In praznika** Issued daUr except Saturday». Sunday« and Huhdayi PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški ln upravniškl prostori: W87 South Lawndala Ava. Office of Publication: 1667 South Lawndala Ava. „• Telephon«, Rockwell 4904 *4tfhàMS*NMMNa4MM*MM*NNaaMNMMI LETO—YEAR XL tteí® J® JB'OO JfíSSmmk ■miur Jseeer? la isa. «I Um asat5oo pomor držav v zapadni Evropi, ki so Wakov y Sredozemlje. Pomor ki deležne ameriške pomoči na podlagi Marshallovega načrta. Churchill je apeliral na delégate, naj pritiskajo na svoje vlade za ustanovitev "nove E-vrope." Predlagal je, naj bo nov evropski svet podvržen svetovni organizaciji bodočnosti. Ta naj bi imela tri pokrajinske svete. Tvorili naj bi Jih Sovjetska unija, druge evopske države in države na zapadni hemiaferi. Bivši premier je dejal, da je zapadna Evropa vznemirjena zaradi stališča Sovjetske unije, zaeno pa je priznal, da svetovna organizacija brez Sovjetake unije nI mogoča. Sugertral Je, naj bi evropske država žrtvovale drobec svoje suverenltete, da se omogoči eventualna ustanovitev federacije Pred delegati je resolucija glede ustanovitve evropske skupščine. V področje skupščine naj bi spadalo reševanje eko-nomakih, političnih in drugih problemov. Skupščina naj bi formirala tudi skupni svet za koordinacijo skelj, da se pos p« šl ekonomske rehabilitacija Evrope. "Naš cilj je udeležbs vseh ljudstev v Evropi v prizadevanjih za ekonomsko okrevanje.'' je rekel Churchill. "Osvojiti moramo čarter človeških pravic in demokracije. Ne smemo se u-dajati iluziji, ds se Evropa lahko združi na sekcijski podlagi. Nobena država si na sme prisvsjati dominacije nad drugimi državami. Vse morajo biti za eno in ena za vae Skupni napori sn Domače vesti * . , i Išče očala in teto Nokomis, Hl. — Cecilia Zugmeister je prejela pismo od svo-e sestrične Rezke Erjavec iz starega kraja, ki bi rada izvede-S za avojfga očeta Johna Murna, doma iz fare Valtavas pri Govern mestu. Pred več leti je živel v Strabanu, Pa. Dalja želi izvedeti tudi sa svojo teto Mary Kunzel, ki živi nekje v New Yorku. Komur kaj znano o njih, je prošen, d« piše na naslov: Cacilia Zugmeister, R. R 1, Nokomis, 111. T t < Is Clevalt*4a Cleveland.—Radi srčne kapi je DeffroM. Mick.. 12. maja.—Av-l^jo umrle ^TerasiJa Rozman, korporaciji Federalni posredovalec priznal polom pogajanj * tna unija CIO se je odločila za oklic stavke proti Chryaler Mo tor Corp. Pričela se je danes. V tovarnah korporacije. v De-troltu ln drugih mestih je upo-slenlh okrog 75,000 delavcev. Leon Kotln, federalni posredovalec, je priznal polom pogajanj za odvrnltev stavke. "Naša prizadevanja so se Izjalovila," je dejal. "Unija nas je obveatila, da bo oklicana stavka danes ob devetih dopoldne." Pogajanja med unijo in kor poracijo so se razbila. Unija je prvotno zahtevala zvišanje plače za 30 centov na uro, potem pa je naznanila, da je priprav ljena sprejeti zvišanja plače za 17 centov na uro. Uradniki korporacije so zavrnili predlog u-nije. Robert W. Conder, direktor korporacije za delavske odnoša ja, je naznanil tudi umaknitav ponudba glede zvišanja plača za šeat centov na uro. Člani poga jalnega odbora ao izjavili, da j« korporacija v teku pogajanj pri znala, da je zvišanja plača za 17 centov na uro potrebno, kar cene dvigajo, uradniki korporacije pa zdaj zanikajo, da so po-daU tako izjavo. Bitke p Milini Jeruzalema ee obnovile Jeruzalem, Palestina, 12. maja. — LJute bitke med Židi in Arabci so ae obnovile v predmestjih Jeruzalema, kakor tud na cesti med Jeruzalemom in Tel Avlvom. Bitke ogrožajo za Časno premirje v Jeruzalemu stava 07 lat, članica VZSZ in SŽZ Tukaj zapušča moža Alojzija, tri hčere, dva vnuki in tri vnukinje, v LJubljani pa sina.— Andy Bozlch Iz Ruclida se ja moral zopet podati v bolnišnico. Nahaja se v St. Luke's Ho-spitalu. Enotno vojaško poveljstvo v Franciji f s' Ameriiko oSdroževa- »tkiH nje franco« •il ščaki bodo na razpolago za služ bo v Grčiji, Italiji in mordf v Palestini, ako bo to zahteval razplet dogodkov. Vlak skočil iz tira v bližini Trbiia Benetk* Italija, 12. maja. — štirje potniki so bili ubiti, 00, pa ranjenih, ko je brzovlak Trst- . r . < t Turčija dobila ameriške podmornice Ankara, Turčija, 12. maja.