.,   Josefstadterstrasse
25; v Gradca: Sackstrasse 4.
POZOr! M Mri naprej se predaja TlUfOl
galanterijsko blago in pletenine
4054
ta-jsv**     iz   konkurzne   mase   Ludovika   Dolenca   v     ^^anL.m s»^™*        Prešernovi ulici pod tvorniškimi cenami.       *&***&
Domača tvrdka!
Domača tvrdka I
Priporočamo          wms0K§An\       &?*\rS?*i
:: solidno twdko ::     ITI O Vi 111      ^^ ■*-'*•
damskih in otroškUi klobukov v veliki izberi ter športnih Čepic
/rvanja m©izi Židovska ulica 8.
*oun?jqo inuojrm Rfui'tin/
Žalni klobuki vedno v zalogi.
Cene brez konkurence.
Va   I* et r tn ei
Balkanska Moka
ki se je igrala prvič 24. t. m. v slovenskem deželnem gledališča in ki je žela tako buren aplavz, da se ie  morala   ponoviti,   je ravnokar   izšla   v   založbi
Narodne  knjigarne.
Dobi se jo v vseh knjigarnah tu in na slovanskem jugu.
im i170, s poštnino 10 v ni
St. 27197.                        ^^                                                                     4692
Razpis.
Za &Mi MM ttttm ob Završnici potici tari ihri
se bodo oddali potom javne ponudbene obravnave.
Drogi morajo biti mecesnovi, na drobnem koncu najmanj 18 cm močni in morajo biti zrasli v senčnatih krajih triglavskega ali sosednega mu pogorja. Dobaviti bo 500 komadov po 11 m dolgih in 1000 komadov po 10 m dolgih in sicer se lahko oferira za celo množino ali tudi le za del iste.
Pismene ponudbe naj se predlože
do 15. januarja 1913 ob 12. opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlat! je zapečatene z napisom:  „Ponudba za droge za deželno elektrarno".
Ponudbi mora biti dodana izrecno izjava, da pripozna ponudnik dobavne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5° ft ofertne svote v gotovini aH pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjev po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Dobavni pogoji se dobe pri deželnem stavbnem uradu v Ljubljani. (Turjaški trg 4.)
Od  dež. odbora kranjskega
v  Liubliani.  dne 21.  decembra   1912.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Rezervni zaklad nad K 700.000.
v  Liubliani
Rezervni zaklad nad K 700.000.
obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistih
Stran 14.
SLOVENSKI   N4ROD,
296 štev.
T.i.fo„ At... is.                                                |_#ta i||7. ustanovljen« delniška družba                        «27                      t.i...« «... is.
KRANJSKA STAVBINSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
Stavbno  podjetništvo;  pisarna za  arhitekturo in  stavbnotehniska  dalaf tesarstvo  in  mizarstvo s  strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeci in v Opatiji. — Priporoča se za stavbna dela vsake vrste.
NAZNANILO!             NAZNANILO!
Vljudno   naznanjam,   da sem   v    Postojni v Hiši    gospoda   Bajca štev.    229.
Moril podružnico ?olose pohištvu
ter se vljudno priporočam slav. obč. Postojne in okolice za mnogobrojni obisk. S spoštovanjem
Martin Klemenčič, strojno mizarstvo.
VrHniUa    «**-   U22~                        Posftofna    *»*.    22S.
Gostilna Zupan
4608             Sv. Jakoba trg štev. 8
priporoča  izborno  domačo kuhinjo po prav  zmernih  cenah  in  pristno dolenjsko kapljico (Colaričevo in Kerinovo) od Sv. Križa pri Kostanjevici.
Sprejema tudi naročila na hrano za opoldan in zvečer.
Mihael Kasiner
Najcenejši nakup za s
špecerijsko blago, kuhinjsko in živinsko sol. Petrolej, tudi v originalnih pločevinastih kangljah, obdavčeni in neobdavčeni bencin (za motorje In avtomobile). Gaso-lin, licrroia (za razsvetljavo). Karilno olje za Bieselove motorje. *7seh vrst strojna olja. Parafin. Vse mineralne vode in vsi proizvodi  izvirkov  vedno sveži v zalogi.
l
Ljubljana, Kongresni trg 10.
Ivan Jax&siai
v Ljubljani, Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo
u«znib  koles    ijlllliltllli
za rodbino in obrt.
EiEzpafni kani n vezenje v bisi.
Pisalni stroji „ADLER",
Pletilnt stroji
vseh velikosti .
