AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 192 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 16TH, 1932 LETO XXXIV-VOL. XXXIV Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah "Strah" v Pewaukee, Wis. Nedeljski Milwaukee Journal je prinesel na prvi strani dolgo storijo o "strahu," ki baje vznemirja lastnike in prebivalce stare hiše ob Pewaukee jezeru, fjoznane pod imenom "Octagon House," ki je bila1 zidana še v dobi Civilne vojne. Poslopje je sedaj last .Mr. in Mrs. Joe in Mary Zupet, ki sta sestra ozir. svak slov. odvetnika Mr. Al vin Glojeka. Kakor je povedala Mrs. Zupet poročevalcu "Journala" slišijo prebivalci hiše vsako noč-točno 10 minut pred 11. uro težke korake, ki počasi in enakomerno coklja-jo iz zgornjega nadstropja navzdol po stopnicah do vrat, ki vodijo na vrt, in pred katerimi 'strah' vedno postoji ter jih potem zaloputne za sefyoj. Usodne stopinje se čujejo vsak večer točno ob isti uri in so jih čuli že vsi. "Strah" pa očiviclno dobi "mrzle noge," kadar se v hiši nahaja večja družba. Tako je v soboto zvečer zaman pričakovala družba prijateljev usodne ure in "strahu." Ni ga bilo. Imel pa je ta strah za posledico, da so začeli nekoliko natančneje pre-iskavati staro poslopje, kakor poroča Mr. Glojek, in odkrili v tleh pod sedanjo garažo tri velike, doslej neznane sobe, ki so bile zazidane. Govori se tudi, da je v hiši zakopan zaklad, katerega baje straži skrivnostni nočni obiskovalec. "Journal" je prinesel tudi sliko starega, veličastnega, v osmerokotu zidanega poslopja, katerega notranjost sta Mr. in Mrs. Zupet preuredila in opremila z vsemi modernimi pripomočki in udobnostmi. Mr. Zupet pravi, da ne verjame v strahove, a na vprašanje reporter j a, če je tudi on kdaj slišal te zagonetne stopinje, ni hotel odgovoriti. Zadevo s "strahom" preiskujejo zdaj naprej, dokler ga ne dobe v pest ter ga primejo za ušesa. Te dni je otvoril v Chicagi svoj odvetniški urad Mr. Frank R. Drašler, ki je študiral pravo v Ljubljani, Dunaju in v Ameriki. Rojen je bil v Ameriki, toda je perfektno zmožen slovenskega in angleškega jezika. V Calumetu, Michigan, bo ta mesec praznovalo 50 letnico obstanka najstarejše slovensko podporno društvo — društvo sv. Jožefa, pripadajoče Slovensko-Hrvatski Zvezi. Slovenska naselbina v West Allis, Wisconsin, je dobila svojega prvega slovenskega zdravnika, v osebi dr. Martin C. Malenšek, ki je bil vzgojen istotam. Starši dr. Malenška so prišli iz okolice Novega mesta, in so se najprvo naselili v Ely, Minnesota, kjer je bil rojen Malenšek. j Družina se je leta 1906 preseli- j la v West Allis, kjer biva še danes. Oče je umrl leta 1925, živi Pa še mati, rojena Skala, trije bratje in ena sestra. Bratje so Joe, ki je policijski uradnik v West Allis, John, ki se nahaja v Chicagi, in Matt, doma pri materi. Doktor Malenšek je stav 28 let in govori lepo in rad slovenski jezik. -o-- Na počitnicah Mr. in Mrs. John Komin, 1006 E. 76th St., Mici Komin in Mrs. Koprivec, 1007 E. 76th St. so se Podali na počitnice v Forest City, Penna. * Novi romunski vodja vlade ■ie Vaida-Voevod. * Angleški prestolonaslednik se je podal na daljše potovanje. Štrajk farmarjev se širi. Farmarji na straži s pi-keti. Prazna tržišča Des Moines, Iowa, 15. avgusta. Farmarji v tej državi so pred enim tednom zaštrajkali in izjavili, da ne bodo pošiljali več j blaga na trg, dokler vladajo tako nizke cene za farmarske pridelke. Štrajk farmarjev se dg^oma že občuti. V mesto Sioux City, kjer je velika farmarska tržnica, je dospelo včeraj samo 8,500 I glav živine,' dočim je prišlo tja 1 pretekli teden 6,500, in na isti dan pred enim letom 8,300. Stotine farmarjev čaka ob glavnih cestah, da prepreči dohod trulcov s poljskimi pridelki v mesto. Oblasti se boje, da pride do nemirov, kajti farmarji grozijo in i bojkotirajo. Mleko zaplenijo, j kjerkoli se pojavi in ga zlivajo v i jarke. Oblasti v Sioux City so pooblastile 100 brezposelnih, da poslujejo kot posebni deputiji šerifa. Govorilo se je že o sklicanju narodne garde in o obsednem stanju. In poroča se, da so dobili veselje do štrajka tudi farmarji v North Dakoti, Minne-soti in Illinoisu. Farmarji mislijo vzdržati najmanj 3'0 dni. Do nasilja doslej še ni prišlo. -o- Prohibicija mora biti Washington, 15. avgusta. Naj govori predsednik Hoover glede prohibicije kar hoče, generalni zvezni pravdnik Mitchell je pa mnenja, da se prohibicija mora spolnovati, dokler se nahaja še v postavnih knjigah. Mitchell je izjavil, da dobiva njegov urad tisoče pisem, v katerih izjavljajo ljudje, da se prohibicija ne bo več spolnovala, ker sta obe politični stranki se izrekli proti njej. Te dni je Mitchell naslovil dolgo okrožnico na vse zvezne pravdnike, prohibicijske agente in maršale Zedinjenih držav, da gledajo, da se prohibicija spolnuje, kot se je doslej, in da se mora strogo kaznovati vsak prestopek prohibicije. Walker resignira? Philadelphia, 15. avgusta. Tukaj šni časopis "Record" trdi, da je dognal iz najboljših virov, da i bo newyorški župan Walker se 'odpovedal svojemu uradu v teku nekaj dni, predno bo governer Roosevelt se odločil glede njega, župan bo resigniral z izgovorom, da po obstoječih postavah mu ni mogoče dobiti poštene tožbe in nagovora. Zastopnik Walkerja, odvetnik Curtin, je pa izjavil, da I to ni resnica. Naši Amerikarici se vračajo Z obiska v stari domovini sta 'se vrnila Mr. Anton Baraga in Mr. Anton Tomažič. Mr. Baraga je obiskal svojce v Grahovem pri Cerknici in tamošnji okolici, Mr. Tomažič pa, v Ilirski Bistrici. Oba se pohvalita, da je v domovini jako prijetno in sta se težko ločila od rojstne zemlje. jSeve, pili ga niso nič, kje?! Vest iz domovine V Malih Dolah na Dolenjskem je preminul posestnik Anton Godec, po domače švčrkarjev, v starosti 83 let. Tam zapušča ženo, dva sina in dve hčeri in brata Josepha, v Ameriki pa dve j hčeri, Fannie, omoženo Kinkof 1 in Rosie, omoženo Gombač. Bodi iranjkemu rahla domača zemlja! Pobožni ljudje Vodstva katoliških cerkev v Clevelandu poročajo, da je bilo včeraj, na dan Velikega šmarna, pri raznih službah božjih nad 1100.000 liudi navzočih. V športu je stric Sam vedno prvi Vprašanje, če je saloon tudi privatno stanovanje Washington, 15. avgusta. Predsednik Hoover je v svojem sprejemnem govoru omenil, da je za odpravo prohibicije, toda je odločno proti saloonom, proti — gostilnam. S tem je hotel povedati, da je sicer za pijačo, toda kuha naj se na domovih, kot do-sedaj ,prodaja naj se na domovih, skratka privatne hiše in stanovanja naj se spremenijo v sa-loone. Odlični in učeni odvetniki v Zedinjenih državah so se sedaj oprijeli vprašanja, da doženejo, kaj je pravzaprav "saloon," ali po domače krčma, gostilna. In vsakdo ima pri tem drugačno