***» Vi„ st. 134,
PoStnSns	v	goSovInl.
V llubllani, v četrtek 15. 'mmm 1922,
if. 75 p.
IflPREJ
Glasil® Socialistične stranke Jugoslavije.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopisa: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int. št. 312. Cek. rač. št. 11.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
- , letnik ;V., štev. 35. rikova Številka j.NAPKSJA"
izhaja kot tednik
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmetsko-rielavske zveze.
Stane letno 28 80 Din, mesečno 2‘40 Din.
Nova obča uprava in nova samouprava v
naši državi.
ti z J* 21. julija t. 1. se mora priče-žavi Uj?rad^vij° nove uprave po naši dr-imetiov° fega.dne najpozneje morajo biti Unrav„-tLn' Ve^^i župani, upravitelji novih
uoravn-v. VCUKl župani, upravnem novm na nr„ en°t takozvanih oblasti (naglas ^.zlogu!) litvj drj	.° 1e stopila uredba o razde-
vj ij,	in oblasti, zakon o obči upra-
UDravj n 0 oblasti in sreski samo-
Rlobok6 te ur„edbe in zakoni režejo prav In ker°mV na^° dosedanjo iavno upravo, no ut)ra vsak državljan poznati jav-iaviij svV0-'	v	nekaterih	člankih	ob-
^oločhp 0,lm. čltateljem vsaj najbolj važne listu novih zakonov, ki so izšli v Urad. pSt' f- od 15. maja t. 1.
«4tede"
»o
. u£rav
Pa govorimo o novih raz-e nioramo ozreti na stare.
Kako je bilo do sedaj.
kot w„Vojne smo imeli v naših krajih
sko, §/.Vne državne dele dežele (Kranj-^eželah 3.ersk°. Koroško, Goriško itd.). V Dre'dsedivi Politično upravo deželni rettiu so K-i- cesarski namestnik, kate-načelniici » D?dreieni okrajni glavarji kot va je >.. °krajnih glavarstev. Samouprava. kate 0a v rokah deželnega odbo-tajersternu So bile podrejene občine, na nioupra,^11 tudi okraji (okr. zastopi). Sa-
0ravne
nie	en°te	(t. j. enote ki so se sadež. odh • So	občine in dežele z
enote (ar\na ^ta'- tu^i okraji. Upravne kitična , a^or smo jih tudi imenovali Varstya .bistva) so pa okrajna sla-dežele s predsedništvom oz. Vsetn _ ls*v°m. Občine so vršile predla e svoje lastne samouprave, se-nim oh? °fa morale tudi pomagat političnem deft m v takozvanem »preneše-^ešenecr ^roRu* 111 'e s časom tega »pre-bilp i delokroga« postalo že toliko, da lih obla°1e Pomožni uradi pditič-stev kakor pa samoupravne enote.
tie fvuratu. se ie marsikai izpreme-varštvTii * Dr‘ občinah in okrajnih gla-delov v . bolj pa pri dež. odborih. Iz nastala :aniske~ štajerske in Koroške je Hiej na 3°.Va enota: pokrajina Slovenija, tanila m Pokrajinska vlada, ki je po-deželah ^e,tudi Posle dež. odborov v teh S	vjdimo.	da	smo	s	prevra-
dežele• Važnp samoupravno enoto:
»dbi
tenivečV;^1Se delo teh je vršila ne voljena da nienovana politična deželna vla-K ,
°bči n eS f ni°n 1) fa v n e enote so ostale le tudi nicr, štajerskem okraji, ki se pa n^ogli zadosti udejstvovati).
ni bilo
več deželnih zborov, niti
Z novim občinskim volilnim redom in z izvršenimi volitvami je bil položen temelj novi izgradbi samouprave od spodaj. Žal, da še niso bile občinske volitve izvršene povsod, tako še dosedaj niso j deležni prav nikake samouprave posamezni deli naše države (n. pr. na bivšem Koroškem). Po mučnem in škodljivem obotavljanju je izdelalo začasno narodno predstavništvo volilni red za konstituan-to. izvršile so se volitve v konstituanto, ki je izdelala ustavo naše države in potem dobila ime narodna skupščina.
Narodna skupščina je potem sprejela zakon o obči upravi in o oblastni in sreski samoupravi ter s tem podala temelj za nove razmere: ni se pa mogla zediniti, kako naj se razdeli država na posamezne oblasti ter je. o tem odločila v smislu ustave kar kraljeva uredba.
Ni naš namen podati kritiko te uredbe in teh zakonov, temveč hočemo samo povedati, kako bo sedaj z našo politično upravo in samoupravo.
Predvsem si moramo utrditi tole: dosedaj smo govorili o samoupravnih enotah in pa o enotah javne ali politične uprave in smo ločili samoupravne občine, okrajne zastope in deželne odbore «1 DOlitičnih oblastev:	okrajnih glavarstev
in predsedništev. Odsedaj bomo nazivali to drugače: preje politični upravi bomo rekli sedaj obča uprava pmouprava pa ostane samouprava, če bi tako uporabili tj imeni za dosedanje razmere, bi morali reči, da so bila deželna predsedništva, namestništva in okrajna glavarstva organi obče uprave, deželni odbori okrajni zastopi, županstva pa organi samouprave.
Nova obča uprava.
Pokrajine izginejo, dežele tudi. Država se razdeli na večje dele, ki dobe ime oblast. Ti deli pa ne smejo imeti nad
800.000 prebivalcev.
Ljudem z navadnimi možgani ne gre v glavo, zakaj ne bi smel^ kakšen del imeti recimo par sto duš več. Pa tako je. Niso se ozirali na želje hrvatskega ljudstva, niti ne našega, ki je želelo ostati združeno v enem samem. Usoda nas še ni skrčila pod 800.000 duš, zato bomo razdeljeni Slovenci na dva kosa ali na dve oblasti in sicer na ljubljansko in na mariborsko oblast.
Ljubljansko oblast s sedežem v Ljubljani sestavljajo: mesto Ljubljana in okrajna glavarstva Črnomelj, Kamnik j (razven občin Motnika, Trojan in Špitaliča), Kočevje. Kranj s koroško občino l Jezerskim. Krško. Litija, Ljubljanska oko-
lica, Logatec, Novo mesto. Radovljica, sodna okraja Brežice in Sevnica, od kor-janskega sodnega okraja občini VeL Kamen in Mrčna sela, cel sodni okraj Laško razen občine Sv. Rupert in od Primorske Kastav.
V Mariborski oblasti s sedežem v Mariboru pa so: mesta Celje, Maribor m Ptuj, ter okr. glavarstva: Ljutomer, Maribor (okolica). Prevalje. Ptuj, Slovenj-gradeč, sodni okraji Celje. Vransko, Gornji grad. Šmarje in Kozje dalje Prekmurje in Medjlmurje.