— Turčija je dobila štiri smeriške podmornice. Dospele so v Smlr-no, turško luko. Prej je Turčija dobila od Amerike nekaj starih ladij in parnlkov. * Parls. 12. maja.—Uradno naznanilo prevlada je bilo ustanovljeno enotno poveljstvo francoskih oboroženih ali. To Je v področju generalnega štaba armade, mornarica ln letalske sile. Poslanec Paul David, aocialni radlkalec, je v narodni skupščini pozval premlerjs Roberta 9chumana, naj pojasni pogajanja med Francijo In Ameriko glade ameriškega oboroževanja francoskih sil. Razgovori med francoskimi in ameriškimi ve-ščaki ao ae pričeli pred tremi meseci. V VVashingtonu so zanikali po ročila, Ha je Amerika obljubila Franciji, da bo zalagala njeno armado z orožjem, dočim v Pa rizu trdijo, da ja bil dosežčn sporazum. Veat iz zsnesljlvega vi ra pravi, da Je Amerika svetova la Franciji ustanovitev enotnegs poveljstva. General ^Charles Lecheres je bil imenovan za šefa skupnega generalnega štaba. Vlada se ne bo pogajala z unijami Voditelji bratovičin konferirali z vojnim tajnikom Waaklngton. D. C.. 12. maja.— Vlaki vozijo kot običajno pod vladno kontrolo, toda mezdni spor med bratovščinami in železniškimi kompanijaml nI Izravnan. Voditelji treh bratovščin so konferirali z vojnim tajnikom Royallom, toda doaagli niso ničesar. Royall je dejal, da se vlada ne bo pogajala z njimi. Predsednik Truman je odredil zasego železnic in s tem odvrnil stavko. Federalni sodnik T. Alan Goldsborough ja izdal injunkcl-a proti bratovščlnsm. Ako sa ne bi voditelji brstovščin poda-i ln preklicali atavke, bi ae Izpostavili težki zaporni in denarni kasni. - Hitro izravnavo konflikta js napovedal M. W, Clgment, predsednik Pennsylvanske železnica. Dejal je, da je uverjen, da bo «onflikt Izravnan pred 18. majem. Z vojnim tajnikom ao konferirali Alvanley Johnston, predsednik bratovščine strojevodij; David Robertson, predsednik bratovščine kurjačev, in A. J, Glover, predsednik bratovščine kretnlčsrjev. Johnston je dejal, da so bratovščine sprejela zvišanje plače za 15 in pol centa na uro, kar je priporočal posebni Trumanov odbor, vztrajajo pa pri zahtevi glade revizija delovnih pravil in regulacij. Bratov ščlna ao prvotno zahtevala zvl šanja plača za 30 odatotkov. Benetke skočil iz tira v bližini Trbiža. Lokomotiva V trjje -vfc-goni so zdrveli,v gjbbino.sbiiii- •"VrnUW, iwteg P oí j ski socialisti ustanovili odbor Tmm povezanost ; « kpmunikti ^ kï Mf VarŠav keuipti bankir einaudi izvoljen za predsednika italijanske republike Rim. 12. maja —Bankir Luigi Einaudi Je bil izvoljen za pred-šednika italijanske republike Giovanni Gronchi,, predsednik poslanake zbornice, je proglaall izvolitev po četrtem glaaovanju. Einaudi je dobil 518 pjaaov, S7 več kot potrebnih 451 glaaov večine za izvolitev. Einaudi je imel podporo stranke krščanskih demokrstov, ka tere vodje Je premief ^Icide de Gasperi. Ta stranka Je zmagala pri nedavnih splošnih volitvah Einaudi je sprejel urad predsednika republike. Dejal je. da lahko odgovori a staro frazo: "glaa ljudstva." Parlament je glas ljudstvs in glas ljudstva je božji glas. zato naj se zadosti božji volji. Termin predsednika je sedem let Einaudi je aUr 74 let Njegov pomočnik je dejal, da bo imenoval De Gasparija za pre-mierja ln mu poveril sestavo potrebni za doeego naših ciljev nove vlade ' in namenov." • Einaudi je bil podpredsednik vlade, proračunski minister in governer državne banka. Znan je kot sovražnik komunizma in ekonom stare liberalne šola. Pri prvem glaaovanju ja dobil VittoiHf Orlando. italijanski premier v času prve svetovne vojne. 320 izmed 871 oddanih glasov. Njega ja podpirala ljudska fronta. Nekaj glaaov je do bil zunanji minister Carlo Sfor za, ki pa ae ja odpovedal kan didaturi za predsednika republl ke. Komunisti so podpirali En rika de Nicolo, sedanjega prod sodnika, ki ae ja odločil za ra signacijo. Einaudi je bil izvoljen za senatorja 1. 1919 na listi liberalne stranke, ki je vodila opozicijo proti Mussolinijevemu fašističnemu režimu. Leta 1930 Ja bil odstavljen kot profesor na uni verzi v Milanu V ftvlco ja pobegnil 1. 