Poiiia v Rivi
registr.   zadruga   z omejenim   poroštvom
obrestovala bode hranilne vloge od 1. januarja 1913 dalje po čistih
brez odbitka rentnega davka
Naprodaj je enonadstropna
■j     £ s_^           v večjem trgu na Sp.
lak VJ i      sasw   Štajerskem, tik farne
^M I m ^S  cerkve   in   pošte.   Pri
I M    Jk    hiši je   gostilniška  in
■  II  V& I          pekarska   obrt,   velik
I sVI I   novo    krit    hlev,   lep
■ ■ M HM  vrt   in    vse   potrebne
pritikline.   Cena 8000
kron \n bi bilo pri nakupu izplačati   samo   2000   kron,   vse   druga lahko
d^tane vknjiženo. — Eventualno se da vse tudi takoj v nafem. —Pojasnila dajr Jože Peternel, posestnik v Podčetrtka (Sp. Štajersko).
4682
Dobrotvoriteljno društvo
.Blagodat'
v Ljubljani
se slavnemu občinstvu priporoča kot edino društvo te vrste  na   Kranjskem.
Društvo Ima namen  Izplačati
velike podpore In veliko  po-
smrtnine svojim redn. članom.
Cim več je članov, teravečji znesek izplača društvo v vsakem smrtnem slučaiu Te vrste    društva   so pokazala   na   Dunaju.
Pragi,   Gradcu   in   v   drugih   avstrijskih mestih, da so najboljša humanitarna podporna društva,   katera na   podlagi   vza-emnosti za male prispevke članov izplačujejo velike posmrtnine.
Prospekte in natančna pojasnila daje brez-clačno društvena pisarna         4265
t Ljabliani. Mestni trg l\a. 13. I. nadstropje.
Bolna Ml
ffaroflna knjigarna
v £jubljani
presemova ulica štev. 7.
kanceliski,   koncepini,   dokumentni, ministrski, pisemski, ovitni in barvani papir
Kasete s pisemskim papirjem.
trgovske knjige
v vseh velikostih, črtane z eno aH
z dvema kolonama, vezane v papir,
platno ali polusnje.
Ovjemalne knjižice po c;^čnlh
Zalaoga kisih zvezkov in risank.
Zavitke za urade v vseh velikostni.
-------Velika izber —
mh     pisarniških    pilfiM^
vvlBČnlkov.   po* si,  psrssalkOT,
radirk,     kajusuckov,    teklić.
gobic, ferali* IML
Jarvt za iole in umetnike.
------- Razglednice —
pokrajinske,   humoristične,    umetniške vseh vrst, od najpreprostejših do najfinejših.
flb*n\ za slike in iopisnice,
vezane v pttš in v usnje
«■»      4»     <M
-----Poezilske knife.  ------
potobke a dreke.
tesari okvirOd za raz|leinkt
<•» ^»
tisalnc leske, trikotniki, palete, risahu ravrila, tik, {Mik
|       JMnf ta ttehAL       i
*pinniWiH odlikovane jo Ka**IWC rTiejaniCe
Karla planinca
pruei ljubljanska  uelcprožerna za kjsuc.        j
Dobivajo se v pražarni na vogalu Dunajske ceste — Sodne     M lice in v moji trgovini s špecerijskim blagom Dunajska c. 6.   ^d(8k
£epa in koristna Jožicna darila
in po že znano najnižjih cenah dobite
v modni trgovini peter Sterk
Ljubljana, Stari trg št. 18.
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek Ia kako« vosti; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd. ter velika izbira najmodernejše kožuhovine.           Qssf~\
ZA BOŽIČ
pa$ebno znižane cene!
Žepni   robci predpasniki
krila, svilnata in dr. mnogo vrst perila
ANTON SABO
LJubljana, Selenburgova ulica št. 5.
Velika ffbzična ocasion prodaja
damskih paletojev, raglanovj kostumov in bluz
v vseh najmodernejših barvah m fasonah. —
Nadalje ogromna zaloga raglanov, oblek in
klobukov za gospode m dečke.
Cene priznano nizke. — Postrežba solidna.
popusta.
„Jlnglešho skladišče oblek" @. ŠBematovič, Mestni trg S.
296 štev.
SLOVENSKI   NABOD.
Stran 15.

0
Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufaktur-::     nega blaga.      ::
Manufakturna trgovina
IMT    na debelo in drobno.    ~^05k Ljubljana, Stritarjeva ulica.
