M A H 1 3 C •: ?«štnioa plsiaaa t gotertai. NaroCnlna «aia letno 30 Din, polletno 15 Din, - za inozemstvo letno 60 Dia. Posamezna itev. i Din UREDfnŠTV~—UPRAVA : pri g. Jos. "Jenko v M. Soboti telefon številka 8. Itev. rač. poštno hran. 12.549 iskala vsako nodello IV. LETO riHilJINfr Murska Sobota, 26» maja 1935. Cena oglasov Na oglasni strani; cela stran 60t Din, pol strani 300 Din. — Cena nalim oglasom do 30 besed 12 Dia fsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIŠTVO In UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vraCalo ŠTEV. 21 Naše kmetijstvo. Volitve so minule in lotiti se mo ramo velikih nalog, ki jih zahteva naša gospodarska obnova. Predvsem pa se je treba lotiti tistih gospodarskih obljub, ki so bile dane v volilni agitaciji in ki bodo temelj naši bodočnosti. In temelj, pri katerem je treba začeti, je kmet. Njegov težki položaj izvira predvsem iz nizkih cen današnjih poljskih pridelkov, ki one mogočajo celo tako življenje, kakor ga ima najsiromašnejši delavec kateregakoli poklica. Težke kreditne razmere in druga bremena še otežujejo to stanje. Mnogo se je delalo že na tem, da bi se iz tega našel izhod, a zaman. Pozabili so, da je treba zlo zdraviti pri korenu in da je temeljni vzrok krize, kmetijska kriza. Za to si je kmetijsko ministrstvo postavilo sledeči program : 1.) Prodajne cene kmetskih pri-' delkov je treba povišati do višine njenih pravih vrednosti in ugodne prodaje. 2.) Pridelovanje je treba prirediti tako, kot to zahtevajo tržišča glede kakovosti in množine. 3.) Ureditev kmetijskih kreditov in starih kmetskih dolgov. 4) Prodajo poljskih pridelkov je treba organizirati na domačih in ; zunanjih tržiščih. Niti eno teh vprašanj ni tako i težko, da jih ne bi mogli v naši dižavi I tako urediti, kakor zahtevajo to ko i risti kmeta. Vprašanje zvišanja cen kmet. j pridelkov je na vsem svetu pereče. In I rešitev tega ni le v pospeševanju iz voza, temveč mora tudi notranja upo-i raba dati kmetu zadovoljive cene. Za I to je treba, da vsi sloji po svoje sodelujejo pri tem povišanju cen v ko rist kmeta, ki jim bo to bogato vrnil kot kupovalec svojih potrebščin. Če je kmet bogat, je bogata rudi država, srečen obrtnik, delavec, trgovec itd. Pšenica in koruza so naša prva skrb. Zgradba siloso?, ki omogočajo spravljanje pribitkov, je najnujnejša potreba. S tem bomo odstranili špekulacijo na račun kmeta. Živina in živinski izdelki so prav tako vei.ka skrb, in se mora temu posvetiti vso pozornost in omogočiti njihov izvoz tudi z največjimi žrtvami. Za to naj v bodoče velja za na»c uvoznike pravilo : Kupim tvoje biago, če ku plš naše 1 Znižanje kmetskih dolgov se mora končno rešiti. R*zdclžitev kmetovalcev se mora ravnati po obliki kredita, pogojih obvez in obrestni meri, po kateri je dozdaj plačeval. Ali bodo upniki sami predlagali znižanje svojih terjatev ali pa hočejo sprejeti stoodstotne vrednostne papirje z malo obrestno mero In dolgoročnim odplačilom, bo odvisno od zdravega razumevanja teh interesentov. Kmetu so potrebni ceneni in lahko dosegljivi krediti. Ta mu naj bo dostopen ne le na podlagi njegove posesti, temveč tudi tedaj, če je zmožen, da s pridnostjo in lastnim delom vrne izposojeno vsoto. Politika naj se umakne gospodarskemu delu. S skupnimi močmi je treba rešiti ta vprašanja in samo od suhe bo prišla rešitev tudi drugih težav, v korist in zadovoljstvo vseh slojev našega naroda. POLISrKfl V nemški vladi bodo v kratkem velike spremembe, kakor to napovedujejo inozemski listi. Tako