mnenje. Vse v Ameriki je za pijačo, vse! bi rado pilo in tudi pije, toda kje bi pili, o tem se ne morejo zediniti. Pojavile so se ženske, ki so odločno proti temu, da bi "dedci" doma pili, ker je to nespodobno za otroke. So pa tudi ženske prišle na dan, ki zagovarjajo idejo, da mora "dedec" biti doma in dihati pijačo, ker v saloone ga prav gotovo ne pusti. Toda kaj je "saloon," kaj pomeni ta beseda? O tem si belijo glave danes najbolj znameniti odvetniki v Ameriki, ki se razumejo na ustavo. Ali je "saloon" prostor, kjer se toči bodisi kakor-šnakoli pijača,? Ali je to prostor, kjer se toči le žganje in pivo, ali je to domača sprejemna soba, kuhinja ali obednica, kjer se zbirajo možakarji, pa tudi ženske in uživajo pijačo, suho ali mokro? Kaj je torej saloon? Povprečni Amerikanec si predstavlja saloon kot prostor, v katerem se nahaja dolga točilna miza, spredaj s podstavkom za noge, kadar se tresejo, z ogromnim ogledalom, da se ljudje v njem gledajo, kadar so všk, s prostim prigrizkom, s slikami napol golih žensk po ste- nah, s strežniki v belih predpasnikih, itd., itd. To je ameriški saloon. Toda če se v takem prostoru ne sme prodajati pijača, kaj pa z modernimi spikizami, butle-garnisami, prostori, kjer se dobiva v časih prohibicije, javno in skrito, vsakovrstna pijača? Kaj pa hoteli, apartment hi'še, pa tudi priprosto stanovanje delavca, kjer se ob vsakem času dobi požirek, tak ali tak. Ali so to salooni? Učeni ameriški odvetniki, trdijo, da je "saloon" prostor, kjer se prodaja opojna pijača. Zopet drugi odvetniki so mnenja, da je saloon sploh vsak prostor, kjer se ne prodaja samo pijača, pač pa se tudi pijača dobi zastonj. Saj so tudi v saloonih iz pred-prohibicijske dobe krčmarji radi "tretali" svoje goste. In ako je saloon prostor, kjer se dobi, uživa in prodaj^ ali podarja opojna pijača, je torej saloon vsaka hiša, vsako stanovanje, vsak prostor, kjer si žejni potolaži žejo. In če je Hoover proti saloonom, je torej proti vsakemu prostoru, kjer'bi se postavnim potom dobila pijača. Hoover j a so vprašali, da jim razloži, kaj misli z besedo "saloon." Pa je zamahnil z roko in rekel: "Amerika ima dovolj bistrih državnikov, ki bodo rešili to vprašanje." Toda noben "bister državnik" se ni še pojavil doslej, ki bi rešil to vprašanje, dočim se splošno trdi, da ne bo več par mesecev, ko bo dobro pivo in vino dovoljeno. Kaj potem? Postava bo narejena, da se pijača ne sme prodajati v saloonih. In saloon je prostor, kjer se prodaja opojna pijača? Kje ga bodo Amerkanci prodajali, v zraku, pod zemljo, na prostem, v gozdovih ali kaj? Sloviti clevelandski odvetniki so včeraj označili ime "saloon" sledeče : Homer H. McKeehan: Ime saloon predstavlja prostor, kamer zaide mož in se ustavi, dokler hoče, pije kolikor hoče in odide kadar hoče. To je ustavni izraz za te vrste prostorov. Newton D. Baker: "Po mojem mnenju je to prostor, k j else prodaja opojna pjača, ki se mora spiti na mestu, in kjer se absolutno ne prodaja noben živež." Harvey S. Yooder: "Saloon je sprejemna soba ali parlor. | Beseda prihaja iz Anglije. V Ameriki razumemo pod besedo "saloon" prostor, kjer se ga človek lahko "nažehta," in sicer postavnim potom. Toda pri tem jet "trubel." Spikizi je tudi saloon, toda dočim je saloon neka-^ ko pol-uraden, je spikzi izven reda. Kaj je saloon, naj odločijo oni, ki so za povratek opojne pijače. Mi suhači bomo podpirali Hooverja, ker je najboljši kandidat." Frank Gentsch: "V ameriški ustavi ni nobene besede o sa-Iconu. Torej ni prepovedan in narod ga lahko upelje. Kar se tiče Hooverja in njegovih sa-loonov je vse skupaj šviga-sva-garija. Mokrim republikancem na vzhodu pravi, da bo odpravil prehibicijo, suhaškim pristašim pa slika gorje saloona, in tako misli, da bo spravil vse skupaj pod en klobuk. Hoover je spravil ime saloon v javnost, in Hoover naj reši to vprašanje." In tako, dragi čtatelj, sedaj veš, kaj je saloon. Besedo ima sedaj Jaka. --o- Vabilo k skušnji Igralci in igralke igre "Muče-niška smrt sv. Neže so vabljeni, da pridejo k skušnji nocoj večer ob 8. uri. Prosi se točnosti. Duhoven Cox vodi armado brezposelnih na konvencijo tretje stranke l Pittsburgh, Pa., 15. avgusta, širom Amerike znani katoliški duhoven, Rev. James R. Cox, ki je pred več meseci pripeljal 10,-000 brezposelnih v glavno mesto, vodi danes drugo armado brezposelnih na konvencijo v St. Louis. To je armada modro-srajčnikov, kot jih imenujejo, in ki pripadajo "brezposelni-svo-bedni" stranki, ki je imenovala Rev. Coxa za predsedniškega kandidata. Iz Pittsburgha se je odpeljalo 200 avtomoblov in tru-kov, na katerih se je nahajalo nekako 15,00 mož, žen in otrok. Komunisti so izbrali odhod mo-drosrajčnikov za svojo reklamo, toda pohodniki so raztrgali plakate komunistov, kakor hitro so jih dobili v roke, na drobne kose. Kakih 500 nadaljnih avtomobilov se zbira v Pittsburghu, da odpelje za prvo karavano. V St. Louis nameravajo dospeti v torek, dočim bo konvencija ot-vorjena v sredo. Truki vozijo s seboj ležišča in živež. Nihče izmed te armade brezposelnih ne bo beračil po potu. Med brezposelnimi delavci je "Father Cox" silno priljubljen. -o- V cerkvi ustreljen Cincinnati, Ohio, 15. avgusta.. Mlad fant, 23 letni Wm. Tisch-bein, Član znane bande izsiljevalcev, je bil danes ustreljen pred oltarjem neke katoliške kapele od pomožnega šerifa v trenutku, ko je čakal, da dobi $2'00, za kar bi vrnil za $2000.00 vredne ukradene cerkvene obleke. Iz Mount Vernon tehničnega zavoda za katoliške dečke je bilo ukradene obleke, plaščev, alb, pregrinjal, paramentov in enakega, v vrednosti $2000. Bandi-ti so pisali pozneje zavodu, da mera poslati enega duhovna v gotovo kapelo, kjer naj izročijo $200, da se vrne ukradeno blago. In zagrozili so, da zažgejo vse poslopje, če ne dobijo denarja. Toda namesto duhovna je poslal zavod šerifa Gau, ki je pozval roparja, da zlepa vrne ukradeno, toda Tischbein je napadel šerifa in slednji je potegnil revolver ter ustrelil fanta na mestu. Kot se poroča, je bil do-tični fant sam gojenec omenjenega zavoda pred dvema letoma, in so ga iz zavoda morali odpustiti radi nepokorščine. Nabrani davki Do včeraj popoldne so davkoplačevalci plačali vsega skupaj $25,345,565, in pričakuje se, da kar pride še po pošti in kar bodo danes še spravili skupaj, da bo skupna svota plačanih davkov znašala nekako $26,000,000, ali 72 procentov. Ljudje so zaostali z nekako desetimi milijoni dolarjev. Kopec je umrl 19 letni Stanley Kopec, 3496 E. 76th St. je podlegel poškodbam, katere je dobil, ko je bil obstreljen od policista. Policist Mead je dobil Kopca, ko je napadel neki zakonski par in ga izropal. Kopec je v družbi z nekim drugim banditom napadel. Arthur Skoogha in njega( mlado