Kokmizacija Abesinije. Po Musaolinijevi izjavi ima Italija v vzhodni Afriki 400.000 italijanskih kmetov in 100.000 italijan. delavcev. Vsi ti bodo najbrž ostali v zasedenem ozemlju in bodo postali kolonisti. Italija hoče iz Abesinije uvažati bombaž, oljna semena, kavo, meso, kože, petrolej in železo. Abesinski neguš, o kojega pobegu smo poročali zadnjič, je sedaj v Jeruzalemu. Iz Jeruzalema je poslal Društvu narodov v "ženevo brzojavko, v kateri povdarja, da se on in njegova vlada nikakor nista odrekla pravicam do abesinskega prestola in do Abesinije v njenem polnem obsegu. Cesar je branil svojo zemljo do trenutka, ko je zasul Abesinijo italijanski dež strupenih plinov in bl rodilo še nadaljne vprašanje iztrebljenje ab8sinskega naroda. Vzdržuje se vest, da bo nastopil neguš 20. 3 uja osebno v ženevi pri Društvu narodov, kjer bo obtožil Italijo, ki je pogazila v vojni z njim vse mednarodne dogovore in posebno pa še sklepe Društva naro« dov. Zakaj je pobegnil abe- sinslu cesar in se zate- kel v Jeruzalemf Neguš je 13. maja V Jeruzalemu sprejel novinarje, katerim je razložil glavne vZroke poloma svoje vojske in lastnega pobega. Italijanaka poročila ao trdi!a po porazu Abeslncev, da je neguš strahopetno zbežal iz dežele in da je pustil na cedilu svoj rod. Po poročilih dopisnikov, ki so obiskali neguša v pregnanstvu, pa povod za cesarjev beg ni bilo strahopetstvo, temveč izdajstvo in bolezen. Neguša so namreč pustili na cedilu nekateri rasl, od katerih je bil odvisea nadaljni uspeh abesiilske vojaSke sile. Italijanom se je posrečilo, da so podkupili več raj sov. še bolj odločilen povod za neguSevo pot na varno pa je bilanje-* gova bolezen. Strupenl plini so mu razjedli del pljuč. Ta poSkodb« je zlomlla ntgutovs M-1 ? ornost.