Vseh oblasti bo v celi državi 33.
Naši dve oblasti bosta potem razdeljene na sreze ali okraje (hrv. kotar). Pri-* meriati jih moramo z dosedanjimi okr. glavarstvi, in v ljubljanski oblasti tvorijo sreze tudi vsa dosedanja glavarstva in pa sodna okraja Brežice in Sevnica enega, sodni okraj Laško na enega. Ljubljanska oblast bo imela tako 13 srezov. V mariborski oblasti je preureditev okr. glavarstev v sreze občutnejša in to gotovo v korist prebivalstva. Tu bo srezov razen Medjimurja 12, in sicer: 1. mariborski levi breg: mesto Maribor, sodna okraja Maribor levi breg in Sv. Lenart; 2. mariborski desni breg: (sodna okraja) Maribor desni breg in Slov. Bistrica: 3. dravograjski (Marenberg in Guštanj); 4. slo-venjgrajski (Slovenjgradec in Šoštanj)? 5. konjiški (Konjice); 6. gornjegrajski (Gornjii grad); 7. celjski (Celje in Vransko) ; S. šmarsko - rogaško - korjanski (Šmarje, Rogatec, Korje); 9. ptujski (Ptuj, Ormož); 10. ljutomersko-radgonski (Ljutomer. Gor. Radgona) z Apaško kotimo; 11. Murska Sobota; 12. Dolnja Lendava.
Dosedanja okrajna glavarstva se s tem ukinejo.
Na čelu oblasti bo veliki župan, ki bi ga mogli primerjati pred vojno z dež. predsednikom ali namestnikom, na čelu sreza bo pa sreski poglavar (dosedanji okrajni glavar). ________________________________
Politični dirindaj.
Usoda, ki ie ob preobratu prinesla jugoslovanskemu ljudstvu potom nacionalne revolucije takozvano svobodo ter mu ustvarila SHS državo, v kateri bi se imela po trditvah raznovrstnih patriotov cediti med in mleko, tista usoda je temu ljudstvu, ki ie ob postanku nove države videlo v trenutnem navdušenju v tej državi stolp, po katerem pride v nebesa na — zemlji, zmešala račune, kakor je zmešal bog nekdai štreno Babiloncem, ki so si hoteli sezidati stolp, da bi segal do nebes. Politična usoda ni sicer zmešala jugoslovanskemu ljudstvu govorice, poslala
pa mu je celo vrsto državnikov in politikov. ki so v začetku vsai navidezno šli na delo za konsolidaciio političnih, gospodarskih in kulturnih razmer v državi, ki so pa delo za konsolidaciio takoi spremenili v narodno koristolovstvo raznih po-rodic na eni in številnih »ljudskih zastopnikov« na drugi strani.
Boi buržoaznih strank za korita, v obliki boja za centralizem ali avtonomijo, republiko ali monarhijo, postaja dan za dnem ostrejši, ljudstvo pa zaman čaka na rešitev številnih gospodarskih in socialnih vprašanj, in dočim to ljudstvo trpi pod pezo draginie in pomanjkanja, se njegovi »voditelji« med seboi prepirajo, kdo izmed njih je največ »koristil« javnemu blagru z umazanim izkoriščanjem bančnega kapitala.
Tega političnega koncerta smo seveda deležni tudi mi, ki živimo na severu države, ker so si meščanske politične stranke v laseh menda kakor nikjer drugod. Ker stojimo neposredno pred važnimi političnimi dogodki, ie razumljivo, da ie boj oster in da postaja dan za dnem ostrejši. Zato ne bo odveč, če si nekoliko ogledamo vrvenje in delovanje političnih strank na Štajerskem, ali po novem rečeno. v mariborski oblasti.
Začnimo pri stranki, ki je seveda »državotvorna«, t. j. pri
demokraški stranki,
ki bo po našem mnenju pri prihodnjih volitvah — vsaj v Sloveniji — likvidirana. Šef te stranke, g. dr. Kukovec, je pred par meseci započel v Središču ob Dravi akcijo za koncentracijo naprednih sil. to se pravi, skušal je s pomočjo strank, ki so se od demokraške stranke odcepile, rešiti barko iz zagate, v katero je zagazila. Ves trud .in prizadevanje dr. Kukovca se je na vsej črti ponesrečil in njegova akcija se ie razblinila v prazen nič. Deinokratje sami prav dobro čutijo, da se jim tla majejo. zato jih zadnje čase vidimo na delu. da rešijo, kar se rešiti da. Bližajoče se volitve v oblastne skupščine jim delaio velike skrbi, ker se zavedajo. da bodo iz volitev izšli skoro praznih rok. Pred par tedni so začeli izdaiati tednik »Narodni List«, ki je namenjen kmetskemu ljudstvu, med katerim upajo demokratie uloviti si nekaj kalinov, kar se jim pa ne bo posrečilo, ker kmetsko liudstvo ie že davno naredilo križ čez demokratske račune. Zelo značilno za demokrate ie tudi to. da zadnje čase prirejajo številne sokolske izlete po deželi, s pomočjo katerih si skušajo pridobiti simpatije med kmetskim ljudstvom.
V srditem boju proti demokratom stojijo
klerikalci,
ki so postali zadnje dni silno agilni. Podcenjevati moč klerikalne stranke bi bilo nespametno, čeravno bodo sem pa tja nekaj zgubili, ostanejo še vedno najmočnejša stranka v oblasti. Prognoza, da bodo pri oblastnih volitvah dobili nad 30 mandatov. se nam zdi sicer nekoliko pretirana. vendar na ie gotovo, da bodo iz volitev izšli relativno najmočnejši. Notranji spor klerikalne stranke, ki so ga njeni voditelji zaenkrat rešili z znano celjsko resolucijo. ni na zunai tei stranki škodoval, vsai veliko ne, ker so voditelji stranke znali pred širšo maso soor spretno prikrivati. S celjsko resolucijo na, s katero so stranko obesili z eno roko na republiko, z drugo na monarhijo, ie postal spor boli očiten in če iim je resoluciia naznotrai pomagala, da ie bil volk sit in ovca cela. iim je nazunai gotovo škodovala, ker
zdravi kmetski razum ne more razumeti dvorezne taktike in dvoreznih načel klerikalnih generalov. Klerikalci so v Celju na zelo enostaven način rešili dve načelni vorašanii. ki morajo biti za vsako stranko kardinalnega značaja. Vprašanje reDublike ali monarhije ie vprašanje si-st;ma. ki vlada v državi, zato se bodo morali v doglednem času tudi gospodje klerikalci izreči za eno ali za drugo, ker bogu in vragu obenem ne moreio tudi oni služiti. To ie razumela tudi mariborska »Straža«, ki ie nameniena kmetskemu ljudstvu, zato ie previdno izpustila oni pasus celjske resolucije, ki pravi, da le v stranki mesto za prepričanega republikanca in za navdušenega monarhista. Kakor se ne da združiti ogenj z vodo. rav-notako ni mogoče spraviti monarhizem in republikanizem v en koš. Ali smo za eno, ali s-mo za drugo, si misli v svojem zdravem razumu kmet, ki bo prei ali slej rekel klerikalnim kolovodjem, naj greio svo-io dvorezno politiko oznanjevat culuka-from. ne pa razumnemu kmetsko-delav-skemu ljudstvu.