1942. ko ae je fašispm zvijal v smrtnih krčih. Vač ma-secev je prebil v taborišču be Kuncev. * _ - , % t jg . „ « Egiptske priprave za vojne operacije Kairo, Egipt, 12. maja.—Egipt najbogateljša ln najmočnejša a-rabska država, aa pripravlja sa Vojna operacije proti Židom Palestini. Člani obeh zbornic parlamenta ao odobrili vladno politiko oborožene Intervencije v Palestini z drugimi arabakim državami, Pričela se bo po za ključenju britskega mandata Palestini. Kampanja za ustanovitev protisovjetske zveze Formira naj se pod masko določb i in načel čarter ja Združenih narodov. Značilna izjava kanadskega delegata Lake Succeea. N. Y.. 12. maja —Predlog L. B. Pearsona, kit-nadskega zunanjega podministra in delegata pri Združenih narodih, naj se uatanovi ofenzivna in defenzivna zveza proti Sovjetski uniji, je do|)il oporo pri delegatih Amerike, Velike Britanije, Francije in .nekaterih drugih držav. Formira naj se pod masko določb in načel čar-terja Združenih narodov, Izgleda nI,'da bo predlog sprejet. Bojazen ja, da bi prestiž Združenih narodov padel, ako bi bila uatanovljena zveza proti Ruaiji, ki Je članica Združenih narodov.' Prestiž Združenih narodov je že omajan. Mnenja prevladuje, da je Šla generalna skupščina predaleč, ko se ja v novembru izrekla za razdelitev Palestine na dve državi—žldovako ln arabsko, Zaključek na bo izveden zaradi silne opozicija arabskih dežel. Reprezentantl teh dežel so izjavili, da ae bodo odločno irali razdelitvi Palestine. Za* izgleda, da je pe more nihče ustaviti, Vprašanje je dominacija sveta. Organizacija Združenih narodov ne more garantirati miru )n zaščite avetu, ki je v dveh taborih. V enem Ja Amerika, v drugem pa Ruaija." H* m Senatni od te k odobril vojaški načrt Waahington, D. C , 12, maja.— Senatni odsek za vojsšks zada ve Je odobril načrt vojaške konskripcije in splošnega vojaškega Vežbanja s sedmimi prqti dvema glasovoma. Trijf člani so se vzdržali glaisovanja. up ključek glede Paleatine sta med drugimi državami podprli Amerika ln Ruaija. Za izvedbo zaključka je potrebno organiaira-nje mednarodne policijake sile, ki naj bi prevzela dolšnoati brit-aklh čet, ki bodo zapustile, Palestino po 15, maju. Velika Britanija ja naznanila« da as bo na ta datum odpovedala mandatu nad Pslastlno, katerega je dobila od atare Lige narodov, Pcaraon j^ dejal, "da Je danes manj volje za ustanovitev enega aveta v političnem in duhovnem amlšlu nego kdaj prej. Napetost med Ameriko In Itualjo se je povečala. Borba je v razmahu in Harriman kritizira »tališče Rusijo Pariz, 12. maja.—Bivši trgo vinski tajnik W A. Harriman in sedanji potujoči ameriški poala nlk, je kritiziral stsllšče Rusije o Marshallovem načrtu, On aa Je v Parizu sestal z reprezentantl zapadnih evropskih držav ki bodo dobile ameriško ekonomsko pomoč, Harriman je na aestanku s časnikarji dajal, da Ruaija namenoma napačno tolmači dlje Marshallovega na črta. % Transportna letala za armado Vzdrževanje prometa med vojaškimi bazami rl x Waahln0ton, D. C.. 12, maja.— Uradniki letalake sile ao naznanili gradnjo transportnih letal, ki bodo prevažala ameriška vn lake. Letala bodo dodeljena armadi. Nftrtl določajo zgradnjo najmanj 800 transportnih letel, ki bodo vzdržavsla promet med ameriškimi vojsškimi bazami v vseh krajih. Zakonakl načrt, da se letalska sila poveča ns 70 grup, je bil. sprejet v obeh kongresnih zbornicsh, Nova letala bodo tipov C-20, C-U9, C-120 ln B 29. Noalla bodo lahko težo 00,000 funtov in 4S do 100 moš. Naznanilo pravi, da bodo zgrajena tudi lataka, ki tx*o lahko nosila tslo 100.000 uhtov. va. PolJsks. 