Podpisani ljubljanski premogotržci si usojajo vljudno naznaniti slavn. občinstvu,   da   bodo   kot   doslej   tudi   v   prihodnje   prodajali
trboveljski in z^arski premog
po K 1-68 50 kg.,  po K 3-36 100  kg.
Po tej ceni premog prodajati so podpisani ljubljanski premogotržci prisiljeni, ker je na eni strani južna železnica vže pred meseci zvišala svoje tovorne cene, na drugi strani so pa premogokopne družbe opetovano podražile svoj premog.                                                                                                           4677
V LJUBLJANI, dne 16. decembra 1912.
Lina Schiffer SCarl Tauzher Ivana Treo Martin Lampert Simon Kunčrč
Anton Pollep Janez Trdina Katar. Zdravje Anton Hribar
Ana Karbl Maks Hrovatin Ivan Komar Josip Papler Helena Strupi
Mjjita a Verovsek
trgovina z žeieznino
fjubljana, Dunajska cesta 16,
priporoča svoj novo in bogato opremljeni oddelek za kuhinjsko opravo? fi«rso emajlirano posodo, nikelnasto in aluminijevo posodo.
Praktična in lepa      4e24
božična darila.
Nizke cene!               Nizke cene!
MflMl | Vsak din sveže goveje, telečje, koStraaeve mPul I mes0» «dnie stegno aH pljučna pečenka, lUbJU i postat zavoj z tO funti K 5*12 franko po povzetji dobavlja F. Herman. Herincse 460, Ogrsko,
Mi ta / ^
Ljubljana,     / ^SS?/
Prešernova    /     g^SSŽ^ / ulica št. 5 /  • «5^    %1 /
1 nadstr/ "^^/i T/ ^^P^   3
/        nv^feJs*!^ /   nai^neJ^^i
/4^52*^i!r /      angleških C^SSSV /   kostimiov» ^«^2|^ /           paletotov,
^^^P / franc. toalet itd.
Z^ZZ  Najboljša in najzdravejša          !
b ar va' zq last in ursdo
je dr. Drailea „NE RIL11, ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
Štefan Sirmoli
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Lasne kite, podlage in mrežice vseh vrst; gledaiiščne in toaletne ---------potrebščine itd----------
Pozor!       Na obroke!       Berite!
Največja in najsposobnejša tvrdka in izposojevalnica klavirjev in harmonijev na jugu Avstrije. — Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja, strun in muzikalij.
Af 0AM7    R Đ V *W W§ ET W
sodno zapriseženi strokovnjak c kr.   dež. so dni je In učitelj Glasbene matice.
SSS 2ST! Ljubljana, Kongresni trg št. 15 ?znvuenz4a; £K*
Ha obroke od 10—15 K naprej klavirfl, planini in harmoniji
: prvovrstnih svetovnih tvrdk : Bdsendorier,   Stelzhaaizner,
(najboljši     klavirji     sedanjosti)
Holz & Heitzmann (neprekos-
Ijivi   pianmi),   Laub   &   Gloss
(koncertni harmonij) in Horngel
(amer. harmonij od 90 K naprej).
Opozarjam,   da   imam   klavirje
gor.   omenj.   najboljših  dvornih
tvrdk izključno le faz (nikdo
drugi),   edini generalni zastopnik   za  Kranjsko  v velikanski
izbiri (vedno 30 do 40 klavirjev). iOletea postavnoobvezna garancija. Tudi program klavirji v zalogi. Ugodna zamenjava. Najemnik postane lastnk. klavirja, dočim je dosegla najemnina višmo kupnine. UgJaševanje in popravila točno in ceno.
Velikanska zaloga violin, citer, tamburic, kitar, strun itd. Nainižfe cene I              Ka|boifše harmonike (zahtevajte cenik).              Najnižje cene.
Priporoča  se   domača   najnovejša
konfekcijska trgovina
Maček & Komp.
Franca Jožefa cesta 3.
■•a
Sprejemajo se naročila po meri, er se izvrše točno in solidno.
Založniki c. kr. priv. juž. žel.
m
Solidna postrežba.                       Najnižje cene.
J
H    1    v                            J.          I         I                 I       v    •         1 •    JL1*
j>rej  J. O. ]VIAYE^R
Ogel: Marijin trg-Sv. Petra cesta.
Ogel: Marijin trg-Sv. Petra cesta.
Denarne ulngg se obrestujejo
na hranilne knjižice na računske knjižice na tekoči račun . . .