misli Hitler spraviti iz svoje okolice sedanjega državnega podtajnika ter finančnega ministra, katerega je že poslal na bolezenski dopust. Slednjemu očitajo, da je preveč varčeval, sam pravi, da se je sam umaknil, inozemstvo pa zatrjuje, da noče nositi odgovornosti za narodno socialistično gospodarstvo, ki je spravilo finance na rob spopada. Avstrijski Heimatschutz je sklenil, da ustanovi poseben letalski zbor ali bolje rečeno : Avstrija si namerava nabaviti vojaška letala in se oborožiti v zraku. Francoski zunanji minister Lavai je v prejšnjem tednu obiskal Moskvo. Rusi so ga povsod sprejemali z največjimi častmi in mu pokazali vse, kar so pomembnega ustvarili v zadnjih letih. Politična posledica tega obiska pa je, da se jerusko-francoska pogodba poglobila z namenom, da se ohrani mir. Uspehe tega sestanka, ki jih je dosegel Lavai na političnem, gospodarskem in vojaškem polju, so najhuje zadeli Nemčijo, ki je s tem prišla v usodne klešče, iz katerih se bo prav težko izvila in ki ji bodo pregnale vso veselje do rožljanja z orožjem. S skie-njenjenimi pogodbami je dobil evrop ski mir močno oporo. Med Češkoslovaško in Rusijo je bila sklenjena pogodba o medsebojni pomoči, ki je skoraj slična Francosko-Ruski pogodbi, t. j.: če bosta državi napadeni od katere evropske države, si bosta medsebojno r.udili pomoč in podporo. Ruska vojaška moč je po poročilih nekega francoskega novinarja, ki je spremljal Lavala v Moskvo, sledeča : 3000 letal s hitrostjo 350 400 kilometrov na uro, 980.000 oborože-n h mož ter 5000 tankov raznih velikosti. Naš zunanji minister in predsednik vlade g. Jevtič ni šel na zase sedanje Društva narodov, ker ni na dnevnem redu nobenih važnejših vprašanj, ki bi se tikala naše države. i Ministrski svet je sprejel sklep o odobritvi najetja posojila 50 milijonov Din za gradbeno ministrstvo. Denar se bo porabil za javna dela. . Naknadne volitve v Narodno skupščino, ki so bile preteklo nedeljo še na šestih voliščih, so potekle v popolnem miru in redu. Izid volitev ai v nobenem pogledu vplival na že znano razmerje med posamezni listi. L'sta g. Jevtiča je zopet dosegla večino. Avstrijski narodni socialisti ne mirujejo. Kljub vsej strogosti, s katero j!h vlada "preganja, so se zopet po vsej Avstriji pojavili letaki, hujskajcče vsebine proti sedanji vladi. Izvršile so se številne aretacije. Isto skrb ima vlada tudi s komunisti, ki jih tudi ni mogoče ustrahovati. Poljska zunanja politika stoji pred velikim preobratom. Treba je računati s tem, da se bodo odnošaji med Poljsko in Nemčijo v bližnji bodočnosti močno ohladili. Poljaki sami niso bili nikdar prijatelji Nemcev. Da so se pa zadnje čase nagibali v to smer, je bilo delo pokojnega Pilsudskega, ki je znal s silo naložiti narodu zunanjo politiko, ki jo ta ni maral. V notranjem ministrstvu baje pripravljajo spremembe žn dopolnitve zakona o kmetskih in mestnih občinah. Abesinija je pripravljena, pripravljena pa je tudi Italija na medsé-bojen spopad. Vojna je neizogibna. Sicer se velesile trudijo, da bi posredovale, toda nikaka tajnost ni, da je zasedba Abesinije bila sporazumno sklenjena med Italijo, Francijo in Anglijo. Dobiček iz te vojne pa bo vlekla Nemčija, ki že sedaj pritiska na Avstrijo, kjer se je baš v zadnjem času pojavila ojačena hitlerjevska propaganda. V naše morje je priplulo na obisk francosko bojno brodovje, ki ima namen pokazati svetu prijateljstvo med obema državama. Na Češkoslovaškem so se zednjo nedeljo vršile parlamentarne volit»e, pri katerih