Druga stranka proti kateri streljajo klerikalci s kanoni najtežjega kalibra je
samostojna kmetska stranka,
ki bo radi svoje ne preveč pametne taktike veliko, pa orav veliko zgubila. Tudi samostojneži čutijo, da piha drugačen veter. zato njih glavneiši zaupniki namigujejo na »pametne« kompromise, ki bi se dali v tem ali onem okraiu ali srezu sklepati. Koga mislijo h kompromisu pritegniti. ne vemo. mogoče pa je. da bodo sa-mostoineži nastopili pri volitvah v oblastno skupščino z demokrati, ker zadnje čase eni in drugi pri vsaki priliki povdar-iaio »gospodarski «pomen oblastnih skupščin. V koliko se bo samostojnežem posrečilo ohraniti svoie pozicije, ni mogoče prerokovati. Toliko pa je gotovo, da bodo veliko zgubili, ker jim ljudstvo ne zaupa več, posebno pa jim ne zaupajo viničarji in bajtarji, katere so samostojneži pustili tako leoo na cedilu, kakor so jih pustili na cedilu klerikalci. Kmetsko-de-lovno liudstvo ni pozabilo obljub, ki so iim eni in drugi stavili, zato bo pri volitvah zahtevalo obračun.
V boju proti vsem strankam se je naenkrat pojavil celjski junak in »apostol« dr. Novačan s svojo
republikansko stranko.
katero ie na teatraličen način ustanovil na znanem shodu v Pristavi ob hrvaški meji. Dr. Novačanu ie treba priznati, da je strategično spreten in da kot poet zna prav dobro udarjati na takte, ki jih ljudstvo najbolj občuti. Poleg klerikalcev je Novačan mož, ki prav spretno izrablja splošno nezadovoljnost. Poleg tega tudi ve. da »slovensko ljudstvo je republikansko in veruie v Boga«, zato se ne smemo čuditi, če slišimo po deželi izrek »Bog in republika«. Meščanske stranke se Nova-čanove republike zelo bojijo. Da so n. pr. klerikalci skovali celjsko pol — tič — pol — miš — resolucijo, so naredili to iz strahu pred Novačanom, kateri bo vsem trem meščanskim strankam nekaj odnesel. Mi se Novačana in njegovega republikanizma ! orav nič ne bojimo, ker si mi kot socialisti predstavljamo republikansko^ idejo na drugačen način. Zato nas Novačanova trditev, ki io v svojem listu in po shodih razširia češ. da so social sti zlezli pod klop. ko ie bilo treba »ustanoviti« republiko nrav nič ne straši. Najnovejši »apostol* ie še mlad polit k in če bo priden. ‘ se bo nrav gotovo naučil, da je nekaj dru-
gega »ustanoviti« republiko, kot pa pisati kak mikaven verz ali povest, spoznal bo tudi, da je treba »švicati«, Pr se doseže taka malenkost, kakor je sp rnernba države iz monarhije v repnj««* in spoznal bo končno, da se z bon*132 nimi frazami ne da ničesar doseči.
Naše stališče napram dr. Novačano-vemu republikanizmu je jasno m P kratko: on naj agitira za republiko v > nu boga očeta, sina in sv. duha, nu bomo nadaljevali boi za socialistično publiko, ki io je v stanu doseči m o žati neokrnjena suverenost deiovn
ljudstva.	gša
Proti vsem strankam je v boju
socialistična stranka.
katera stoii v vsem tem kaosu na najširše politične in gospodarske uprave naroda in najširših socialni ^ form. Naše stališče o vseh vpra^nJ ’ 0 razburjajo duhove v državi, je P°].~Lvaii, v našem programu in v številnih raj ali ki jih ie socialistična stranka v eIl,j(anje drugem vprašanju podala.	vseh
prostora nam ne dopušča, da ^^jali v
ji a il
ščin oziroma oblastne uprave z
teh vprašanjih obširneje razpr* Oprite m članku. Naredili bomo to v en hodnjih člankov, kjer bomo	s^uP'
dati si posebno vprašanje oblastn ^agega ščin oziroma oblastne uprave z v tein stališča, z ozirom na stališče, ki 8 tran\ce; vprašanju zavzemajo nasprotne ^ ^jj Naj omenimo za danes samo to, naša stvar na Štajerskem do ^a{,0r« temu, da oznanja maribor^1. y »propadanje« socialistične s‘ra\.n ori ob-riborski oblasti. Gotovo je-/*a drugem lastnih volitvah naša stranka ^egeu šli mestu, če bodo naši zaupniki p ^el o na delo ter zanesli med lj^as £. sin0 naših načelih v vseh vprašan.' ’ ^ ^lejih v tem članku omenili. Pfv11 gj zauP- N ve tam nasprotnih strank naj . za so-niki postavijo neumorno agua , na§o cialistična fiačela. Ce izvr^111 ... 00 \jo-dolžnost, se bodo naši naspro enkrat. ju. ki se bliža, prepričali zop t«va! da je socialistična ideja »p-nre
K socialnemu zavaro-
vanju.