12. maj a,— ična stranka ja uatano-politični odbor. Uatanovl-tev reflektirs odločnost za vzdr tavanje tesne povezanosti a komunisti in da strsnka še nadalje tvori neodviano silo na Polj sitem. Od bo» šteje pet članov, ki ao priznani kot reprezentantl domi-nanfhe centralne grupe atranke Člani odbora sd premier Josef Cvrankiewicz, tajnik stranke; dr. Oacar Lange, bivši repre-zentant Poljske pri Združenih narodih. Edvard Osubka Mo rawski, bivši premier in sedanji minister admlnistrscija; Adam Ra packi, minister za plovbo, in Kazimir Ruzslnek. načelnik ek-sekutivnega odbora socialistične stranke. Dr. I^ange, bivši profesor ekonomije na čikaškl univerzi, bo igral važno vlogo v socialistični stranki In notrsnjih zadevah. On je poatal glavni svetovalec stranke I ]M II Naročnina u Zdruien« dri«»« (lsven Chic«««) la Kanade UN aa lato. UN m pot tota. «.00 sa éetrt leta/ ta CM caps la «Mao Cool Co.. MiO sa c«lo late. 14.7ft sa pol lata; sa iaoseosive $11 Jt. Subscription ratesi for th« United States (axoapt Chlcapa) aad Canada MyOO par f««r. Chicago and Cook County MM pav fssr, foreign countrlos 91 UM par y«ar. Can« op lasov po dogovoru. Robsplal dopisov to nanaroiaelb (Unkov sa na vračajo. Rokopisi llSsvarn« vsaMna (ftrtlee. povesti dram«, pnmi Itd.) s« vrn«jo pošiljatelju lo v sluêaju, ¿a |a priloiil poi taino. Advertising ratas on agr—m«nl, Mamiscrtpta oi oemasunlcatlons and unaolldlad artidas will not k« r«fumad. Ofh«r manuscripts, sack ss st orlas, plsy«. poems, s t«* will be raturnad te sondar only when accompanied by self-addressed and stamped envelope. t Naslov na vsa. kar Ima stik s listom t PROSTETA , 2657-50 So. Lawndale Ave., Cktcapo SS, Minete UtSSjMMHIBIlIStSSMSill Domača zabava pode ružnice it. 60 SANSa Chicago, HL — Ako si telite pristno domače zabave sli večer lepega, veselega ¿ivljenja v krogu prijateljev in znan-cev, kjer se boste v resnici lahko prosto sukali, s«' razgo-vsijali, peli Mi plesali, tedaj pridite v Tomažinovo dvorsno prihodnjo soboto večer, to je 15. maj«. Dvorana »je n« 1902 W. Cermak ro«d in bo odprta že pred osmo uro zvečer, dočlm se bo ples pričel mslo pozneje. Vstopnin« je prosta, torej se vam nI tr«ba bati, d« bi bil vai žep olajšan že prej kot se začnete veseliti. Z« vse k«r boste po t ruiDl, boste tudi uživali. Člani in članice podružnice M. 60 SANS« bodo poskrbeli, da bo v dvorsili dobrs postrežba z je-stvinami in pijačo, kot tudi s tako godbo, ki bo vsa navsoče v/dramila na poskok. Dasiravno imamo na SANSo-vih priredbah običajno kak pro-gram, bo v soboto veter vseskozi prost« zabava. Prijatelji SANSa, obiščite nas v soboto večer, 15. maj«, v Tomažlnovl dvorani, 1902 W. Cermak road. Anton TroJar. Pozdrav slovenskim materam Zadnji teden (v četrtek) smo n« tem mestu nekoliko komentiral tako zvsni Mundtov zskonski osnutek, s ksterfm hoče ameriška reakcij« postaviti "temeljni kamen fašizmu," kakor so nekateri krttfki označil! njegov cilj. Ko smo pisali tisti uvodnik, nam ie ni bila popolnoma znans vsebina tega osnutka. Zato smo se omejili bolj na citiran)« nekaj kritik^-od Civil Liberties unije in drugih. Zdaj imsmo pred ssbo analizo tega predloga, katerega je pripravil odvetniški oddelek glavnega stana nove progresivne strsnke v New Yorku. , Ko človek čits sumadjo in analizo tega projektiranega zakona, kar n« mor« verjeti, da se v kongresu dobi kak poslanec ali skupina poslancev, ki je pripravljena napraviti tak atentat na "Bili of Rights" sil Spored prsvic, ki je temeljni kamen ameriške svobode. Nič ni čudnega, da ta usnutek razni kritki sporejsjo s Hit-terjevimi nuember&kimi zakoni oziroma edikt!, s katerimi je da legalno podlago za sumarično zatretje vse svobode ln demokrs» ci>e v Nemčiji In seveda tudi vsake opozicije. Sličen cilj imajo tudi avtorji lege zakonskega osnutka, ki je navidezno ali izrecno naper)en proti ameriškim komunistom, v realnosti pa tudi prot vsakemu kritiku administracije, "free enterprizerstva," militarizma, zunanje in notranje politike, rasne diskrlminscije etc. Prav tako je tudi rasperjen proti sleherni količkaj progresivni organi» zaciji in pokriva tudi konservativne "free enterprizerske" unije, odnosno stavke, kar smo ie zadnjič omenili. Ts slika Je kila sneta v PaleetlaL Met divja cftvtin» ln versk« vojn« med Židi ln Arabci. VeJek* pa sliki sta ¿Una šldovske ar, made. M |l pravijo "Hafanak".' Komentar o italijanskih volitvah in drugem Bellinfkam. Wash. — Za nas, delavce, je potrebno, da pe bolj zanimamo za svetovne dogodke, posebno tam, kjer nam bočejo naši polrtikarjl in radijski poročevalci ter razni "veščaki" nekaj dopovedati, kar preprosti ljudje sami uvidevamo, d« ni tako. Viemimo za primero "rusko agresijo" in njeno razširjenje «11 ekspanzijo. Ta laž je marsikateremu Američanu zmešala glavo, tako da ne zna več, kaj se v resnici godi za "zagrlnjfclom". Ameriško ljudstvo je po<| vtisom, da Rusija ukazuje jugoslovanskemu ljudstvu. Tisti, ki ste čitati St. 