Za vloge na hranilne knjižice plačuje banka 2°|, rentni davek iz svojega. — Obrestovanje se v vseh slučajih prične delavnik po dnevu vloge in se konča delavnik pred dvigom. — IzplaČU)e SC brez Odpovedi.              4696
Stanje  vlog  na hranilne knjige dne 30.  novembra 1912 K  70,147.763-—.
Kupovanje in prodaja vrednostnih papirjev, deviz in tujega denarja. — Shranjevanje in upravljanje vrednostnih papirjev in drugih zalog. — Jeklene celice (safes) pod lastnim zaklepom strank in banke se oddajajo v najem. (Letna najemnina po velikosti od K 12-— naprej). — Izvrševanje borznih transakcij za vsa tu- in inozemska mesta.
Nakazovanje in izplačevanje nakazil v Ameriko in od tam.
Stran   16.
SLOVENSKI   NAROD,
296 štev.
Uoiska bo
D iftdRNl H« I MrilBtt Mi
no Mestnem trsu
ker prodajam vso zalogo galanterijskega in papirnatega blaga radi opustitve galanterije znatno pod nakupno ceno.
Vsakdo si lakks oalstla fcrsz obveznosti nakupa
krasno božično razstavo.
Fr. iglic. Ljubljana. Mestni trg ste«
Nizozemska zavarovalna družba za Ilvlienje
11 ILULUlIlJIlIl ss aa¥natti|lt¥0: ©»naj l, Aspernplatz I ::
se priporoča za sklepanje zavarovanj za življenje, rente, doto, za zavarovanja za čas vojaške službe po najugodnejših pogojih ter najnižjih premijah.
Znatna aMa tam to »II iktfi 375 niijnnt — haro k«m na 1110 stoli 112 Bilijonov Gener. zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradcu I., Schmiedgasse 40, k|cr strogo reclni, delavni sotrudniki vsak čas dobe dobre sluibe.
Nadzornik za Kranjsko :                                      (H
krila, kostume, plašče, pelerine,  predpasnike,
otroške oblekice
nlaščke, klobučke, havbice,  čepice,
higiieniciie potre&Stine za aovorojenčke
in  vsako  modno   blago  pošilja  na izbiro
M. Kristofič-Bučar
Ljubljana,  Stari trg it 9.
prw»   i£R.%^asi£0   n^ » ana .ar :ns tt «bt e:
is izvrševanje umetnega vezenja i trgovina ntn Cel
J. Repše & I.Ueršek
Ljubljana  —   Kongresni trg št. 5  —  Ljubljana.
Zaradi velike zaloge se pričeta dela prodajajo po tvorniških cenah.
Izvrševanje   društvenih   zastav   in   trakov   ter   vseh cerkvenih paramentov. Belo vezenje in predtiskarija.
Obćeznane nizke cene. Ugodni nakup božičnih daril. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
CJc$tilna
z irtou gospodarskim posinpism kegljiščem
se da t na?em,
Poizve   se    Dri    A«    Kosmaču   v Radovljici.           4655
Usitje zimske kože
dalje kože kune belice in zlatice  ter zajčja kože
kupuje po najvišjih dnevnih cenah
LeoioidTitar Dsnai.23 OUzre Oooaistra.63.
afw i        M   *L    Uhu     4a   r %«$£ i          -J ? *SŠ&   'f§   8L- 11 s£
s* w al as    ai    aja7 ai aa      ^aa t*t ib at aa ^aa«     ai   Heaa al hl
Konfekcija
za dame in deklice. BI  UZE.
Modna trgovina
UNiiia. Strifarleva uL l
Sslidno alago. nizke cene. Vzorci franko.
}Hod.blago
sukno, platno, garniture,  preproge, šerpe, rate, pieti Itd.
'9IDIOS HVAT
uaqzi ;>|;pA a in ipmost?| iijsfoAoiifmi a
MaV. aAO)||uiue|s  msfouaopoiufeu  oBo|ci oima*.  JBJ||!
H            llssP %Sat H II  **■# ■     I Ci                %& ^Pnul ^           P  H €3           S
Ceneje kakor od vsake razprodaje.
Briljantni prstani (pristni la) od 15 K naprej Diamantni prstani .   .... 10 .     • 14 kar. zlati prstani  .   •   • „3*50.     .