»Jutro« P
Pred kratkim časom je »J “ .* j do-lo. da se neki slovenski »s001", baP" mišljavci« silno puliio za na^a. s0cial' ke. v katere bi nalagali Pribl .5,.-eVanie nega zavarovanja. Ni pa v Pre”\ kdo svojim čitateljem skušalo P°v’f~ fcoije in kako bi ga moral vršiti, aa na uplivalo na blagostanje 4e v,rti notranji razvoj industrije in oDr • vajo-Kot zasledovalec socialnega ^ fle vania našega zavarovanja m popoln odobravam, ker vidim v n3emhi e dem0' vladni absolutizem, pa niti “ l^ioceva* kratizma. ki mora brezpogojno .. jgfceiP ti v tei ustanovi. V tako vaznem upra-činitelju prav nič ne vidim lP11a ve. marveč le diktaturo posain?:ne uda°* ki so sleoo orodje vladne vec	’ byen-
zaščitniki gnezdiča le vladin'«	.. ne-
cev. toda kruti rablji in biriči ^ priljubljenih ljudi. »Jutro« venca ,da
j ralo z edinozveličavnostjo. ko P edin°
, ie tei smešni debati odsekal	^QX je
socialni minister dr. Žerjav s t ’ n0yo vsa mesta razpisal in katera D	v £a-
oodelievalo avtonomno načeis	0jj ja-
grebu«. Ta »Jutrova« izjava je p0Seb-sna in značilna, zato ne P°tre tatere s®' nega pojasnila. Obžalujem n,e 0icraJ* danje »protidržavne« nastavi uročeni ^ | ne bolniške blagajne, ker so
in nemilost posameznim strankar-® izkoriščevalcem. dl drage države imajo socialno Ano^IsiV.a? ^ Nemčiji, Češkoslovaški, ur«? 1 m dru£°d sa imajo prav vzorno ejenega ^Vedeti moramo, da to niso
briterni! .drž5ve Samo na jeziku, marveč lavi V ■'anjdl- Tam ni buržoazija za de-hL.0,17: asrniljenja delala, ker je ravno vi&k ?n nas’ marveč na temelju pra-vladn .Zakonov — delavci sami. Naša »linHrJf doma sicer silno »socialna« m 5teviin ?' na<5» a kljub temu se še veliko eim m He 130 m°sla primerjati dru-Ustmi a veliko nesrečo je naš »vzorni tudi n VS6'1 ^vr°t)i in Ameriki znan, pod b _ ,am zelo znanimi besedami (b... in" »Lav ,kot eden najbolj »naprednih«
»nadebudnih«.
sso 0fflenim le stari avstrijski bolni-
krat ni K-i°Valni zakon iz leta 188s- Ta‘ beneva h i V avstrijskem parlamentu nošo imp.1? j ,vskesa zastopnika, pa vendar Vanje l t ! ze takrat boljše zavaro-URoslav	*ia ‘mam° danes v svobodni
n<?miio t111'	,	so vsai Pooolno avto-
vancev T Vedi.nsko zastopstvo zavaro-keunn 7L UDrav* — kar je prvi pogoj vsa-to »drža!aVemu napredku. Pri nas bi bilo ya izki?.;, nevarno«. Na Češkem je upra-’a'cem J P v delavskih rokah, deloda-UDliv b0 • dovoljena le kontrola. Kakšen v%u.	‘o"» razvoj, bomo kmalu
no Samoi	nas ud‘ ze dolgo, da edi-
baiu. Le Drava odgovarja dobi in potre-ker se :.1er°bov nai ne vsiljujejo narodu, izkazal n-i?rav tako vedno v polni luči kr°ba nn't ^blagodejni upliv«. Kaj briga Va lasti u 5° oskrbovanie. če ni njegova prilika a ,e edino, kadar je ugod-Oropati ,a .Y.ar°vanca ogoljufati, okrasti, L “ Kiti itd.
>:ti laifuVo Zavedaj se svojih moči. Sa-sistetn zn-0 Vrzeš sedanji krivični vladni nbb dr^„,7 0.,p°kaži svojo moč ob prihod-Mrdo sv??-1 v°Htvah. Šele kadar si boš i0 tud; .r°k° Priborilo pravic in vo-te uctSoclalno zavarovanje, boš želo ^nove stotere sadove.
Ž. K.
' PERIČU. ODVETNIKU V y	LJUBLJANI.
j‘s°ni	katero	ste	s	svojim	pod-
deče; Vzeb odgovornost, čitam sle-
SP o z'
naj nam z 1 v. Prosimo naše poslance, t>redseriotfDorode’ kateremu poslancu je
Vilo	skupščine	v Belgradu usta*
r°Ške yyiCe- ker se ni udeleževal sej. v Nen nemo-c
f.na ie va?Znarn vas bliže in ne vem, kak-0 izoh,- umorala- vem pa, da imate to-jesramn/,o5, ' da morate vedeti, kakšna a se ia,?^ !ež> v teh vrsticah. Prosim, v°llni t ,no ‘zjavite v svojem listu, če ste Sv°iim jnf nesramnosti še nadalje kriti s 1 ‘nienom.
Zvonimir Bernot.
Za	POJASNILO.
L?1*1 okro?j1B!y>s,an*ki mandat gre. Pri marlbor-s<P?ai	vplilnem	odboru so se baje vsi
listom ni Pri ^etju, tako, da so prisodili 7 m in kW;° ,CTlesa poslanca preveč, komuni-r,B,Ttrarik ip KB em Pa Po enega premalo. Vseh J^Pisaii oriiM. °, zraven, vsi njih zastopniki so tJ tem sim , sem izvoljen za poslanca. Da kaker • ™,sem sodeloval, vedo vsi. prav uh* Poslanih ?,1 samostojne?, po nedolžnem bi'a \n n h' Verificirana pa najina mandata kJ^ža. '2at‘ ne stranke so potrebovale samo-dh1^0 ie vpritii0 ‘e to zavlačevalo celo leto, mLjtetin r^T aciiski °dbor odločil, da je bila aMat kJeriVoi a in oddal samostojnežev
m^mandat ra’tev’ Takrat se i'e sklenll° tudi
mene	?viti-	ker bi pa imel priti na-
°* čež i-Omnrust. so hoteli pustiti to mesto onmnistoni smo mandate itak vzeli.
To pa ni tako preprosto. S tem bi le nanovo dokazali, da so vzeli komunistične mandate po krivici., ves svet bi to čutil, posebno tujina, ki je bila takrat že zelo občutljiva _ za način, kako zna jugoslovanska vlada popravljati ljuds.ro volio. Zato se niso mogli odločiti, ali naj pred.ože ta predlog skupščini. Po našem trboveljskem kongresu so listi sicer pisali, da se je to zgodilo, pa bila je menda le pobožna želja nasiti domačih nasprotnikov, posebno klerikalcev, ki ura je notranje ustrojenje naše stranke trn v oeti. Verujem, da je vlada tudi hotela, pa iz zgoraj navedenih vzrokov je rajši molčala, povrhu ie pa tudi prišel še nov vzrok! Dokazali smo, da v mariborskem okrožju takozvana komunistična lista ni bila čisto komunistična, ampak mešana: po en komunist in po en socialist levičar. Moj mandat bi Imel dobiti levičar, mariborski prof. Favai. ki mu tore; ne morejo nikakor vzeti mandata. če bi mu ga vzeli, bi ljudstvo in tujina še boli jasno videla, da se drži ta vlada samo z nasiljem. Pri tej priliki je prišlo pa na dan tudi dejstvo. da ima dobiti ljudstvo mariborskega okrožja tudi namesto prejšnjega komunističnega poslanca svojega zastoonika, kajti njegov naslednik na listi ni komunist, temveč socialist levičar, socialistom pa se vladna večina ni upala odvzeti mandate.