'Johnovo knjigo "The Silent People Speak", veste, da to ni resniea. V knjigi ni naveden niti en ««m primer, ki bi kani kakršne koli vmešavanje od strani Ruaije. * Torej, čo se Kusija ne vmešava v jugoslovanske posle, bodisi politične ali gospodarske, potem imamo dovolj vzroka vcftjeti, da se prav tako ne vmešava v druge države, ki so v njenem prijateljskem kro«u! Kje je torej tista agresij« in ekspanzija? Vesti iz starega kraja govore o prostovoljnem-udarniškem delu tamkajšnje mladine, nikjer pa ni rečeno, da je prisiljeno od kogsr koli. Mlsdiriske proge ni grsdila samo dom«ča mladina, ampak si jo pridružila tudi mladina Iz drugih dežel, ksr je Še bolj pomembno! Čemo? .* . Zakaj? Ali j« to mladino prisilila Rusljs, ds je šla v Jugoslavijo gradit progo? Povrhu p« še zsstonj? Ali ni v ozadju tegs nekaj drugega, česar ne moremo razloiiti? AH ni to nekaj, čemur lahko rečemo NOVI DUH? čss bi že bil, ds bi naši politiki še enkrat spregledali, d« so se Zedinjene države tudi rodile v novem duhu . . . Ampak kdo se briga za preteklost? Pravijo, da je v nevarnosti naša demo I kracija. No. "rešili" so jo v Itn-lljl. Naš urednik pa je v svojem člsnku bolj podrobno razložil, kako so jo "reševali",. . . Na glavno vprašanje pa še ni odgovora. Ali je res "rešena" demokracija v Italiji? Ne. ni in ne bo! Rcsenai. ne bo toliko časa, doklei ljudstvo ne prevzame gospodarstva Italije v svoje roke! Ker p« j« «stala reakcija šs na daije v vlsdi. bodo tudi Ae nadalje črni trgi, nezaposlenost in splošno nesadovoljstvo. Mnogi Italijani so volili za reakcijo zato. ker jirW te Amerika obljubila še več pomoči To pomoč pa bodo oni. ki so ns vrhu, nakazali naprej sebi. Sicer pa Amerika tudi ne bo mogla stalno zalagati ves svet, izvzemil države pod rusko slero vpliva. Ametiško Ijudatvn jc že aoriaj dovolj ob Senator Glen Taylor, podpre d ssrfnMfci kandidat ne*« propre-sirm stranka. M v Birmtafhi m«. Ala.. občnlU ««Are soba raanc diskriminacije. Kar le koto! It! v neke cerkev akaat "samorska vrata." «s le prltela policij«. «a prlllčno peelomaettla ln vrgla > sapor. R»dl topa pr«*»orka" Je bil oboo ion na !M dal sapera. Vloéll )• prt si v na všije aodlftče ČETRTEK. 13. MAJA 1M8 ftoV*d* M. gonji« It'MpoÜllljM C« hI vmn I« mogli pofopetatl n« uho pH vMhl kuni , , , da dobro pmrtrgajt* ttatl lonor, po •nemil« imniI ialr uhan», u«i ktopii* OUMlUM Ottt*/ko rti*«« , , bo po*lulito vMki g* pripo mo«ka, da rbaiet« »«i m««tl Tako romo )* «vetovno po mattfkanjf m*é«eh m olj*, kui taavUlno l« vladnth porutíl Odr*Mj*n« moitofco «o edini kuhinj« k I odpadki, ki jih lahko vnov «itr . . , v U*h dnnti viaokih tlv*l- r» it| eon lon-J M #*vi /lir» it M i ono mi» k*pljr al rotil j*n rt i mo iA» Hltheiiir dtofc*«. rolo k«t o*t«ri* «hI I* vdiugll put*b!)o«l|h tliMfcolj j«• vi edini «tiianMi . , d* pomirg«U* vali domovini In «orni ■oM' ODDAJAJTE ODRABLJENC MAŠČOBE! PRED SONČNIM VZHODOM IfOVKLl ANTON ¡NOOLlC > "Poglej, to je nova!" Sla je med hiismi in slišsls je, kako gre glas pred njo na levi in deani. ^ "Hercegovska je! Njen mož ja iz rodu Ko-čičev." "Milojks ji ja Ime!" "Poglejte, kako ponosno stopa!" "Zvečer bosta priils na zabavo!" "Pravijo, da lepo poje!" -In pleše!" •Tudi Jovo je znan pevec in plesalec." Milojka pa je ila vzravnana, prsi so se ji na* lahko tresle in veter se je igral z njenimi črnimi lasmi. Zvečer je bila zabava sredi vasi. Priili so Hercegovci, Bosanci, Črnogo>ci, Ličani, Dalmatina in Primorci. Vsi v narodnih noiah. Res, večinoma starejši ljudje, večina ja bilo invalidov in ¿ene so imele že zgubane, stare obraza, toda z njimi je prillo tudi nekaj fantov in deklet ter otrok. Pod lipo se je zbral pisani svet, pisan po oblekah in govorici. Nekako samo od sebe ja prišlo, da sta vodila kolo JovO in Milojka. On vlaak, stasit Hercegovac, petindvajsetih let, ona nekoliko manjša, a prav tako vitka osemnajstletnica! Oj, kako lapo ja življ*. nje! Ko so vsi upehani posedli po travi, ja Mi-lojks morsls zspeti. Sopils je k lipi, se naslonila nanjo s