ženo, nakar sta oba ban-; dita prizadljala silo mladi ženi. V tem je prišel policist Mead in začel streljati, potem ko je hotel Kopec tudi policista, ki je bil v civilni obleki, izropati. Tovariš Kopca je pobegnil. Socialist Thomas ne veruje v zmago v 1932, ampak v 1936 New York, 15. avgusta. Na predvečer svojega pohoda po Zedinjenih državah, ko bo govoril v skoro sleherni državi Unije, naznanja Norman Thomas, socialistični kandidat za predsed-j nika Zedinjenih držav, da letos socialisti ne bodo zmagali, toda je poln upanja, da prinese leto 1936 socialistom zmago v Ameriki. Leta 1928, ko je bil Thomas tudi kandidat, poleg Hooverja in Smitha, je dobil vsega skupaj 267,000 glasov ali niti pol procenta vseh oddanih glasov. Letos pa, ko kandidira Roosevelt in Hoover, pričakuje Thomas nekako 2,000,000 glasov ali nekako pet procentov vseh oddanih glasov. Toda Thomas se ne zmeni dosti za številke. Namigne z rameni in pravi, da 2,-000,000 volivcev ga ne more izvoliti. Toda na ustnih mu kroži energičen smeh in poln prepričanja in značaja govori o uspehih in napredku socialistični stranke. "Mi skušamo narediti socializem popularen v Ameriki," je rekel, "in to nam je bolj pri srcu kot pa Hoover in Roosevelt. In če bomo letos dobili par milijonov glasov, tedaj bomo imeli v letu 1936 ravno tako priliko izvoliti predsednika, kot jo imajo demokrati in republikanci." Norman Thomas je bil pred 14. leti presbiterijanski pastor, pa se je odpovedal poklicu in se podal na politično polje, na katerem se udejstvuje kot vodja socialistov. ---o-- Mi se pripravljamo Komu ni še v spominu dan 16. februarja, 1932, ko je "Ameriška Domovina" priredila največjo predstavo v zgodovini slovenskega Clevelanda V S. N. Domu, in to v prid brezposelnim rojakom. Skoro $1300.00 je prinesla dotična predstava za naše potrebne družine, in stotine družin je dobilo za več tednov potrebne hrane. "Ameriška Do-movna" je tedaj pokrila vse stroške, da je toliko več bilo pre-i ostanka za one, ki so potrebni. Depresija pa, ki se nahaja med nami vsemi, ni še prenehala, pač | pa je pričakovati, da bo zlasti letošnjo zimo pritiskala huje, kot kdaj prej, in bo treba ponovno apelirati na usmiljena srca za pomoč. Mnogo jih je, ki še kaj imajo, ki delajo, mnogo jih je, ki nimajo ničesar, in tudi če začnejo danes delati, jih bo vzelo leto ali več, da samo dolgove poplačajo. Zato je "Ameriška ' Domovina" sklenila prirediti v zgednji sezoni, 25. septembra; v Slovenskem Narodnem Domu mično predstavo z igro "Domen," polno narodnega kmečkega značaja, šaljivk, resnosti in lepega petja. Ves dobiček te prireditve se bo ponovno obrnil v prid naših slovenskih potrebnih družin. Občinstvo opozarjamo na to sijajno predstavo, o j kateri bomo od časa do časa več poročali. Na obisku Iz Barbertona sta prišli včeraj na obisk v Cleveland družini 1 Mr. in Mrs. Rataj in Mr. in Mrs. ! Divjak. Za Mrs. Rataj je bil včeraj pomemben dan, "ker je poteklo ravno 27 let, kar je prišla iz starega kraja, iz Dolenje vasi pri Cerknici. V vseh teh letih pa je ostala zavedna Slovenka in je prišla tudi kupit no-ve čevlje v slovensko trgovino [Frank Suhadolnika. if There A^E X AMY ) ■ YOU ^ELLOVAJS PLAY, J X LET __J--"""" "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY N1WBPAF1R Published dally except Sunday* and Holiday« NAROČNINA: Ca Ameriko In Kanado na leto ISJt Za Cleteland, po polti, celo leto «7.00 Ea Ameriko in Kanado, pol leta $1.00 Za Cleveland, po pottl, pol leta tlBO Za Cleveland po raznatalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamema itevllka ■ cente. Via plama, dopise ln denarne pošlljatve naslovite: Ameriška Domovina, «117 BI Olalr Ave., Cleveland, O. Tel. HSnderson 0888_ JAMES DKBKVKC and LOOTS J. PIRO, Idltora and Publishers Entered as second class matter January 6th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March Srd, 1871. No. 192, Tue., Aug. 16th, 1932 Kam bodo šli suhači? Pri letošnjih predsedniških volitvah bo prohibicija poražena ali pa bo še enkrat zmagala. Redkokdaj v zgodovini ameriške republike se je narod za en problem tako zavzel, bodisi za ali proti, kot se je letos glede prohibicijskega problema. Položaj je danes tako daleč, da ni več cincanja glede tega vprašanja. Vsgk državljan je pri zavesti, da izjavi, ali je za prohibicijo, ali je proti. 13 let prohibicijske tiranije je vsakomur odprlo oči. In kot nekdaj v letih od 1855 do 1861, ko se je šlo za problem suženjstva v Zedinjenih državah, in je bil ves sever proti, ves jug za, tako bo tudi letos prohibicijsko vprašanje rešeno, ker se je prohibicijski problem skristaliziral tako, da ga sleherni razume. Kar se tiče demokratske stranke, je vsak državljan že na jasnem. Narodna konvencija demokratske stranke se je izjavila za takojšno odpravo prohibicije, uvedbo pive in uničenje 18. amendmenta k ameriški ustavi. Enako se je izjavil tudi zastavonoša demokratske stranke, predsedniški kandidat Franklin Roosevelt. Pri republikanski stranki je pa položaj bolj zapleten. Narodna konvencija republikanske stranke se je zelo kla-verno izjavila, da je pripravljena, da se 18. amendment prepusti ljudskim konvencijam na glasovanje, kar pravzaprav ne pomeni nič, ali pa dolgo vrsto let uradnih spletk in politiziranja s prohibicijo. Na drugi strani je pa zastavonoša republikanske stranke, predsedniški kandidat Hoover povedal, da je za odpravo prohibicije s tem pridržkom, da zvezna vlada obdrži nadzorstvo glede prohibicije v onih državah, ki jo želijo imeti, in da se gostilne pod nobenim pogojem ne smejo vpeljati. V tem oziru je šel Hoover nekoliko dalj kot pa konvencija republikancev. Tako so prišli republikanci do nemoralnega stališča, da njih platforma pridiga drugo pridigo, kot njih kandidat. Republikanci so tozadevno sedaj razdvojeni, in ne vedo, ali bi sledili Hooverju za odpravo 18. amendmenta, ali bi sledili načelni izjavi svoje stranke. No, to bodo republikanci še nekako prenesli, toda kaj bodo storili suhači sedaj, je pa uganjka, kakoršnje še niso imeli. Suhače je zaletela Hooverjeva nevihta sredi travnika brez vsakega dežnika. Do zadnjega trenutka so pričakovali, da se bo Hoover postavil in izjavil za nje. Številni obiski suhačev v Beli hiši predno je Hoover spustil svoj govor v javnost, so pričali o tem. Toda sedaj so suhači brez stranke, brez voditelja, brez programa, brez platforme, brez armade in poveljnikov. Roosevelt je za takojšno odpravo prohibicije, enako tudi demokratska platforma. Hoover je za odpravo prohibicije, republikanska stranka pa za delno odpravo. Komu bodo danes ameriški suhači torej poklonili svoje glasove? Da omenjamo ta nezaslišan slučaj je potrebno, kajti pomniti moramo, da suhači še vedno razpolagajo z