so dobile češkoslovaške stranke 195, nemške okrog 70, a komunisti 30 poslancev. Volilna udeležba je znašala do 90% vseh volilnih upravičencev. Uspeh našega poslanca. Takoj po razpustu parlamenta, so začele pri nas delovati tajne sile, ki so slednjič dosegle premestitev nekaterih naših učiteljev. Razlogi za tako postopanje so ostali neznani. Energičnemu nastopu našega poslanca, na merodajnih mestih v Beogradu, se je zahvaliti, da se nameravane premestitve ni so izvršile. Tako ostanejo naši učitelji, družinski očetje in pospeševatelji kmetijstva na svojih mestih. Protitoberfeulozni teden. Kakor je znano je tuberkuloza tista bolezen, katera zahteva največ žrtev. Ona lahko napada vsakogar, od najmlajšega do najstarejšega. Zato je umiranje na tej bolezni zelo veliko in radi tega poizkušajo posamezne države zmanjšati obolelost na tuberkulozi, ozdraviti bolne na tuberkulozi in s tem vsaj deloma zmanjšati veliko nacijonalno izgubo. Ministerstvo narodnega zdravja je potom odseka za pobijanje tuberkuloze organiziralo v tekočem tednu od 19. V. do 26. V. boj proti tuberkulozi. Na podlagi teh naredb, se mora prirediti v vsakem kraju „Proti-tuberkulozni teden". Tako bo tudi v Murski Soboti več predavanj v šolah, tovarnah, v bolnici i. t. d., kjer bodo zdravniki razložili pomen tuberkuloze v narodnem gospodarstvu, način kako naj se branimo proti tej bolezni, kako naj se obnašamo nasproti bolnikom, kaj se je do danes storilo v borbi proti tuberkuloz? in kaj je ie potrebno. V interesu vsakega posameznika je, da posveti tem predavanjem čim večjo pažnjo. Šef Prim. Dr. Brandieu. Radi očal. >Cl Zadnja številka „Ljudske pravice" je posvetila skoro celo stran očalam g. cand. phil. Tivadar Jožefa, ki so po njegovem mnenju igrala pri zadnjem političnem zborovanju v Soboti veliko vlogo. Pred leti je namreč dobil od g. poslanca 300 Din v svrho nabave očal. Zgodilo pa se je, da je pri omenjenem zborovanju, skrit za hrbti drugih, nekaj kričal, nakar só mu hoteli nekateri zborovalci vzeti očala. To pa je g. Tivadarja silno raztogotilo in naslovil je na g. poslanca odprto pismo. V podrobnosti njegovega „razgovora pod lipo" se ne bomo spuš-čali. Vzrokov za to je več. Naj omenimo, da je bil g. Tivadar deležen poleg očal še tudi marsikaj drugega, kar je seveda že pozabil. Ali pa smat ra vse to za kupovanje prepričanja? Pa ja ne, da so se tudi drugi njegovi dobrotniki trgali za njega in ga pod kupovali s tem, da so mu omogočili študij. A to je bila vendar njih moralna dolžnost. Kaj ne ? Večkrat se pojmi radi pomešajo med seboj. Kakor sam pravi, je „Benkove" očale ie trikrat zamenjal z novimi in pošteni ljudje sedaj nimajo več vzroka, da bi zardevali. Res jel Denar pa, ki ga je g. Tivadar vrnil, pa se ne bo uporabil v svrhe, ki jih on želi. (G. poslanec je že mnogo daroval za soboške sirote in ie tudi bo brez iniciative drugega.) Znesek pa je bil poslan znanemu zavodu v Ponoviče pri Litiji, da ga porabijo v dober namen. Prepričani smo, da bo tudi s tem ustreženo g. Tivadarju, kot bodočemu vzgojitelju mladine. Materinski dan. Kolo jugoslovanskih sester v M. Soboti je s pestrim sporedom prav lepo proslavilo materinski dan 18. V. t. 1. v Sokolskem domu. Številno občinstvo je pokazalo razumevanje za društvo in za posamezne točke. Naši mali, ki so tokrat prvič nastopili, so se kar častno izkazali, tako mladinski orkester pod vodstvom g. Laha, kakor tudi oba vijolinista in pijanista. „Moja mamica" je bila doživljeno in Čustveno podana. S par jasnimi in