hrbtom in zapela. Tista hipe je začutila, da so njene skslnste planina nekje daleč, zavedela se je, da stoji aradi nova, tuja vasi. okoli katere se širijo prostrana, polja in šele nekje eda, pomanjkanje, glad in na koncu vsah koncev: pogin. Obšlo jo je, da bi krenila s ceste, ge napotila v polja in hodila, dokler ji na bi noge ostale v blatu, ki ja skrito pod sne^>m, klecnila bi, padla v sneg in se počasi pogrezala, brez upanja na rešitev. Hodila ja tri, morda Itiri ura. Pozno popoldne Je priapala v mesto. Vprašala ja za načelstvo in po dolgem vpraševanju našle referenta za izgnanca. Povedala mu je, kako Je z njo in njenimi otroki. Referent, prijazen starejši človek, sam izgnanec, se ja namršil, ko Je končala svojo ža-lostno povest. .. , "Se jptrl bpmo poslali vašemu predsedniku oster dopis, zagrozili mu bojno s kaznijo, ča se ne pobriga za vas. Z nJim imamo stalno sitnosti. A zdaj pojdi dbmov, ie Jutri bo imel pismo v rokah; za nekaj časa bo zaleglo, potem bomo že videli, kakb ip kaj." Milojka ni mogla oditi. "če bi prišla dopoldne, bi ti lahko dal kak sto tak iz naše blagajna, zdaj Je na arezu vsa zaklan Jano, blagajnika pa ni v mestu," Je re-frent ša dodal. "Otroci stradajo in prezebajo, Joco Je bolan, tudi Ljubica ni zdrava," Je zastokala Milojba. "Otroka pripelji k zdravniku, pri meni dobiš potrdilo zs brezplačen zdravniški pregled in brezplačna zdravila." Referent ja pomisli] trenutek in nadaljeval: "Čak^j! Napišem ti listič. Šla boš k našim ljudem. , Raci, da te ja poslal Miša, referent za begunca. V našem mastu je ie nekaj dobrih ljudi. Napišem ti tri, štiri naslove." Izvlekel ja droben notes is iepa. napisal tri ihiena, iztrgal napisani listič ln /a izročil BJIlojki. "Evo ti! Prepričan sam, da na boš zaman potrkala." Milojka je braz beseda vzela listek in se opo-. tekla na ulico; kamor ja že legal prvi mrak. 4 Po daljšem tavanju je našla pot v glavno u-lico. Tu ao bili široki pločniki pometeni, iz trgovin in kavarn je kljub zamračitvi prihajalo toliko svetlobe, da se je mogla razgledatl okoli sebe. Na pločniku se ja gnetlo ljudi, bili so sami mladi, veaali ljudje. Pogovarjali so se glasno, se smejali in vzklikali. \ Na trgu je igral radio narodne peaml, v dveh pekarnah je bilo na široki polici š« nekaj štruc rjavo zapečenega kruha, tudi v izložbenih oknih poaarneznih trgovin je bilo razstavljeno nekaj blaga. (M)e prihodnjič.) Preda.: Ali je bilo to znanstveno dtk>? Obt.: Ne, lažna znanost. Preda.: Ali so bila te poskus na postaje zločinska ustanove? Obt.; Na vsak način. Prada.: In ljudje, ki so sodelovali? Obt.; In ljudje, ki so sodelovali, ao zločinci. • s Prada.: Kakšni ljudje ao sodelovali na teh (fcstajah? Po kakšnem kriteriju so Ubirali ljudi za dalo na poskusnih postajah? Obt.; PiVič po strokovnem kriteriju, drugič predvsem a-genta. Prada.: V preiskavi ste izpovedali, da ao edino agenti ge Stape priili na postajo. Obt.; ^ Točno. Preds,: Potrjujete to izjavo danes? » Obt.: Točno. Obtoiani Kranjc Ja izpovedal tudi, d« J« bil v agentskih zvezah z Mirkom Koširjem, ki Je bil prav tako agent gestapa, Kranjc t» fttopUftl* sta bedlU ls Daokaurf »a lata*» * Vt*ko- «¿iatefep mitinge Dalj« Ja Kranjc povedal, de Je Pufflar prav tako sodeloval na poizkusaih postajah 1« na samo kot steklopihač, kot Je to trdil Putfler, tamvač da Ja tudi direktno pomagal pri vodnih poizkusih in sam dvigal poizkus, ne osebe iz ledenomrzle vode. Na poizkuani postaji, kjer Ja bil Kranjc, sta delala tudi Barle in Stepišnik. Nato Je Kranjc zelo ravnodušno opisoval, kako so se vršili ti poizkusi. N. pr. poizkusi ________Ji VH kožo, ki sta jih opravljala Ra-scher in Blohma na številnih jetnikih v kremstoriju. Poizkusa merjenja krvnega pritiska pa takole opisuje: "Osebo so narkotizirali, ji odprli arterijo na roki, nato so v arterijo vtaknili stekleno napravo. To Ja bila električna naprava, s katero so merili krvni pritisk in ta je bila v zvazi z gslvsnometrom, ki je bil v so-sednji sobi. Poizkuano osebo so dali nato v mrzlo vodo, in opazovali sprememba krvnega pritiska med zniževanjem krvne temperature»" Poizkusna oseba so nato, kakor pravi Kranjc, "spravili s poti". » , O soobtoženemu