Briljantni nbani    .....60 B     B
14 kar. zlati uhani     .   .    . „ 3*50 9     a 14 kar. zlate zapestnice .    . »  18 „     „
14 kar. zlate zapestnice z uro od 80 K naprej Srebrne zapestnice z uro . „ 18 n n Srebrne tula zapestnice z uro m 20 w „ 14 kar. zlate damske ure . „ 20 „ „ 14 kar. zlate dam. ure z brilj. „ 48 „ n 14 kar. zlate dam. ure z diatn. „ 28 m     „
14 kar. zlate damske verižice od Id K naprej 14 kar. zlati   damski   collier .,    9 „     „ 14 kar. zlate moške verižice „  19 „     „ 14 kar. zlate moške nre.    . H 40 „     „ 14 m zlate m. ure z dvoj. pok. „ 60 „     „
Velikauka zalaga n. verižic, zlatih, minil! in nikljastiii, kakor vsi drug! v ribjo stroko spadajoči predmeti, pantte mamoraata ore itd.
Moje cene so stavljene tako nizko, da kljubujem   največji konkurenci  in nudim  sv&iim   cenienim   edtemalnem   naivečio   in   naionširneiso   famstvo.
H. Salte
slavna is rapialna trgovina. Glavni tro št. 25 'odnižia in tonia Sv. Petra cesta štev. 6
L Mil
Lastna prcto&olirana tnniu yrvMiti. — Tmoiška znamka JO". — Edino zastopstvo za Kranjsko tvornice ni Jenith".
Blagafna
Wertheimer, manjša oblika
se kupi
Ponudbe    poštni   predal štev.   92.
_—                                                                                                                                                              m
J. Zamlje n
čevljarski  mojster
v Lfublfasii, Urađls&e 4
izvršuje vsa čevljarska  dela   do   najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeluje   tudi   prave   fjorske  in telovadske čevlje.
Za   naročila  z  dežele   zadostuje   kot   mera iprposlan Čeveii.                245
FMal Pi
kakor   tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi
isigioiiia is topi
AH       • •       , đ
uri | a
oblastveno KoncesilooiraRa prodaja strop
279S            v LJubljani,
Seienburcjova ulica št« Si
Temnica na razpolago.
Zunanja    naročila    z    obratno    pošte
Zahtevajte cenike I
Z=»o<aj:-u.z:nica cki. pri^r.
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50, v lastni hiši.
Stanje vlog na knjižice, na tekoči račun ter razni kre-ditorii dne 31.  decembra 1911 približno 847 milijonov K.
Sprejema   vlOfgG   proti   lii»jni»llwiii»i    knjižicam,   katere    obrestuje   od   dne   vplačila   do   dne   dviga;    rentni   davek   plačuje   zavod   sam;
ViOge na obrestovanje v tekočem računu,  na giro-račun in proti  blagajniškim listom najugodneje.  —  Zavod
dovoljuje kredite v  tekočem  računu,  nadalje startu«,   hiue4ekarue,   earlu-ske, davčno iamstvene kredite, reutlmnue kredite Ud.,
eskomptira menice in deviae ter preskrbuje njih inkaso,
izdaja nakar"«, kreditna in priporočilna pisana do vsa triiSča tu- in inozemstva,
prodala m kupuje tu- in inozemske renta, aaatavnice, dalnlea in araiko ter daje
vestne nasvete pri nalao;an|u kapitala, izvršuje vse posle pri založitvi voiaake-tenitvonik kavotl, nadalje kavoil in vadil,
potrebnih za udeležbo pri razpisanih ofertih, sprejema vrednostne papirle v svrho njih akranmko ta uprave,
oddaja proti Ofjn|u in  vloanu sigurne  aamoakrambe  (Saie-Deposits) pod lastnim
naklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (preoijoze) v hranitev,
zavaruje srečke in izžrebanju podvržene vrednostne papirje proti   kurznej   izgubi
ter oskrbuje brezplačno revizifo izžrebajoČih efektov,
vnovčuje kupone, izžrebane vrednostne papirle in valute,
dovoljuje produime na Mape, vrednostne papirle ter sprejema borznn naročila
aa tu- in inosemske borze, preskrbuje   za   svoje   komitente   trgovsko   inlormaci|e   na vseh   tu-  in inozemskih triiŠčih, itd. itd
Centrala aa Duna)u; Podružnice: Irtcam, arogoaie, !■■>, Cotovoci Banmal IX, roldkirek, Jabiajaice, Oorica, lnomoat, Karlovi vari, Liberce, J%---------                  Ljubljana, Lvov, Mar. Ontrava, Olianac, Črpava, Pili Pra««, Tapltea aa CaUtan, Trat, WaraadorL ===== B[