krepkimi stavki povedati svojo misel, naj bi bilo načelo vsakogar, kogar moramo poslušati. G. prof. ing. Zobec |e pogodil, koliko prenesemo, in je v zaokroženi in izčrpni obliki povzdignil mater na višino, s katere žari njena ljubezen in toplota v vsej svoji veličini. Moški oktet je pod veščo roko g. nadz. Velnarja zapel dve pesmi, ki sta vžgali poslušavce; zlasti je vgajala Hajdrihova Sirota, ki ji je dala pravo sočnost altistka ga. Čepi-Ceva. G. ing. Hofbauer živi z violino, ki mu poslušno poje, da bi še in še poslušali; izvežbanost rodi občudovanje, duša v glasbilu pa zgrabi po-slušavca, da čuti, da doživlja lepoto. Tudi ga. Čepičeva v pesmi trepeče in te veseli, drhti in se smeje s komponistom. Glas ji je pokoren, čuvstvo moCno — dvorana ušiva. Dober spremljevavec solista podpre, ali ga pa prekriči. Gdč. Kovačeva je tako lepo sledila solistki, da sta se zlili v enoto. G. prof. Justin pa je s spremljavo vlil malemu prvošolcu dovolj poguma, da je odigral violinski točki brez strahu: O. Ferjan je v „Materi" prisluhnil utripom materinskega srca. Uboga mati, kako mučeniška je njena pot 1 Koliko krvavih ur je včasi že pred rojstvom otroka, koliko zaničevanja, zasramovanja 1 Po rojstvu — kje bo dobila kruh za otroke ? Mati- delavka. Mati-kmetica. Vojna vzame materi sina ; išče ga, da mu zadnjo solzo obriše. Trpljenje in molitev sta njen delež. Delo je pisano kot oder-ski odlomki materine usode. Težko delo, ki je v glavnem naslonjeno na zbor, ni lahko uprizorljivo. Ko bi zbor spremljal s kretnjo in besedo igravca, bi bilo delo hvaležnejše in učinkovitejše. Zborno govorjenje je sicer v sedanjih prireditvah zelo udomačeno, moderno, čeprav sega še iz grške dobe, vendar je treba za tako prednašanje izbornih deklamatorjev in pa akustične dvorane. A kje na de želi je vse to na razpolago ? Igravci in igravke so se vživeli v svoje vloge, tudi deklice so v baletu nekatere misli lepo nakazale; govorilni zbor pa je bil premalo razumljiv, kar je prav umljivo v danih okoliščinah. S solzo v marsikakem očesu je izvenel lepi večer v vzdihu: Matil P. Kača jo je pičila. Agrarna interesentka Donko Te režija iz Dolnje Bistrice je v torek popoldne brala žito za krave. Ko je hotela baš odtrgati klasje tik zemlje, je z vso močjo pritisnila na kačo, ki je zvita ležala na tleh. V trenutku je kača švignila pokonci in zasadila zobe prestrašeni ženi v levo roko. One-sveščena se je Donko zgrudila na tla. Po znakih sodeč je bil gad, kajti vsa roka je močno otekla in počrnela. Odpeljali so jo takoj v bolnišnico. Strel v nogo. S prestreljeno nogo so te dni pripeljali v bolnišnico cigana Baranja Mihaela iz Vanča vasi. Takšna rana je vedno sumljiva, posebno za cigana, kateremu je moral sodnik že večkrat pretipati vest radi različnih pre stopkov. Cigan pa je bil iznajdljiv in si je izmislil sledeče : „V gozdu pn Sodišincih sem nabiral drva. Ko sem tako sključen pobiral dračje, je nenadoma počil strel za mano in že sem Čutil bolečino v nogi. Kdo me je ustrelil in zakaj, ne vem .. Kdo mu bo verjel ? Posebno pa oblast ne I Pa so poizvedbe dognale sledeče : Cigan je šel po kure na avstrijsko ozemlje. Ko jih je dovolj na-kradel, se je vračal v noči zopet proti domu. Na meji pa ga je zasačil avstil obmejni organ. Misleč, da ima beže; čega tihotapca pred seboj, je ustrelil za njim in ga zadel v nogo. Baje pa na tem pohodu ni bil sam. Dočim se je drugim posrečilo, da so zbežali, je Baranja moral v bolnico. Ko bo noga zdrava, bo pa spet romal pre£ sodnike. 