Če bi torej izvršili mojo verifikacijo negativno. bi namesto mene prišla v skupščino dva socialista, prvi namesto mene. drugi pa zato. ker bi s tem skupščina priznala levičarje sploh in rrorala poklicati tudi namestnika za uničeni komunistični mandat. Ootovo vsak izprevidi, da bi si vladna večina škodovala, če bi mi vzela moj mandat
Vendar govore in pišejo nasiportniki. kakor da sem jaz kriv, kakor da bi se dajal od vlade podkupovati- Posebno klerikalni listi so mnogo o tem pisali, češ, pri denarju se konča tudi B_e:-notov socializem. Prepeluhov »Avtonomist« jim je pomagal blatiti me. Pravijo, da bi moral odstopiti. Pa kaj bi s tem dosegel? Da bi namesto mene nastopil kdo drugi z naše liste? Saj bi ne šel nihče tja. odkoder ga vsak trenutek_ lahko zrinejo! Pa če bi šel. bi ga prav tako blatili, kakor zdaj mene. Posameznik sploh ne more reševati takih vprašanj pri sedanjem volilnem redu, ko postavljajo stranke kandidatne liste. To ie bilo mogoče prej, ko je imel vsak poslanec svo! okraj in so bile po njegovem odstopu nove Volitve (nadomestne). Zdai more izvršiti to le skupščina, poslanci osebno razen v bolezni itd. niti pravice nimajo, ker so odgovorni vsak svoji stranki, ki predstavlja dotično skupino volilcev.
To odgovornost sem zmiraj čutil. Govorilo se je o teh stvareh tudi na sejah pokrajinskega odbora naše stranke in vsak ve. kako dosledno sem se ravnal po njegovih navodilih v vseh slučajih. Na mnenia nasportnikov pa niti odgovarjal nisem, ker trdim, da je zame kot socialista prav dobro znamenje, če me kaipitalisti blatijo. Gorje, če bi me hvalili! Vem, da mi je škodovalo to pri komunističnem delavstvu, ki je mislilo, da imam po krivici njegov mandat: tudi pri Mariborčanih, ki so mislili, da zadržujem mandat prof. Favaia; sploh pri vseh, ki so slišali o mojem »koritarstvu«. ne da bi se poučili o pravem položaiu. Pa molčal sem. Vedel sem, kaj ie moja dolžnost In komu sem dolžan odgovora. V javnosti pisati o takih stvareh se mi je zdelo pa posebno nerodno zato, ker bi se moralo to zdeti vsakemu — reklama!
»Zarja« pa me je z zgoraj omenjeno notico prisilila, da povem javnosti vse to. Ves list je naperjen proti stranki, posebno pa proti njenemu načelništvu in tajništvu ter meni, ki sem za tajništvo odgovoren. Ljudje, ki jih je pred delavstvom m pred davkarijo sram in strah povedati po pravici koliko imajo dohodkov in ki jim ie žep tako svet, da ne marajo plačevati progresivnega strankinega davka (»Zarja« pravi prvemu • »ježek kazati«, drugemu pa »zakaj platno prodajati«!) ti ljudje se izdajajo za socialiste in proglašajo vso organizirano našo stranico za nacionalistično. Za dokaz pa prinašajo takele notice! Da sem lenuh, si ne upajo trdih, pijanec tudi ne. goljuf tudi ne, sploh je težko kaj očitati tistemu. ki dela vse iavno, ki je uvedel točne račune, dočim jih prei ni smelo biti, ces policija Tudi tega si ne upajo trditi, da sem poslanec' po krivici, vedo. da bi pri zavednemu delavstvu to nič ne izdalo- Niti da se ne udeležujem sej si iavno ne upajo povedati, preveč hudi je, ki vedo, da me je stranka postavila za tajnika in urednika v Ljubljani Zato pa spiše.o takole zavito notico, da pokažejo vsaj pred nezavednim delavstvom na »nekega« lenega poslanca — kdor ne ve, koga mislimo, bo pa vprašal in zvedel da je to Bernot. tisti, ki meče zaslužne. pridne in stare socialiste neusmiljeno ven. Ce se bo pa kdo zgražal, bomo pa rekli, da nismo mislili na Bernota. vprašali smo le. kdo bi naj bil to!
Na ta način so mislili doseči, da bom dovoli umazan i zaradi lenobe i zaradi krivičnega mandata, da pa ne bom upal braniti se. Pa me ni sram niti strah! Vse blato bo padlo nazaj na vas! Z, B,
Kraljeva poroka se ie vršila 8. t. m. z velikanskim pompom. Vsi ministri in visoke osebnosti so dobite naivišja odlikovanja. Minister Ninčič je povedal, da štejeio stroški državne blagajne za razne nagrade in pojedine 53 milijonov, ne vemo če kron ali dinariev. ker v zadnjem času prakticira belgraiska gospoda metodo, da govori le o milijonih, ki jih natančneje ne označa. To kaže slabo vest. Steba vest pa nam dokazuje dinarje. Povedati še moramo. da niso v teh milijonih všteti prostovoljni in še bolj prisiljeni Izdatki tiso£ in tisoč občin in nezavednih ljudi za parade in »narodne darove«. Nakratko:^ vsotice gredo na miliarde. V tem času izjavlja buržoazna klika v finančnem odboru, da za izplačanie draginjskih doklad gla-duiočim železničarjem od 1. januarja ni kritja in ne dovoli še niti ficka ne. Vse. kakor v času pred francosko ali rusko revolucijo.
Velika amnestija, ki so jo obljubovali za priliko kraljeve poroke, ie splahnela v nič. Sicer so izdali ob tej priliki nekak zmazek, ki ie bil ovenčan z imenom amnestija. to ie bilo pa tudi vse. Ker od po-miloščenia ie izvzeto vse. kar se ie na katerikoli način pregrešilo zoper katerikoli zakon, proti zakonu o zaščiti države (komunisti in zaprti proletarci ostanejo torej še nadaiie v mučilnicah), prestopki državnih in drugih javnih organov zaradi podkupljivosti, pregreški zoper militarizem itd., itd. Tako da so bili izpuščeni in pomiloščeni samo tisti, ki so ubijali, ropali. kradli itd.
V Ameriki ie gospodarski položaj neznosen. Premogarji stavkajo že več mesecev. Železničarji se k temu pripravljajo. Razen tega grozi stavka vseh delavcev v tovarnah za prevozna sredstva. To vse radi tega, ker so vsa skladišča kapi-talističnh sesalcev prenapolnjena vsega, kar ie ustvarila neumorna delavčeva roka. ki mora sedaj prositi za miloščino in kruh.