najmanj 10,000,000 glasovi pri narodnih volitvah. Ali bodo suhači sedaj razdelili svoje glasove med demokrati in republikanci in se tako vdali v "božjo voljo," ali pa bodo šli in ustanovili tretjo stranko? Oboje je pogubonosno za suhače, kajti razdeljeni glasovi med strankami jim ne koristijo nič, ako pa gredo in Volijo za tretjo stranko, tedaj se bo zgodovina ponovila, in suhaška stranka bo žalostno poginila na bojišču, kot je dosedaj še vedno vsaka tretja stranka, pa naj se poganja za te ali one ideje. Končno pa bi bilo zanimivo vedeti, kaj je Hooverja, tega odločnega pristaša prohibicije, pregovorilo in napotilo, da so je izjavil proti njej? Leta 1928 se je izjavil o prohibi-ciji, da je plemenita preskušnja, ki ima blagodejne posledice za ameriški narod. Leta 1931, ko je poslal poročilo Wick-ershamove komisije kongresu, je zastopal še isto stališče, da je komisija bila proti prohibiciji. In ko so republikanski ma-tadorji letos delali narodno platformo v Chicagi, jim je zagrozil Hoover, da ne smejo iti dalj, kot da se izjavijo, da se glasuje glede prohibicije* Toda med 1. julijem in 10. avgustom se je Hoover premislil in prišel na dan zoper prohibicijo. Najbrž bo tako, kot je pripomnil humorist Roger's: "Hoover je sprevidel, da raste na polju mokrih bolj sočna detelja, pa jo je ubral k mokrim, pustivši suhače na suhem polju, katerega so opustošile kobilice!" ena velika družina skupaj. Pri kosilu nam je igrala naša godba. Na programu so bila raznovrstne igre: žogomet, rokoborbe, dirka s čolni po jezeru in pa vrv so vlekli čvrsti fantje in možje. Možje so premagali fante, na kar so bili jako ponosni. Da pa ne boste mislili, da imate samo v vaši metropoli Slovenca, ki je že marsikaterega namlatil v rokoborbi, vam. povem, da se tudi v Girardu postavimo v tem oziru. Imamo tukaj mladega Slovenca, kateremu se obeta še velika bodočnost, ako se bo držal tako dobro tudi naprej. To je Mr. Joe Rome, star 21 let. Starši so mu umrli v njegovi zgodnji mladosti, pa je poleg vseh težkoč zrasel v čvrstega in pogumnega fanta. Na našem pikniku se je spoprijel z Italijanom, ki se šteje kot prvak v rokoborbi v našem okraju. Ali naš Jože ga je porazil lansko leto. Za letos se je pa Italijan dobro pripravil, da odnese zmago nad Slovencem. Toda se je jako zmotil. Naš Jože ga, je v prvi rondi potolkel, da se je komaj pokonci spravil in ni bil več pripravljen za nadaljno rokoborbo. Našega junaka so pa dvignili na rame in tako smo Slovenci pokazali, kaj premore naša pest. Jaz sem se podal z nekaterimi prijatelji proti Clevelandu, kjer smo se ustavili v gostoljubni hiši Mr. Plevnika in Mr. Kauška. Pridružila sta se nam tudi Mr. Anton Grdina in Mr. škufca, ki je na Grdinovi farmi. V tej družbi smo se prav prijateljsko pomenili in Mrs. Plevnik nam je postregla še z dobro večerjo, za kar ji iskrena hvala. , Tako se je naš piknik zaključil za letošnje leto. Danes smo pa zopet vsi pri delu. Pozdrav vsem skupaj, John Dolčič. ko dobo tednov, razen če se da pismeno naznanilo odslovljenja poprej. Nisem spisal vse pogodbe ker je precej dolga, ampak vse točke, ki se tičejo dobe službe so napisane. Omenjeni nas vprašuje, če bi lahko tožil kompanijo, ker ga je odslovila. On je mnenja, da bi morali zahtevati njegov podpis, predno ga odslovijo. To nikakor ni res. Pogodba, kakor je razvidno, garantira službo za dobo dveh tednov. Ta služba se avtomatično ponavlja vsaka dva tedna, razen če obvesti kompanija pismeno uslužbenca, da je odslovljen. V slučaju, da kompanija ni pismeno obvestila uslužbenca, potem bi bil opravičen zahtevati zaposlitev še za nadaljna dva tedna. Več pa ne more zahtevati. Vprašanje: Pred tremi leti se je ponesrečil moj mož v tovarni in je bil precej poškodovan, tako da je bolehal skoro pol leta, predno je šel nazaj na delo. Od tistega časa je izgubil vso moč v rokah, da ne more nobene težje stvari vzdigniti. Kompanija mu ni ničesar plačala za odškodnino, ampak mu je dala za nekaj časa neko lahko delo, potem ga je pa — odslovila. Ali bi mogla tožiti kompanijo za odškodnino? - H. J. Odgovor: Ne vem, zakaj ljudje ne store pravilne korake takrat, ko se jih lahko stori. Prihajajo pa potem, ko je prepozno. Kadar se kdo poškoduje pri delu, pomnite, da morate vložiti pritožbo na Industrial Commission of Ohio v dveh letih po dogodku. Če tega ne storite, potem ne morete več tožit. Postava pravi dobesedno : kdor spi na svojih pravicah, jih izgubi. Tako H. J. ne more v tem oziru ničesar napraviti. Vprašanje: Nekdo mi je plačal s čekom, ki pa ni bil dober. Kaj naj storim? — G. L. Odgovor: Najboljše je, da vzamete ta ček v urad policijskega prosekutorja na Payne Ave., ki bodo preskrbeli za goljufa, ki vam je dal ničvredni papir. To je zločin, ki ga kaznuje država. Pravni nasveti Piše Frank V. Opaskar ■ DOPISI NEKAJ POSEBNEGA IZ GIRARDA Girard, O.—Naša tovarna,, The Ohio Leather Co., priredi za svoje delavce vsako leto piknik. Letošnji piknik se je vršil v bližini Clevelanda, v parku pri Geauga jezeru. Piknik se je vršil v Četrtek 11. avgusta. Posebni vlak Erie železnice je odpe- j ljfl veliko število delavcev in | njih družin. Nekateri smo se pa ! odpeljali na piknik z avtomobili. Vseh izletnikov je bilo okrog tisoč. Vožnja od Girarda do parka je dolga 50 milj in jako lepa : vseskozi. Park je lepo urejen in pa jako čist v vseh ozirih. Imeli smo se jako dobro. Vse je bilo veselo. Krasen dan je mnogo pripomogel k finemu razpoloženju. Lepo je bilo videti, ko se je' naš predsednik, Mr. W. 'G. Lomard z drugimi uradniki v veselem razpoloženju kretal v družbi svojih delavcev. Ponosni smo nanj, ker še nismo občutili te velike depresije, kot jo je toliko naših rojakov in drugih delavcev vsepovsod. Bili smo kot i . . . ■ ' ■ Ponavlja se skoro,.