2 t. lavna borza dela - ekspozitura v Murski Soboti. • Pregled stanja na delovnem trgii. Iščejo delo moški : 333 polj. delavcev, 1 vrtnar, 1 opekar, 5 kovačev, 1 klepar, 7 stroj, ključavn., 2 mehant-karja, 7 mizarjev, 2 kolarja, 1 Žagar, 1 usnjar, 8 krojačev, 8 čevljarjev, 4 mlinarji, 1 pek, 1 mesar, 1 natakar, 19 zidarjev, 2 slikarja, 1 dimnikar, 2 tesarja, 1 knjigotiskar, 2 služitelja, 5 trgov, pom, 42 težaka, 1 zvaničnik, 2 šoferja, 1 žel. kurjač, skupaj moških 462. Ženske : 74 polj. delavk, 4 pom. delavke, 16 služkinj, 1 uradnic«, sku paj žensk 95. Vseh 557. Delo dobijo: 3 hlapci, 1 kolar, 1 pek, 1 mlinarski, 1 pekovski, 1 mesarski vajenec in 4 služkinje. Veliha gasilska razstava bo prirejena v okviru XV. velesejma v Ljubljani od 1. do 11. juniji. Gasilstvo Dravske banovine stopa pred javnost, da na ta način pokaže plod svojega 65 letnega dela. V naši državi je gasilstvo najbolj razvito v Dravski banovini, saj šteje že preko 28 000 izvršujočih Članov, ki so tudi razmeroma dobro opremljeni in izvežbani. Potemtakem pride v naši banovini na vsakih 40 prebivalcev že en gasilec. Gasilstvo je pri nas prava narodna organizacija in se je zato zelo razširilo zlasti po deželi. Skoraj vsaka večja slovenska vas ima danes že lastno gasilsko četo. Letošnja gasilska razstava ima namen pokazati obiskovalcem velesejma razvoj in sedanje stanje našega gasilstva. Poleg tega bodo tudi vse vodilne tvrdke razstavile najmodernejše gasilno orodje in opremo. Za časa razstave se bodo vršile tudi večje vaje in preizkušnje brizgaln in gasilnih aparatov. Ostale specijalne razstave so: „Žena v obrti" z moderno revijo ; razstava domače volne; razstava malih domačih živali. Velesejem bo bogato založen z vsemi proizvodi industrijske in obrt. niške proizvodnje, s čimur predstavlja najugodnejši nabavni vir potrebščin za vsakega. Posetniki imajo na železnicah polovično voznino. Ko kupijo vozno karto, naj zahtevajo tudi rumeno železniško izkaznico za Din 5. Vozna karta jim v zvezi s to izkaznico, na kateri mora biti potrjen obisk velesejma, velja za brezplačen povratek. 50 o/o popust na avijonih in parobrodih. UfíSfí KFJdJITlfl ITlurska Sobota : — Zahvala. Kolo jugoslov. sester v Murski Soboti se prav iskreno zahvaljuje vsem sodelavcem in sode lavkam, ki so s svojim požrtvovalnim trudom pripomogli, da je tako lepo uspel naš materinski večer ; posebno zahvalo pa smo dolžni autorju in režiserju „Matere" g. Ferjanu. Najlepša hvala I Vse, kar ste storili, ste storili našim malčkom, najmanjšim in najrevnejšim. — Okrog kopallšCa. Prejšnji te den so zaCeii z prvimi deli pri kopališču. Takoj spočetka pa je prišlo do mučnega incidenta. Stavbeni pod jetnik g. MesariC, ki je prevzel dela pri gradnji kopališCa, je najel pred vsem delavce iz Kobilja, ki bi se za dovolili z nižjo mezdo kot brezposeln} domačini. Ker so bili na stavbišču tudi domači delavci je med obema skupinama radi tega skoraj prišlo do dejanskih spopadov. Slednjič se je zadeva tako uredila, da se je zvišala predvidena mezda in domačini so prijeli za delo. Tako je tudi prav. Za kopališče so predvsem darovali prebivalci Sobote in dolžnost občine bi bila, da bi stavila podjetniku tudi pogoj, da se prvenstveno pritegne k delu domače nezaposleno delavstvo potem še le druge. — Dobrodelna prireditev. V četrtek, dne 30. t. m. bo odigralo staro moštvo S. K. Mure nogometno tekmo z tukajšnjimi aktivnimi in rezervnimi cf cirji. Ves čisti dobiček je namenjen fondu za zgradbo kopališča. Prepri- ] čani smo, da bo poset