8. t. m. se ie pričel v Moskvi proces zooer zaprte socialistične voditelje. Ves svet pričakuje z napetostjo izida temu procesu. Socialistični proletariat še posebno ker bo potem vedel, ali ie boljševizem vreden, da mu poda marksistični proletarec svoio roko ali ne v boju zoper satanske mahinacije vsesvetovne buržo-azije.
Proti Bolgarski ie začela naša vlada in tudi grška rožljati z mečem. Obe pravita. da so tega krivi komitaški vpadi iz Bolgarske v naše in grško ozemlie. Pravi vzrok ie pa ta. da smatrajo druge oalkan-1 ske države na povelje Francoske in pote-! pina Wrangla za potrebno, da se Bolgar-i ska malo prestraši, ker ie tako odločno t nastopila proti nesramnostim spodene ruske buržoaziie in paktira celo s sovjetsko Rusijo. Do vojne seveda ne bo prišlo, ker naši diplomati predobro vedo, da ni moglo njihovo delovanje dosedaj še tako privleči in s patriotizmom zastrupiti zdrave možgane jugoslovanskega ljudstva, da bi šlo Še enkrat meni nič tebi nič v svetovno klavnico.
Preteklo soboto so se v Zagrebu ob priliki jugoslovanskega' sokolskega izleta strahovito stepli buržoazni Sokoli in buržoazni blokaši (to ie tisti, ki pripadajo Radičevemu hrvaškemu bloku). Streljali so se in pobijali kakor na komando. V Zagrebu ie obsedno stanje. Od dne do dne se boli pribl žujemo meščanski vojni. Ali ie proletariat za to priliko pripravljen, organiziran in enoten?
Grška se pripravlja na novo vojno s Turčijo. Za to priliko je pripravilo že vse, kar pride v poštev, ko je treba pred »sovražnikom« bežati.
Politfin@ vesti.
+ V Zagrebu vlada poostreno policijsko stanje. V Zagrebu so zaradi vednih demonstracij proti kralju in državi pričeli izvajati zelo ostre odredbe. Tako n. pr. so prepovedali vsako zbiranje občinstva po ulicah. Vsi javni lokali morajo biti po devetih zvečer zaprti. Po ulicah pa-troliraio orožniške čete. ki imajo zapoved zadušiti z orožjem v roki vsak najmanjši izgred. Orožniške čete mora vzdrževati mestna občina na lastne stroške. Prav resno dvomimo, da je to pravi način odprave nezadovoljstva mestnega prebivalstva.
+ Medalje so vsem belgrajskim ministrom zmešale glavo. V Belgradu so povodom kraljeve poroke odlikovali skoro vse ministre z redi sv. Save I. razreda. Odlikovali so tudi bolg.arskega poslanika Todorova, kar pa je povzročilo med odlikovanimi ministri veliko razburjenje. Sklenili so. da bodo vrnili odlikovanja, če bo kraljeva pisarna predložila ukaz o odlikovanju kralju v podpis. S takimi beda-stočami se bavijo ministri, namesto da bi se razburjali zaradi obupnega Življenjskega položaja delovnega ljudstva in mu pomagali na noge!
r Nacionalistične žrtve. Po naročilu medzavezniške komisije so izvedli v Sle-ziji na posestvu groia Strachwitza preiskavo. Našli so v vodnjaku 120 razmesarjenih trupel, o katerih so dognali, da so trupla poljskih upornikov, ki so jih pogrešali že od lanskega leta.
d- Italijanski in jugoslovanski kapitalisti so sklenili dobro kupčijo. Pretekli torek se je obrnila deputacija delavk reške tobačne tovarne na francoski konzulat in ga prosila za pomoč proti nečuvenemu fašistovskemu nasilstvu. Tajnik konzula- , ta je odgovoril, da spada Reka vsled do- , govora med Jugoslavijo in Italijo pod vplivno sfero in zaščito Italije. Ko so to slišale ženske, so pričele na glas plakati. Tako ie tudi tajnik francoskega konzulata potrdil, da ie kupčija med Belgradom in Rimom že sklenjena. Belgrajska vlada je sklenila imeniten »sporazum«.	j
+ Pred novo svete mo kapitalistično i konferenco v Haagu. Iz Haaga poročajo, j da se v Haagu zelo zanimajo pred absto-ječo svetovno konferenco., zlasti pa še, odkar se ie vrnil iz Genove minister Jonk-heer van Karnebeek. Holandski časopisi se bavijo sedaj izključr. ie z haaško konferenco. Hoiandska vi . pa vkljub vsemu časopisnemu pomn ne bo sprejamala evropskih državnikov kot goste kakor Italija, ker bi to stalo prevelike vsote. Evropski kapitalistični časopisi se hvalijo. da je Iiaag kakor nalašč za svetovno konferenco ker ne bodo mogli boljševiki razviti v Haagu svoje propagande. Komunistična stranka pod vodstvom Wynkoo-pa in Ravesteina ie namreč tako majhna, da sploh ne nrihaia vpoštev. Pač pa je zelo močna socialistična stranka pod vodstvom Troeistroma. Večina delegacij bo stanovala v Sch\veiningenu. kjer pričakujejo veliko število gostov iz Anglije in Amerike. Nekatere evropske delegacije so že odpotovale v Haag.
-h O delovnem ljudstvu upamo, da bo spregledalo Francosko časopisje z velikim zadovoljstvom poroča o vojaški pogodbi. ki in ie sklenila Jugoslavija z Ru-munijo in Češkoslovaško za dobo 20 let.
Razumemo veselje kapitalističnega francoskega časopisja, vendar pa si upamo zapisati, da ie njihovo veselje in domišljija gotovo preuranjena. Ljudstvo bo v vseh teh treh državah vkljub kapitalističnim spletkam moralo spregledati že prej kakor v 20t;h letih in bo ovrglo vojaške pogodbe, ki sesajo delovnemu ljudstvu mozeg in kri.
PISMO IZ MOSKVE.
Razmere v Rusiji se obračajo malo na bolje. Cene živilom v Moskvi so pričele padati in prvič odkar je na krmilu sovjetska vlada, je pričela rasti vrednost rublja. Pred tremi tedni je bilo na primer štiri in pol milijona papirnatih rubljev za en dolar, danes so štiri milijoni. V istem času je cena kruhu padla za stotisoč rubljev.