-vsak dan, da kdo vprašuje, ako bi mogel kaj napraviti kompaniji, ki ga je po večletnem delu odslovila. Ni prav, da je človek brez pomoči, ko je pustil svoja najboljša leta kot delavec pri kaki kompaniji in sedaj ko je star, ga odslovijo. In vendar se redko zgodi, da more tak nesrečnež kaj napraviti v takem slučaju s kompanijo. Po-stare ne preskrbe za take slučaje, razen v slučaju, kjer spisana pogodba predpisuje dobo zaposlen ja. V takem slučaju delavec lahko toži kompanijo, če je odslovljen prej, kot pa predpisuje pogodba in sodnija mu bo dovolila odškodnino. Da je pa, tudi v takih slučajih težko kaj napraviti, nam dokazuje vprašanje, katerega nam je stavil nekdo v današnji koloni. Zaposlen je bil pri neki kompaniji pod pogodbo in sedaj so ga odslovili. Pogodba se bere v angleščini takole: The — Company hereby employs the undersigned for a period of 2 weeks from this date to perform the work for the company which as of this date has been assigned to the employee, and agrees to pay the employee for such work at the rate of wages established by the company as of this date in respect of such work. This obligation of employment shall be binding upon the company unless its factory in which the employee is employed shall be closed by reason on fire or ether unforšeen causes. At the expiration of such term of employment or any renewal thereof this contract shall be considered renewed for a like number of weeks, unless written notice to the contrary is given by either party to the other. Izčrpek v slovenščini: Družba s tem ne jame podpisanega za dobo dveh tednov, da bo delal za to družbo delo, njemu danes odka-zano, po ceni, plačljivi za to delo. Ta pogodba bo veljavna, razen če bi tovarna pogorela ali p?, bila porušena iz neznanih vzrokov. Po preteku dobe zaposlen j a je ta pogodba ponovljena za ena- Vesti iz domovine —Rimske izkopanine pri št. Jerneju. Posestnik Franc Keg-ljevič z Brezovice je oral na njivi na Grbah. Naenkrat je plug s tako silo zadel ob trd predmet, da ga je vrglo iz razora. Orač je ustavil živino, pogledal po neljubi oviri in z začudenjem ugotovil, da je plug zadel ob staro, od rje že precej razjedeno sulico, šlem od čelade in lončeno posodo, polno zogljenelih kosti in oglja. Vse je bilo še dokaj dobro ohi'anjeno, le glinasta posoda, žara, se je ob sunku orala zdrobila na več kosov. Bila pa je izdelana po načinu sodobne lončene posode, očividno s pomočjo lončarskega kolovrata, in lepo okrašena z rdečimi črtami in okraski. Najdeni predmeti so bili najbrž položeni v grob kakega rimskega vojaka, ki pa skoraj gotovo ni bil osamljeno pokopan, temveč se v okolici in v večji globini zemlje nahaja gotovo še več sličnih grobov. Na jesen, ko bo omenjeni posestnik spravil pridelek z njive, hoče še nadalje kopati in temeljiteje raziskati svet in grobišče na vzvišeni, izredno lepi in prisojni legi. V šentjernejski dolini hra'ni zemlja v sebi še mnogo znamenitosti iz prejšnjih časov, kajti tu so bila številna rimska selišča in celo večje in znamenito mesto Crutium. Pokojni Ignacij Kušljan, znameniti starinoslo-vec-samouk, je izkopa}, nešteto zgodovinsko važnih predmetov in jih je v predvojni dobi oddajal dunajskemu, deloma tudi ljubljanskemu muzeju. Mož je vedno poudarjal, koliko znamenitosti še hrani Šentjernejsko polje, koliko za narodno zgodovino neizrabljenega bogastva še leži v zemlji; vedno je"hrepenel, da bi nadaljeval započeto delo in zlasti še raziskal grobišča na Mihovem, toda, žal, mu je ne-dostajalo sredstev, da je končno tudi sam omagal in legel v prezgodnji grob. * Tako sta s Kušljanom in Peč-nikom legla v grob dva pripro-sta, slovenska kmeta starino-slovca, ki sta, kljub nedostatni izobrazbi, izvršila ogromna dela in rešila pozabi nešteto predmetov iz prejšnjih časov, žal, da nam novejša doba več ne rodi tako priprostih, bistroumnih in za to stroko zgodovine tako idealno navdahnjenih mož. —Strela je povzročila smrt 70 letne ženice. Iz Velenja poročajo : Po daljši suši, ki že kaže po poljih posledice, smo v soboto popoldne vendarle dobili nekaj dežja. Ni pa prišel sam, ampak spremljale so ga strele. Na njivi poleg Oblišarjeve domačije v Zabrdem pri Velenju so hitele žan j ice, da bi še pred nevihto požele in spravile zadnjo rž domov, ko je naenkrat strela urfezala v jablano, stoječo tik Oblišarjevega gospodarskega poslopja. Silovit zračni pri- ------- —- i tisk, ki je sledil udaru strele, je ubil 70 letno Jero Makovo, do-čim je njene tovarišice samo hudo prestrašil. —V Prlekiji divjala toča. Pasji dnevi, o katerih že ljudski pregovor pravi, da nosijo točo, so nas obiskali takoj s pričetkom 23. julija z neurjem in točo, kakor je v nekaterih krajih Prleki-je še ne pomnijo. Kar štiri župnije. Polenšak, Sv. Lovrenc v Slov. goricah, Sv. Tomaž pri Ormožu in Malo Nedeljo je zadela ta šiba božja ter napravila ogromno škodo po poljih, sado-nosnikih in vinogradih, katerw je temeljito oklestila. Ves dopoldan se je pripravljalo k nevihti, popoldne proti peti pa je jelo vreti v ozračju, da se je ljudi polastila groza. Kar na suhem se je nato vsula toča ter padala kakih 20 minut, debela kot orehi. Sreča je bila, da ni bilo viharja, ki bi ledena zrna še z večjo silo zabijal. žalostno je bilo po nevihti gledati polja in sadonosnike. Koruza vsa scefrana, krompir in povrtnina zbita v tla. K sreči so ljudje že spravili žito, ker bi ga drugače toča omlatila na njivi. Posebno je ljudi prizadela škoda na sadju; Od obile sadne letine, ki je tako lepo kazala, so si ljudje letos obetali nekoliko zboljšanja, sedaj pa je toča uničila vse upe. Kar ni zbito z drevesa, je tako obtolčeno, da ne bo za trgovino. Hudo je tudi po vinogradih. Zanimivo je, kako je neurje divjalo v razmeroma ozkem pasu, kakor je plul usodepoln oblak, iz katerega se je sipalo ledeno zrnje. Najbolj so prizadeti bratislavski zasadi, Lešnjako-vec, Ručmanci,' Senčak, Novi vrh, Moravci in Moravski vrh. —Strašen vihar na morju. V okolici Splita je divjal na morju velik vihar. Strašen orkan je blizu Makarske napravil veliko nesrečo. Zgrabil je ladjo ve-letrgovca Andreja Mrčiča iz Metkoviča in jo prevrnil. Andrej Mrčič je dan prej na svoji jadrnici odplul iz Metkoviča na izlet po morju do Trnja. Z njim sta se vozila dva prijatelja. Prenočevali so v Makarskem Gradcu in zjutraj nadaljevali pot proti Trnju. Med potjo jih je zagrabil vihar in ladjo takoj pre-vrgel, da se je potopila. Ni pa se potopil mal čolniček, ki ga je ladja vlekla za seboj. Mrčičev" prijatelj Drvič je zgrabil za čol-nič in se rešil. Mrčič in njegov prijatelj Nikolac pa sta izginila v razburkanih valovih. Nesrečo so videli ljudje, ki so bili na obali, a nihče ni mogel pomoči, ker je bilo morje vse razbesnelo. čez nekaj časa je priplul na kraj nesreče parhik "Rab" in iskal ponesrečenca. A o njih ni bilo več sledu. Oba' sta izginila v valovih. Hudi vihar pa je zahteval svoje žrtve tudi v kanalu med oto- koma Brač in Hvar. Vihar je tam prevrnil ribiško ladjo v kateri so bili 3 ribiči. Vsi trije so padli v morje in se začeli boriti z valovi za življenje in smrt." K sreči je v istem času priplul mimo parnik Jadranske plovidbe "Hrvatska" in začel reševat. Ova ribiča so rešili, tretji pa je med tem utonil. Strašno neurje pa ni divjalo le na morju, še večjo škodo je napravilo na suhem. V tem času je namreč v Splitu in okolici bil grozen naliv s točo. V tro-girski občini je uničila ponekod 90% vinogradov. Poleg vinogradov so uničeni vrtovi in sado-nosniki. Toča pa je pobila tudi mnogo ptičev. Kmetje so na-gomilili cele kupe ubitih vrabcev in pevcev. —Nagla smrt. Iz Most pri Žirovnici poročajo 25. julija: Pred občinsko pisarno so dobili davi ležati mrtvega Janeza