zanimive tekme od strani meščanstva poinoštevilen. Pa tudi pravi športniki bodo prišli na svoj račun, ker se ne bo igralo samo za „hec", ampak za res, kar nam jamči obojestranska postava, v katerih je nekaj sila bojevitih „športnih asov". — Občinske uprave 1 V zalogi imam na novo predpisani „Razmeš-tajni pregled" (po či. 7 in 8 Zakona o nastanitvi vojske in mornarice. Trgovina Hahn M. Sobota. — Društvo Šola In dem v Murski Soboti ima svoj prihodnji sestanek v petek, dne 24. t. m. ob 20. uri v mali dvorani Sokolskega doma. Obravnavale se bodo zadeve, ki se tičejo zaključka šol. leta ter pogojev za sprejem na srednjo šolo. Na sestanek so vabljeni vsi člani društva, starši dijakov in onih, ki bi naj na jesen postali dijaki« ~ — - ....... ' — Roditeljski sestanek. Društvo Šola in dom v Murski Soboti priredi roditeljski sestanek staršev tudi na osnovni šoli in sicer v petek, 24. t« m. ob 18. uri v učilnici šolskega vrtca., V razgovor bodo prišle zadeve osnovnega šolstva. Naj pridejo vsi starši brez izjeme 1 — članicam podružnice «Kola jugosl. sester" v M. Soboti. Matično društvo K. J. S. v Ljubljani priredi v dneh od 6—9. junija skupno poto* vanje na Oplenac, da se poklonimo blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Prijave sprejemata s. predsednica NaranCiCeva oziroma s. tajnica Justinova in dajete potrebne informacije. — Odbor. — Na strelišču Savezne strelske družine v Murski boboti se je v nedeljo dne 19. t. m. začelo letošn)e streljanje. Zbralo se je lepo število strelcev in prijateljev strelskega športa. Z vojaškimi puškami na daljavo 200 m. je streljalo 48 članov, izmed katerih so dosegli najboljše uspehe Je-zovšek, Purač, Puncer, Novak F., Dittrich E., dr. Vučak, Zupančič, Dolgov, SpoljariC, Galovič, Nadaj F. in Skuk. Z novo malokalibersko puško na stisnjeni zrak na daljavo 12 m. je streljalo ravno toliko strelcev in nekoliko dečkov. Najboljše je streljal D ttrich E., ta njim po vrsti Jezovšek, Kovač, Dolgov, Naranč.č, ZupanCiC, Skuk, Štivan, Puncer, Koder A., Nada) E, Nišelvicer, MušiC in Zobec Zlaati s to malo puško je streljanje jako zabavno in primerno tudi za mladino in za zastopnice nežnega spola, ki imajo PRODAJAMO Z 20°|o POPUSTOM Vse podrobnosti izveste z naših plakatov in v naših prodaialnicah TIVAR OBLEKE za vojaško puško še premalo utrjena ramena. Razen tega je strelivo jako po ceni, da si pač vsakdo lahko privošči to prijetno in zdravo nedeljsko zabavo na svežem zraku. Po zanimanju, ki se je že prvič pokazalo, je pričakovati, da bo letos hud boj za prvenstvo in da bojo uspehi še boljši, kot so bili lani. — Radiomotnje. Zadnje čase se zopet opaža, da nekateri motilci radio aparatov z naslado uporabljajo ivoje visokofrekvenčno aparate in to zlasti v času ko se posluša radio. Največje veselje pri tem uživajo revmatični, ki s svojimi masažnimi aparati mislijo nagajati svojemu sočloveku. Tako početje, je z zakonom o pošti in telegrafu člen 76 strogo zabranje-no, zato opozarja tukajšna poštna uprava vse motilce na visoke kazni, ki so predvidene za te delikte. Vse fadioposlušalce pa naprošamo, da nam vsakega motilca sproti prijavijo tako, da lahko proti njemu postopamo. V kratkem prične tukajšno električno podjetje blokirati vse naprave, ki motijo dober sprejem na radiu. Do tega časa pa se vsi posestniki visokofrekvenčnih naprav kot mašažne, diathermije, sušilce, sesa'ce praha in druge naprošajo, da se teh poslužijo t času, ko nihče ne posluša radio t. j. ned 8-11 in 14-17. ure. — Poštna uprava.