Ugodna poročila o letošnji letini pšenice in drugih pridelkov vplivajo na cene in valuto. Ob Volgi, v krajih, kjer je strašna suša pred enim letom uničila vsa polja. se letos obeta bogata žetev. Iz gladovnih provinc, kjer je kriza na vrhuncu in delajo pomožne akcije s podvojenim naporom. da rešijo ljudstvo lakote, poročajo, da je seme, ki lansko leto ni pognalo zaradi suše, letos vzklilo. Kmetje, ki so zapustili vasi prejšnjo iesen. se zdaj vračajo nazaj. Američani, ki izvršujejo pomožno akcijo, pomagajo sovjetskim oblastim pri preseljevanju kmetov iz mest v njihove kraje.
Ukrajina tudi poroča o bogati letini. Slabo pa je na Krimu in v Kubanu. kjer letošnja letina ne obeta dosti. Vlada pomaga kmetom pri kultiviranju zemlje. Pomagajo pa tudi inozemska društva, med katerimi se zlasti odlikujejo ameriški farmerji.
Kmetje, ki so skrivali male količine živil v različnih nadah. v glavnem pa zaraditega. ker so pričakovali velik dobiček, so zdai alarmirani vsled padanja cen in pričeli so voziti žito na trg. Ulice v mnogih mestih so kar natlačene z vozovi, na katerih so Žaklji z žitom. Vendar pa je treba pomisliti, da so province, kjer se to godi, zelo redke.
Moskva je te dni zelo aktivna. Ulice popravljajo, hiše belijo in barvajo ter grade nova poslopja. Povsod odmevajo udarci kladiva in glasovi žage.
Najvažnejši politični dogodek je seveda obravnava proti socialistom, ki se ie otvorila pred dnevi pred revolucionarnim sodiščem v Moskvi. Obravnavi prisostvujejo znameniti socialistični voditelji kakor so Emile Vandervelde, socialistični vodja v Belgiji in zastopnik druge internacionale. Paul Boncourt. poslanec v francoskem parlamentu. Teodor Lieb-knecht. brat Karla Liebknechta in Kurt Rosenfeld iz Nemčije. Ko so prišli vsi ti v Moskvo, so jih sprejeli z velikimi sovražnimi demonstracijami. Vso pot od ruske meie so se vozili v posebnem vozu, v katerem ie bila vojaška straža. Ob prihodu v Moskvo iih ie le ta spremila v ho-
temacionala sploh ne prihaja dosti v štev. Sicer pa so komunistični voa“e'V. že sami sprevideli in so se povam u najske tkzv. internacionale dve in pol_ odzvali ter izdali parolo za enotno ir proletariata. 2al se je pokazalo, a ni bilo toliko za enotno fronto, kolikor svoje strankarske koristi in tako so berlinska pogajanja razbila.	«
Ker pa uvidevajo komunistični telji vkljub vsem zmotam in napakam, jih še danes delajo, da so na napačni P -da se torei ne dajo razmere kar cez nasilno preurediti, je upati, da se bo kol, ki ga ie pričela tretja internacionala, končno tudi poravnal. Svetovnemu P tariatu bo revolucija v Rusiji ziv Pn ’ ki ga bo učil, da je treba misliti na vrat kapitalističnega režima bob srn no in varno, da mu ne bo potre _ j zneje umikati se. kakor so v to prim v sovjetski Rusiji. ___________________ ■
Dnevne vestl^
Kdor ne dobi najpozneje do _	sproti
glasu« naj reklamira takoj vsako stev se to
K danšnjem uvodniku, Ta '-OpT« glasu*. nadaljeval v prihodnji štev. »Ljudske*■. ^jju.
Bolniška blagajna in nasi Jv,ražnik Kapitalizem je pravzaprav jJor se obrtniškega stanu; vsak to ve, dar-kaj briga za razvoj modernega = „vadi stva. Vendar so naši obrtniki P n-ego-najhujši priganjači kapitalizma vpra-vih strank. Take se kažejo tudi p ^ šanju bolniške blagajne. _ Na:jra. ^ jjtn deli. da bi je sploh ne bilo. z. ^ stre. dale nagrade zopet nov pov0 Lju. Tudi ljajo proti temu socialnemu za	zato
delavstvo vidi, da ni vse PraV' , Q nasto-delavstvo vendarle nikdar p® .	^ ga
pilo proti bolniškemu zavaro\ ye5 bo smatra za nujno potrebnega. ^ obrtni skušalo odstraniti napake. Čučke Prl društvi, iz Št. Vida in Zgo[n) 1 obrt-Ljubljani, razpošiljata »P??*! hla^ajni- V nikom« na boj proti bolniški TmjralO' . i—... :..	   n	p	bo
tem boju ju delavstvo ne
strini^
kajti izmed vseh njih	vo*
samo z eno: naj se čimprej ra gj^er b° litve v načelstvo in nadzorstvo. ^\.
pa bojevalo še posebno za ouP t vSka> tete. kajti bolniška blagajna je v nji. nai torej tudi le delavci oilloCso da' Ruska zbirka. Za gladujočc v	)2- p pe-
rovali: Občno kons. dr. v Trbovl)	Qaj§ek. 1 ’
lavski dom v Trbovljah 125 D. Ln• Q3t,rov Iv. Markelc 2. Fr. Kunstlcr 0;w, Teršar 2-XV 5, Fani Štabe 3. Ed. Hiršl_ 5 Joško leN jas.
Zdolšek 5, Iv. Okrogec 5._ X’ v;r,v 5. Ff- -•
O, IV. VILJU&CC	Zr.	M	5	11.
KlenišekZ. Jože Bengalija 2. Iv. K _ ^ gtei. t-renc 10, Vinko Juvan 5. Fr. Punc . punSerliv, gon 3. Viktor Povšnar 5. Fink n , nabral 5, (vsi v Litiji). Skupna vsota do
darov znaša 8946.40 Din. .	dve^	Ha
Tiskarski škrat je številki zadnjm Zttojo Gl. zaporedoma zaznamoval s st • rp v po)
A r.JL   c «tev.	ie	'
pred demon- I °Xlastl
tel. kjer pn je zavarovala stranti.