Reva. Njegovi domači sodijo, la ga je zadela srčna kap. Bil je 34 let star in je bolehal za srčno napako. —V Šmartnem pri Litiji je po daljšem bolehanju umrla ga. Fr. Morschner, žena pred leti umrlega davčnega nadupravitelja in cestarskega svetnika v p. Ker dalj časa že ni bila popolnoma pri sebi, je bil revi postavljen skrbnik. Govore, da je zapustila precej denarja, pri njej pa niso našli ne oporoke, ne denarja. —V Zgornji Hrušici pod Ljubljano je umrl posestnik g. Frane Hlebš. Ce verjamete al' pa ne. Urednik je bil ravno strašno zaposlen, ko zazvoni telefon. "Halo!" zavpije urednik v telefon, ves iz sebe, da se ga ravno sedaj moti, ko piše zadnje novice za v list, ki ima iti v stroj čez pet minut. "Halo,!, Ali si ti, dragec?" Žena ga kliče. "Kaj pa je?" hiti razdraženo urednik. "Hitro, hitro pridi domov!" kliče glas žene. Urednik ne utegne spraševati kaj da je, ampak hitro zapre telefon in brez klobuka skoči na svoj avto in odbrzi domov. Gotovo je kakšna nesreča doma. Nič ne gleda na signalne luči ne na druge avtomobile, ampak samo drvi naprej, da bi čim prej dospel domov. In res, še nikdar ni napravil tistih deset milj v tako hitrem času. Pred hišo skoči z avtomobila in drvi v stanovanje. Ves zasop-ljen vpraša ženo: "Za božjo voljo, kaj se je pa zgodilo?" "Oh, ljubi možiček, prepozno si prišel. Veš, naš bebiček je bil vtaknil palec na nogi v usta in je pri tem tako fletno zgledal, da sem te poklicala, da boš videl. Oh, le zakaj ga nisi videl!" Predno je izgovorila žena zadnje besede, je urednik že zopet drvel nazaj proti tiskarni in tisti dan je bilo najboljše, da se ga je pustilo pri miru. a Bilo je že biizu polnoči, ko prihiti nek možak ves zasopljen na policijsko postajo. Tam javi komisarju, da je okrog osme ure zvečer izginila njegova žena in ker je ni nazaj, se boji, da se ji je kaj zgodilo. "O tem moramo pa vzeti protokol," pravi policijski komisar. "Kako visoka je vaša žena?" "Ja, če bi jaz vedel. Nekaj čez pet čevljev je, natančne mere pa ne vem." "Koliko pa tehta?" "Natančno vam ne morem povedati; mislim* da okrog 130 funto»" "Kakšne oči ima?" "Sive ali plavo sive. Ne, bolj plave, skoro temno plave, mislim." ■ "Kakšno obleko je imela na sebi?" "Tega pa pri najboljši volji ne vem. Morda je imela na sebi kako temno sivo, lahko pa tudi drugačno." "Ali je imela klobuk?" "Mislim da. Ampak katerega, tega pa ne vem. Samo to gotovo vem, da je vzela seboj psa." "Tako! Psa, kakšnega psa?" "Mojega lovskega psa. Pes tehta 9 funtov 3 unče. Visok je 26 palcev in pol. Na desni pred-ni nogi ima dve rujavi lisi, katerih vrhnja meri en palec v premeru, spodnja pa gre okrog vse noge. Po hrbtu ima tudi rujave lise, in sicer jih ima pet. Nad desnim očesom ima malo rujavo liso. Na levem ušesu ima dve lisi, tako veliki kot novec za pol dolarja. Kremplji na zadnjih nogah so črni." "To zadostuje," reče komisar. "Psa bomo že našli." a "Kaj pa pravi tvoj mož, ko mora vsak večer pomivati kuhinjsko posodo?" "Ne vem kaj pravi, kadar pomiva. Kadar pa pridem iz kina domov, je pa že vedno gotov." A "Torej vi imate vsak večer tako strašne sanje? Kaj se vam pa sanja?" vpraša zdravnik. "Vsak večer se mi sanja, da sem oženjen." "S kom pa?" "Z mojo ženo," stoka bolnik, "to je tista mora, ki me vsak večer badra." 1. Kdo je bil vojvoda Reich-stadstki? 2. Kdo je bil imenovan zadnji "rimski kralj ?" 3. Kako se imenuje morilec francoskega p r; e d s e d nika Doumerja. 4. Kako se imenuje morilec ameriškega predsednika Mc-Kinleya? 5. Kdo je umoril predsednika Abrahama Lincolna? 6. Kako se imenuje morilec bivše avstrijske cesarice Elizabete ? 7. Imenujte redove častnikov v ameriški armadi? 8. Kateri so redovi častnikov v ameriški mornarici? 9. Kje pristanejo parniki francoske prekomorske proge? 10. Kje pristajajo parniki Cu-nard proge? Odgovori na vprašanja 1. Vojvoda Reichstadtski je bil edini sin Napoleona I., rojen 20. marca, 1811. Ker Napoleon ni imel otrok s svojo prvo ženo Josephine Beaurhais, jo je razporočil, dasi jo je zelo ljubil, in je prisilil tedanjega avstrijskega cesarja Franca II., da mu je dal v zakon svojo hčer Marijo Luiso, s katero je imel sina. Po padcu Napoleona leta 1815, so mladoletnega "prestolonaslednika" o d p e 1 j ali na neko posestvo avstrijskega dvora, kjer so njegovo vzgojo silno zanemarili in dovolili pozneje, da se je vdajal pijači in čezmernemu življenju, tako da je umrl 22. julija, 1832. 2. Naslov "rimski kralj" je podelil Napoleon I. svojemu sinu takoj ko je prišel na svet. 3. Gorgulov, rodom Rus. 4. Czolgosz, rodom Poljak. 5. Booth, znani gledališki igralec, 6. Luccheni, rodbm Italijan. 7. Poročnik, nadporočnik, stotnik, major, podpolkovnik, bri&adni general, major general, poročnik-general, general. 8. Kadet, pod-pOveljnik, poveljnik, kapitan, rear-admiral, vice-admiral in admiral. 9. V Havre, v Franciji. 10. V Cherbourgu, v Franciji kar se tiče potnikov za centralno in južno Evropo. H HvVkS MdToR Oils PERRY'S SERVICE STATION 6619 St. Clair Ave. »iiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiniiiiiiiiiiimiuiiii Za naše gospodinje iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimniii Staro gumasto cev od avtomobila odrežite, da bo dolga kakih 24 palcev. Napolnite jo z bato ali cunjami in zavežite na konceh. To bo za vaša kolena jako pripraven podkladek, kadar ribate pode, stopnice itd. ZAUPANJE Če baravate hišo in se barva strdi na oknih, isto odstranite z jekleno volno (steel wool). Madeže od jajca odstranite, alco jih drgnete z gobo, katero ste namočili v mrzli ali mlačni vodi. Vsaka dva tedna mora potre-sti pod preprogami prašek proti moljem, sicer se molji zarede v preprogo. To napravite na ta način, da privzdignete vogal preproge in potresete prašek. • Pri vsaki jedi, naj bo še tako vroče vreme, daj yia mizo kako vrečo jed. Če drugega ne, vsaj kavo, mleko ali čaj. Prijatelj mi je pripovedoval sledečo zgodbo iz življenja: Sedel sem pri pisalni mizi, ko zazvoni zvonec pri vratih. Mlad človek je stal pred vrati. Videti je bil poštenega obraza. Kaj želi? če ne bi hotel deti za vodovodno pipo v kuhinji mrežice, novo iznajdbo, ki jako očisti vodo. Za trenotek premišljam, čistilno mrežico? Kolikor se spominjam, voda v kuhinji teče brezhibno tudi brez mrežice. Toda mož je imel upadla lica in videl se mi je potreben. Naj-brže ni hotel beračiti, pa si je hotel s tem služiti kruh. In, kakor rečeno, na obrazu sem mu bral poštenost in odkritosrčnost. Torej sem mu dovolil, da je šel v kuhinjo. Kmalu je bila mrežica pritrjena. "Dobro! Koliko zahtevate?" "šestdeset centov." "Dobro." Dam mu dvadolarski bankovec. "Nimate manjšega denarja?" "Obžalujem." Ne gre iskat v žep, kot bi morda storil kdo drugi, ampak kar naravnost