Presterlu, pripoveduje Kranjc, da je bil eden glavnih organizatorjev Ar-beitseinsatza, razdeljeval delo, razporejal ljudi v komande, transporta, v uničevalna taborišča. Hkrati Ja bil v agentskih zvezah z njim in ostalimi. Tožilec: Kaj vaate povedati o Barletu in njegovem delu? ■Obt.: Bsrla Je delal v glav- KrsnJc in Prastari vo. V gestapovski šoli v Da chauu pa ni bil samo gestapov-aki agent, temveč si je umszal roke tudi z najbolj zverinskimi zločini nad interniranci. Prastari ja bil afaat in provo-kstor ša od lata 19M Za obtoženim'Kranjcem je bil zaslišan Martin Presterl, star špijon in agent raznih obveščevalnih služb. Nazadnje se je skril v Gradcu kot časnikar in Uetnik založbe, ki pa Je bila samo odskočna deska za špijonažo proti Jugoslaviji. Že do pred |onca vojna ima na svoji vesti peiteto zločinov. Agent-provo-kator je postal ie leta 1935 v Gradcu, kjer pa se Je povezal z avstrijsko i>olicijo. Graški gesta petski komisar Stelzer ga je febhiarja leta lMl poslal v Da-chau, da tam dala za gestapo Tam je delal po navodili SS Hauptsturmfuhrorja Zilla, ki je bil komandant taboriiča. Pozneje pa je bil podrejen Obersturm- beitseinsatza, ki je bila gesta-povska ustanova za maksimalno izkortyčanje delovne sile inter-nirsnčev, ustanova za množično ubijanje internlrancev. Obenem ja v Dachau-u organiziral obve ščevalno mrežo, v kateri so bili tudi Diehl, Barla, Kranjc, Oswald, Puffier in drugi. Preds.: Kakšno nalogo je i-mela obveščevalna služba, katero ate vi organizirali in vodili? Obt.: Ta služba je imela nalogo zbirati vesti o razpoloženju internlrancev in njihovih izjavah. Preda.: Ali so se preko te obveščevalne mreža med interniranci iirile kake vesti? Obt,: Da, prišle so večkrat tudi vesti od „vodstva taborišča, ki niao bile točne. Te vesti smo Ljubljanski proces proti zločinskim çe?tapovcem, vohunom in saboter jem (Nadaljevanja) O "Arbeitseinsatzu" pripoveduje obtoženi Diehl. da je bil to urad, ki je bil direktno podrejen gestajmvski komandi taboriiča, ki jo je vodil llauplsturmfilhrer Pri tem uradu "Ai beitselnsatz" Je imel agent gestapa Presterl veliko vlogo in je lahko interveniral za razne ljudi. Tega se Je v polni meri posluževal tudi obtoženi Diehl. O tem pravi takole: "Interveniral wm za ljudi, da bi jih s tem navezal nase " Predsednik; Kot agente, kot zaupnike? Obt.: "Da, kot zaupnike, kot obveščevalce" , Ljubljana. 21, aprila —Po ve čersjšnjem zaslišanju obtoženega Branka Dtehla in Janka Puft rektorjem Klinarjem je bil prijateljskih stikih, čeprav J J bilo že takrat na Jesenlcsh vsakemu znano, da je povezan z ge- hlapom. l*ta 1942 ga je gestapo aretiral in pri zaslišanju je Kranje priznal, da je sodeloval OF in (Mirneje podpisal tudi obvez-noNtno izjavo o sodelovanju z ge-stapom. Kranjc se Je pred sodiščem za to opravičeval, češ da mu je gestapovec Drusche dal na izbiro: ali, da bo ustreljen kot talec, ali pa da podpiše iz-lavo gestapu Vendar na vpra &an)e predsednika sodišča, če ao tudi drugi« ki ao bili v takem položaju kot on, podpisali Izje ve. nt mogel zanikati svoja bila direktno podrejena Himm larjevemu štabu. Na tej poiz-kusni postaji ao delali poizkuae vzdržljivosti človeškega orga- veščevalno mrežo iz ljudi, katerih imena je dobil že v Dachau-u. Z obtoženim Čoričem je bil povezan že v Dachau, kjer mu je ta povedal, da mu je v zaporih v Gradcu "zelo dobro šlo". Njega je ob odhodu v Augsburg vzel. s' seboj po odobritvi šefa Arbeitseinsatza v Dachau-u, gestajapvca Flauma. Prav tako je vzel s seboj v Augsburg obtoženega Derviševi-ča, da bi jim pomagal pri agentski službi. . V'Dachau-u je bil povezan s proslulimi agenti Gasserjenm Hansom Queckom in tudi z Vil \jemom Hermanom, ki je z ri}fm še po vojni sodeloval v tuji obveščevalni službi. Tudi Prester-love povojne špijonske zveze s špijonom StUlfriedom in fcobe-kom, ki delata sedaj v špi jonskem centru na Dunaju, izvirajo že iz Dachau-a, kjer sta ta dva bila prav tako geatapovska agenta. V taborišču Augsburg ja Presterl tesno sodeloval s proslulim vojnim zločincem Kappom, ki je bil komandant logarja. Ta je sam pobil več sto intemirancev. Presterl je kot vodja Arbeitseinsatza neposredno pomagal