pove, da nima niti centa v žepu, da bi zmenjal bankovec. Kaj je za storiti? "Pojdite v prvo nadstropje k stranki in jim recite, da jih jaz prosim, naj menjajo bankovec." Mladi mož se nekaj obotav-ljaa. "Torej vam pustim za ta čas svojo uro v zastavo ..." pravi. "Nikar ne delajte komedij,!" se branim. Toda vseeno mi ponudi uro. Toda jaz vztrajam pri svojem: "Ne, le obdržite jo, saj vam zaupam." Mož odhiti doli po stopnicah. Zdelo se mi je, da je jemal po tri stopnice naenkrat. V par minutah je bil nazaj. Da ni nikogar doma spodaj. No, kaj pa sedaj? "Okrog ogla je pekarija," mu rečem. "Pojdite menjat t je." Zopet mi ponudi uro v zastavo. "Je ne bom vzel!" se branim. "Samo toliko časa, da pridem nazaj," mi ponuja. "Smešno! Saj boste kmalu nazaj." "Ampak današnji svet ..." skuša oporekati. "Ali ste vi taki?" "Ne, to ne!" se nasmeje in odhiti doli po stopnicah. "Za vraga, ne hitite vendar tako!" zakličem za njim. Ampak potem ga res ni bilo kmalu nazaj. Preteče četrt ure, pol ure, ena ura in dve uri. Neverjetno zmajujem z glavo. Zvečeri se. Nič. Zdi se mi nepojmljivo, kar sem doživel. Tistih par desetič? Ne, gotovo ne. Zaupanje, ki sem ga imel v tega človeka že na prvi pogled! Prevaril me je v mojem zaupanju. No, zopet eden, da človek res nikomur ne bo več zaupal. uro se je zavedel." "šele pred eno uro?" se začudim. "Da, pred eno uro." "Pa menda si ni napravi j al skrbi radi . . .?" "Prvo je bilo, ko je prišel k zavesti, da je povedal o tistem denarju." "To mi je pa res žal, gospodična. To je bilo čisto nepotrebno v takem slučaju." "To sem tudi jaz rekla, toda ni odnehal, da sem šla sem." Dekle položi denar na mizo: "Tukaj je en dolar štirideset centov." "Hvala lepa." Pogovorila sva še to in ono in potem grem z dekletom. Govoriti moram zopet s tem mladim možem in sicer takoj. Zmotil sem se, ko sem dvomil o njegovi poštenosti. Krivično sem ga sodil in sedaj ga bom prosil oproščenja. Ko prideva v bolnico, so mi povedali, da je ravnokar umrl. -o- DR. PR. DETELA: HUDI ČASI Kopriva Kje se ne manjka kopriv! če je še kod kaj plevela, tam se gotovo šopiri kopriva prav na široko in visoko. Toda ne smemo je zaničevati, ker nam lahko mnogo koristi, če jo znamo uporabiti. Kadar jo gremo nabirat, si oblečimo kake stare rokavice; če jih pa nimamo, pa roko ovijmo s cunjo in strižimo liste, ki jih denimo potem v senco, da se malo posuše. Iz kopriv skuhamo čaj, ki čisti želodec in čreva ter pomaga celo pri hudih želodčnih obolenjih, če ga pijemo redno. Iz koprive napravimo tudi zdravilno tinkturo, ki pomaga pri opeklinah, pri oslabelosti želodca in ki pospešuje rast las. Napravimo si jo takole: Koprive, ki smo jih nabrali, pustimo toliko časa v send, da' malo ovenejo. Potem jih zrežimo s peci j i vred na krajše koščke ter jih stlačimo v steklenico s širokim vratom (kakršne rabimo za prezer-viranje sadja). Koprive v steklenici polijemo z žganjem, ki ga mora biti toliko, da so z njim vse pokrite. Končno postavimo vs eskupaj na solnce ali na peč ter večkrat stresemo, da se vsebina pomeša, čez tri ali štiri tedne odcedimo in nato še precedimo, da je čista in tako dobimo zaželjeno tinkturo. če smo se opekli, namažimo opeklino vsaki dve uri s to tinkturo, ali pa jo razredčimo z vodo, naredimo obkladke in jih polagaj mo na rano. Za rast las je kopriva znana že dolgo časa. Z njo umivamo in drgnemo kožo na glavi in s tem pospešujemo rast las. Isto dosežemo, če koprivo skuhamo v kisu, razredčimo z vodo in z dobljeno tekočino umivamo glavo. V kuhinji uporabljamo koprivo kakor zelen j ad, na razne načine. Pa ne samo človeku, tudi živalim koristi kopriva. Dobro stori perutnini, na primer. -o- "Proč žensko!" je ukazal komisar, Gregor ič pa je razi j učen zgrabil veliki nož, ki je ležal na mizi in skočil proti njemu. A na poti mu je bila žena, tako da je o pravem času odskočil komisar; vojaka pa sta se vrgla na razjarjenega moža, ga podrla na tla in ga vklenila. Enega vojaka je pustil Apert pri vklenjen-cu za stražo, z drugim je šel pod streho, kjer je ležalo več praznih zabojev. Ni bilo treba dolgo iskati; teža je izdala skrivališče dveh dragocenih pušk med dvojnim dnom. "Prokleti Birk!" je mrmral Gregorič, ko je zagledal orožje; žena pa se je vrgla na kolena in vila roke in prosila Aperta, naj se usmili moža. "Pokoncu! Kaj klečiš pred vragom!" se je srdil mož in po-kimal še enkrat s posiljenim smehom detetu, ki je iztegovalo iz postelje ročice proti njemu. Naložili so mu na rame zasa-čeni puški in ga gnali iz hiše; jokaje ga je spremila žena do ječo, kjer so jo odpodili. Strme so gledali meščani žalostni iz7 prevod in ugibali, kaj to pomeni. Marsikatera pest se je stisnila; a storiti si ni upal nihče nič. Pač, nekaj se je storilo. Razburjenost jei prisilila župana, da je sklical mestni zbor, da se kaj ukrene. A dolgo se niso mogli zediniti gospodje. En svetovalec, strojar po obrtu kakor Gregorič, je menil, da se sploh ne da nič storiti; zakaj Gregorič ni brez krivde, orožje se je našlo pri njem. A i'e se strojar ni mnogo brigal za tovariša, brigal se je svetovalec krčmar, ki je predlagal ostro pritožbo ne samo zaradi postopanja proti Gregoriču, ampak tudi zaradi več drugih kvarnih naradb in novotarij ,izmed katerih se mu je zdela* najkvarnejša, najpogub-nejša ta, da se morajo gostilne zapirati že ob devetih zvečer, pri čemer trpi ne le obrt; ampak tudi najtrdnejši del vsega meščanstva, zakonski možje; ker namreč ti doma večerjajo, ne morejo skoraj dohajati pred deveto uro v gostilno, in tako se jim krati pošteno in potrebno razvedrilo., Predlog, podprt s takimi razlogi, je prodrl in izvolilo se je poslanstvo, ki pojde do okrožnega glavarstva, in če treba, še v Ljubljano, da se pritoži o položaju. VI. Prešlo je nekaj dni, in Apert in Birk sta bila najboljša prijatelja. Ponosno sta hodila po mestu, ki je bilo postalo tako tiho in mirno. "Gospod Lavallee," je dejal Apert, "ne pozna ljudi nič. Naj bi bila obveljala njegova politika, imeli bi upor na vseh straneh; in sedaj — povsod vzoren red. Za ideje prostosti, enakosti, nimajo ti ljudje zmisla. če si prijazen ž njimi, če jim stre-žeš, postanejo objestni in te zaničujejo; če jim pokažeš zobe, se ti pokore." Birk je pritrdil, a vprašal ga zaupno, če meni, da bo francosko gospostvo trajno. Komisar je odkimal in začel naštevati razloge, zakaj se Kranjska ne more trajno združiti s Francosko, zakaj mora prej ali slej zopet pripasti avstrijski državi. "A kaj potem?" je vprašal zvedavo Birk in mu pogledal v oči. "Ker sedaj tako razsajam, mislite?" je odgovoril komisar in izpopolnil Birkovo 'vprašanje. — "Tega me ni strah," je dejal čez nekaj časa smehljaje se in mahnil s palico po zraku. "In tudi Vi, ne bojte se! Jaz imam takih prijateljev, da nama ne izpodleti, naj se obrne stvar tako ali tako. A propos, če utegnete, pojdiva jutri po kosilu proti Mirni peči; dnevi so lepi, pot snažna, in konja Vam posodim jaz." Drugega dne je bila nedelja, in zgodilo se je nekaj znamenitega. Prišlo je poročilo, da se je sklenil na Dunaju mir med avstrijskim in francoskim cesarjem in da se je kranjska dežela odstopila francoskemu cesarstvu. S slovesnimi obrazi so tekali uradniki po mestu in zaupno pripovedovali, da se posvetuje okrožni glavar s francoskim tajnikom o važnih stvareh. In nista se zaman posvetovala; sklenila sta, da se v proslavo "veselega dogodka" prekličejo vse izjeme liaredbe. Kmalu so se začela nabijati po oglih poročila o sklenjenem miru in hkrati preklici ostrih naredb, ki so se bile po odhodu generala Zuc-chija uvedle. Ko pa se je bil v kapiteljski cerkvi prebral s prižnice pred veliko mašo evangelij, je prišel na vrsto pastirski list, v katerem je škof Kavčič, opiraje se na evangelij: "Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega," opominjal vernike, naj se pokore novemu cesarju in ne upirajo novemu oblastvu. Bridke so bile te besede, ki so uničevale mnogo tihih želja in nad, a hkrati tolažilne in miril-ne za vznemirjene vesti. Glo- boko so se vtisnile v srca poslušalcev. V glasnih gručah so postajali po maši ljudje in se razgovarja-li o važnem dogodku. Marsikdo je odkimal z glavo in zmignil z rameni, ko se je govorilo o novem položaju; večina ni vedela, ali je vesela ali žalostna. Meščanstvu je napravilo največ radosti razveljavi j en je izjemnih naredb. Veselje je bilo sicer še nekako oprezno in boječe in ne-zaupno; a trobojnemu blagu je cena vendar poskočila, ker je hitelo toliko hiš z razobešanjem francoske trobojnice. V mestni hiši pa se je zbiralo poslanstvo, namenjeno, da se zahvali in pokloni okrožnemu glavarstvu. Popoldne sta jezdila Apert in Birk čez kapiteljski grič proti Bršlinu. Lahna meglica se je prijemala pisane goščave ob potu. Vse je bilo tiho. Sedaj pa sedaj se je pripodilo par glasnih vran, sedlo na zemljo in odletelo. Jezdeca sta molčala. Apert je bil slabe volje, ker mu rahlo postopanje političnega oblastva ni bilo všeč. "Zmagovati znajo ti Francozi," je dejal naposled, "vladati ne znajo. Ljudske čudi. ne poznajo nič, in ta jih bo iznenadi-la." Birk je menil, da se je stališče sedaj pač izpremenilo, ugodno za Francoze. "Na videz," je zmignil Apert z rameni. "Nove hiše se same podirajo, stare je treba razstre-ljati. Da so moji nazori pravi, to boste danes videli." MALI OGLASI čedno stanovanje jako udobno, se po nizki ceni takoj da v najem. Vprašajte na 1009 E. 74th St. (194) V najem se da stanovanje, pet sob, kopališče, furnez, garaža. Samo $17 na mesec. Vprašajte na 9801 Prince Ave. (193) Farma naprodaj Naprodaj je lepa slovenska farma, na Dock Road, Madison, Ohio. Dobro obdelana, čedna hiša, v hiši plin in elektrika, ob tlakani cesti. Najboljša zemlja 41 akrov, 12 akrov lepega grozdja, dva konja, krava, pre-šiči, kokoši. Proda se za gotov denar poceni. Pišite tudi iz drugih krajev na Anton Košiček, Dock Road, Madison, Ohio. ) (193) Pristopajte k domači organizaciji, k S. D. Z. 'Ako hočete, da bo vaš električni likalnik ohranil mnogo let bliščobo, ga zdrgnite s turško brisačo vselej, kadar ste gotovi z likanjem. Madeže od tobaka spravite iz Perila na ta način, da jih drgnete z milom in vodo in potem drgnete s kosom citrone. Tretji dan pride k meni mlada, lepa deklica, zelo svetlih las. Če sem jaz tisti, ki sem pred dnevi kupil mrežico za vodo? Da, jaz sem. "Potem je dobro. Moj brat je namreč pozabil ime in hišo." "Vaš brat? Kako to?" "Poslali ste ga menjat denar, ne? Okrog vogala menda?" "Seveda, samo okrog vogala." "Priletel je pri tem pod nek avtomobil—kaj ne veste?" Streslo me je. "Kaj ne pravite! Ničesar nisem čul o nesreči. Toda menda ni nevarno?" "Odnesli so ga nezavestnega," nadaljuje dekle. Vidim, kako se ji tresejo ustnice. "In kako je ž njim sedaj ? " "Hvala, menda ne bo nevarno. Pretresel si je možgane, pravijo zdravniki. Pred eno PES REŠIL PASTIRJA V bližini Bistričke na češkem je napadel pastirja medved. Medved je sicer napadel najprej ovco in jo hotel odnesti. Pastir, ki je bil že v letih, pa je napadel medveda in psi ovčarji so mu pomagali. Pastir je udaril s svojo palico medveda več' krat po gobcu. Psi pa so se zagrizli medvedu v noge. Radi tega se je medved razjezil, pustil ovco in se otresel psov. Pri tem je razparal enemu od psov trebuh, drugega pa je vrgel s tako silo od sebe, da je odletel več metrov proč v grmovje. Takoj nato pa je navalil medved na pastirja in ga pobil z nekaj udarci na tla. Ubogemu pastirju bi najbrž slaba predla, da se ni ponovno zakadil v medveda pes, ki je pritekel nepoškodovan iz grmovja. Pes je tako divjal, da se ga je medved ustrašil in zbežal nazaj v gozd. ZAHVALA V pondeljek sem se vrnil iz počitnic, katere sem preživel na prijaznih farmah v Geneva, Ohio. Tem potom čutim, da je moja dolžnost, da se zlasti zahvalim Mr. John Pintar ju za vso postrežbo, katero mi je dajal za časa mojega bivanja na farmah. Lahko rečem, da se danes počutim za 99 odstotkov boljšega in zmožnega za dela, zlasti ko se spominjam, kako smo kopali štirno in nam je pri tem igral radio, da je šlo delo toliko bolj hitro od rok. Prav hvaležen sem vsem, s katerimi sem prišel skupaj tekom bivanja na prijaznih farmah, za vso prijaznost vsakomur in vsem skupaj, in bom še dolgo mislil na lepe" dni med prijaznimi slovenskimi farmarji v Geneva, Ohio. V resnici človek ne more imeti boljših počitnic, boljšega kraja in boljše postrežbe kot pa jo dobite v zdravih krajih naših slovenskih farmarjev v Genevi. še enkrat vsem skupaj iskrena hvala. Ostajam vam hvaležni JAMES SLAPNIK. V najem se da stanovanje, štiri sobe, zgo-rej, na 1238 E. 71st St. Kopališče, pralnica, velika klet in podstrešje. Garaža na razpolago. Jako zmerna cena. Vprašajte na 6211 Cai*l Ave. (Aug.16.18.20.) Stanovanje se da v najem, 5 sob in kopališče, zgorej. Vse nanovo dekorirano. Rent samo $22.00 na mesec. Vprašajte na 1167 E. 74th St. (197) I DOBER PREMOG! | (g) Točna postrežba! (§). ® The 1:1 ill Coal Co. (§) 12fil marquette kd. Stari Clmpermanovl prostori (S) ^ HEnrlernon 67U« gaj H FRANK ARKO, zastopnik @ SLOVENSKA RRIVN1CA Z DOBRO POSTREŽBO F. A. CREDENCE 6124 ST. CLAIR AVE. BRUSS RADIO SERVICE 6020 ST. CLAIR AVENUE ENdicott 4324 Strokovnja&ka popravila na vseh vrstah radio aparatov. Zmerne cene M earnnH-rano delo. Odprto od 8. ijutraj do 8. zvečer. (wool (Dalje prihodnjič.) THE OLD HOME TOWN By STANLEY /TALV^VS^A (fWcrA, / c use a live i x^aw*. \ \ \ s ^ v i target, and) £ van ~ Bik o .v ; ed is my < % am favorite • / Y Z, ^^ % ,\ Jp donv move, k