uničevati-tisoč* intemirancev. Preda.: Ali ste kot vodja Ar beitseinsatza podpirali uničevalni sistem gestapa? Obt.: Da. V Obtoženi Presterl je bil že prej, preden je prišel v Dachau izvežban zločinski provokator ant¿fašističnega gibanja in je že od leta 1935 vseskozi delal kot agent, v Dachau-u pa se je še izšolal za fašističnega krvnika in je sokriv neštetih zločinov nacizma. Stepiinlka Je "vsgsjsl" geetspo predvsem ss povojno delovanj« Nato je bil zaslišan obtoženi Milan Stepišnik, ki je priznal iašlam položaju in ie pod hujšim pritiskom, na to niso prists-IL Ta aJ*gm isJsve so le hl- nsvstvo. „ Obveznostno izjavo zs sodelovanje z gestapom je podpisal leta 1941 v Mariboru, odkoder ga je gestapo poslal v Srbijo, da bi ga na ta način zakamu-fliral, odtod pa v Ljubljano, kjer je delal kot gestspovaki sgent v papirnici v Vevčah. V Ljubljani je Stepišnik vzdrževal agentsko zvezo z nekim Konradom, kateremu je dajal poročila o tovarni v Vevčah in o zaposlenih delavcih. Preds: Kako je prišlo do tega, da ate bili potem odpeljani v Dachau? Obt.: To je bilo tako: Prvič ko sva se sestala s Konradom, mi je rekel, da me krije tudi pred Italijani in belogardisti in da oni ne vedo za mene, da pa se moram ves čas kazati kot pripadnik OF. Prišlo je do tega, da so me potem domobranci aretirali in odvedli v meščansko šolo v Mostah, kjer se je pojavil Konrad. Takrat mi je rekel, da on ni tega pokrenil, da pa to odobrava, Češ, da bom dobil nek mučeniiki nlmbus, ko se bom vrnil. Preds.: Ali je rekel, da boste šli v Dachau? Obt.: Rekel mi je, da bom šel v taborišče, kjer pa se mi ne bo slabo godilo. Preds.: Kot gestapovski agent? Obt.: Rekel je, da bom dobil zvezo. V Dachau-u /e je nato povezal preko kapa Jauka s Kranjcem Borisom in držal zvezo z Ličenom, Borisom Fakinom in Mirkom Koširjem. Zaposlen je bil na poskusni postaji bloka V. in sodeloval pri zločinskih j>o-skusih. Predse Kdaj ste bili odpuščeni iz Dachau-a? Obt.f Konec januarja 1944. Preds.: Kam ste potem odfcli? Obt.: Potem sem ostal v Da-chau-u kot nameščenec. Preds.: Ali ste prostovoljno sprejeli dalo na poiskusnlh postajah? Obt.: Da, prostovoljko. Preds.: S kom ste sodelovali, kdo je bil vaš" šef? Obt.: Ploetner,, - Preds.: Ali je bil to vojni zločinec? r (Dalje prihodnjič.) nem v laboratoriju kot jaz. Imel ne od dejanskega ^pora da pre^ ie kemične naloge. Razam tega preči resno akcijo, zbiranje o-ie pomagal včaaih dvigati poiz-lrožja in da odsvetuje pobeg, in i M»aoaeb« izvode Preda.: Ali je organizacija Tož ^Torej je nepoaredno po- utrjeval, v taborišču diaciplino? Obt.: Da. nato razširjali s pomočjo tako-( krivdo za katerih je ob_ zvane antifašistične organizacije. ^ Vendaf je hote, pri za_ po taborišču. 18ii$anju hinavsko opravičevati svojo krivdo, češ da so ga Nemci pregnajali in da je pod pritiskom delal za gestapo. Podpis obvesnost^a is J sva atapu J« hotel opravt&tL češ. da So mu grosill. da bodo odpeljali družino v taboriiča. ssrsdl fco-ssr Je pristal. Toda tisoči nsših Judi, ki so bili v latam ln ie Preds.: Kakšne naloge je 1-mela takozvana antifašistična organizacija? Obt.: Ta organizacija je imela namen, da internirance odvr- lerja se je dane» nadaljevalo krivile, zasliševsnie oblo/enih. Kot tre tjl je bil zssltšsn obloženi Bori* Kranic, Podobno kot Diehl |e cinično priznsvsl krivdo, ravnodušno govoril o svojem zločin skem delu ns poi/ku»nlh poslu jah v Dschsuu. priznal, da je zločinec vendar |ia hkrati govoril, da "drugače tudi nI mogel dala ll". Obtoreni Kranjc p* ob rlomu «tare Jugoslavije odpotoval i' Sarajeva, od kotlet je pniel v Celja in nato na Jesenice V Sa rajevu je dobil od liestaiia do-volilnico za potovanje, kai ka>e na njegove zveze z gestapom, da je sodeloval z ge»tapnm. še pie d en je podal gentapu iiinmetv obveznostno izlsvo, Na Je*em-csh ja bil usluthen pri KID-u kot laboratorijski asistent. Z di Obtoženi Krsnjc ssm prizns ko „te fa »o ljudje umi va, ds ie sodelovsl pri vodnih rtlt ob tfh poizkusih? Ali ae periskopih V sosednji *sobl Je Zgovornega za ta dela? meril pri gslvanometru krvni . čutim se odgovornega ¿olskuslh ns ttvtk fr|tuk »nternlrsnca, ki Je stsl v ledeno mrzli vodi. | P