Vse te sovražne akcije ne uplivajo ravno najboljše na socialistične stranke, ki s svojimi vzornimi organizacijami daleč prekašajo komunistično v Rusiji. Iz 11. kongresa komunistične stranke, ki je zboroval koncem marca t. L. smo zvedeli po poročevalcu Molotovu, ki je poročal o organizaciji stranke, da štele stranka pol milijona članov nasproti 659.000 pred »či-ščeniem«. To število ie tako malenkostno v primeri s številom članov poedinih so-cialističn h strank po svetu, da tretja in-
današnja štev. označena s štev. ,-,henem j? A nilo, da ne bo čitatelje	dok1’,
zadnji štev. v članku »Dopis iz	namtS
napravil: samostojni poslanec g. ^ g. Urek (1. vrsta I. kolone na 2.
divizijske
Rekrutovanje. Komanda dra'fV^dne H; jiL blasti je odredila, da se na ,Ua ne j0»
ni j a in v nedeljo dne 18. junija -	na io-
krutovanje. Mladeniči, ki so P°-	jnC 22-	'
nija in 18. junija 1922 k naboru, . ••[ PrRe. 0 nija 1922 predstavijo rekrutni ko	se	toc
uradovanja ob 7. zjutraj. Bogo ob 7. skupno predstavijo komisiji- v jct;i	_
Osnovna šola	v Mostah PJ1.	„zStavo 'l	^
15. junija 1922 v šolski telovadnicij L de]kov-skih ročnih del, risb in pismenm » obilnemu posetu vabi šolsko vods ■ ^ h
b gledališke pisarne. V pe ^gij« »Mfe se uprizori zadnjikrat v sezon , uilišču L dame Sans Gene«. V opernem g‘c' . e j7. t. v petek, dne 16. t. m. in v soboto,^ SaJ*-	a
kapelnik g. Lo\-ro	Matačie iz No	gutterfly‘’	e
rigiral bo v petek	večer »Madam	rCdstave
v soboto večer »Carmen«. N se
•SnV'I“ju'sf‘>v- ž”i,mi “ tekofs Celi®,
v	slanov-	najemnikov	za	Slovenijo
16 ii?;. » i e. izvanredni občni zbor na dan
8’ zvcčer v gostilni pri Kroni j odbori o v wam dnevnim redom: 1. Poročilo mestnik-™	potrebnih	odbornikov i,
■ k»v. j. Razni predlogi in slučajno.
mui:
iavr.^40^”3	ail	kako	se lahko
T °St 7-a nas vo^*- Kompanjori g. Dr. se i*f if ,osa^a gospod Mavro Teichner le*n °f:.isolastiiik tovarne »Panonia« ude-ni či7°t ,ev v cenilno komisijo. Stvar pa strnnV- i -	ker	zadovoljit,	obe
Drohl«1’ <^s*a P°stavili listo, ie bil težek Se Gospodoma Mavrotu in Tonetu tako f?a VSeeno Posrečilo izvesti zadevo naihrvl^M0 se.^a' vs> zadovoljni in onadva s trrJ: Mavricij ie namreč šel na volišče listo- ^ namenorn' da bi volil slovensko Dornoti ln-le' ie Da srno*°- ker Po »usodni tem Je ^as°val za nemško listo in s venci i, Nemce. Da pa ne bodo Slo-niuje n 'im v »Narodnem listu« pojas->>Usodnani0*°' J"' on pa dr. Tone pravita da iijna i’ R^a sta globoko prepričana,
a iirna l' •	khjuoko	prepričana,
ia- So pju.^ verjamejo. Mi pa pravimo, *k§ajt«t ^Uj^an‘- razen dveh, tudi toliko
Vr0C;
Qoh °.r s*a kila ta dva prebrisana, -a v?Zc*at^- Par gospodom ne da njih mestni wa miru ra^i tega. da imajo v bij° v I*1 besedo tudi ljudje, ki ne tro-kolcrat k^ ros“ ^a^° se ^ gospodje vsa-
trc}i[eP^>Zar->airio pokrajinsko upravo, da ^ so Se n,e odgovarja resnici, res pa je, Dfi tner„ , .3P°vanjski najemniki pritožili r^L,fi-om lri'h oblastih proti pretiranim L‘ek	najemnino. ki jih gospod Ču-
v barakah. Nih-najemnine,
da
Dri
če Sgervv’ra stanovalcem
*u)Krat k v?	se	u	Kospudje vsa-
i>°kaž€i ar ,so v rožicah, potrudijo, da lieno zna SVojo s Haložanom blagoslov-ter Se ?a nos.t _v mestnem gospodarstvu !'is° demRlnia^0-v občinske odbornike, ki tlom. m,- ° a,ški. Svetujemo tem gospode jim DUstijo naže ljudi pri miru, dru-
^Cer takr?OSiVetimo na ^ak ^rug na^'n ifl 'tlakov • homo navedli imena teh n'u	*uc*‘	nj‘h kapaciteto v pozna-
v^njij aii ,Sa gospodarstva in — uniče-
State013-. Pika-r&Va a	Pr* Ptsiju. Čujemo, da name-	>
^'^Ositj	k ,ustaviti obrat in da misli
[^Vojj^.Dokrajinsko uPravo tozadevnega
*[iDu sk]Ja'-i^er 1,0 Pogodbi ki jo je ob na-
t Vzrni. mora vzdržati obrat leto dni.
k navaja g. Čuček to, da mu
^ifie r>_prebivalci nočejo plačati najem uPor ■
ysi t Pjotivj plačevanju C?ne- ki /-.^n':evaj0 pravične odmere, kon ni°n \Vplo ?' K* ^uček in njegov kompa-!° res, k diktira, so oderuške. Da je Mm j jn , 1Tl° Prihodnjič dokazali s števil-D°<iatk; J?1-110 Drifh na dan še z drugimi 1 mteresirajo tudi ostalo javnost.
Ke _ Is str&rate.
Sa® »Uudfc z,da’ n°ve naslove za naročeni, gg ?•} Elasu« prosimo, naj nam vsak ide pri njih kakšno pomanjkljivost.
L; */},*• m- kakor je bilo naznanjeno v SlSer- v’ n ,se bodo vrš’1! shodi 18. t. m. h' pavlu nri ‘nfri’ ,v Sav. dolini ob pol 9. in Tr Coročal o V sboldu ob 14. Na obeli shodih D?’:S'ci ob it n11**!' V SoStaaiju ob 10. m v 'llž- zel A ropal bo s. Koren. V Št. Jur-lln,i s Ko«,?. PrY‘ lllftši 'm v Levcu ob 15. v S	mka,bo	poročal s. Leskošek. V
°5al s KrnJ-s13 in v Zabukovici ob 14. bo R Soeiaij, 5>lč-
b0^- ie izšla” nVe^a',^‘ ie sP>sal s. Zvonimir Rov^1? Vsebinn ^re(i, kratkem z zelo pestro in taefri 0 veri v°-Sebno So ,epi Ostavki, kjer ŠunU' 0 v^di ’ in 1 ,e mrtva brez del. o zlatem ?.q> . Vstbuie v „,V(:rj, in Pa o organreaciji. Bro-111 bj tie smel .socialistični svetovni na-ostati brez nae noben zavedni
sodrug. Brošura, ki stane le 7 Din se naroča v j Tajništvu SSJ. poštni predal 160 v Ljubljani. i
Globoko pri Brežicah. Kadi umazanih prekupčevalcev in pristranih špekulantov ne more pri nas noben reven kmet dobiti sena niti za eno kravico, da bi tako imel nekoliko mleka za svoje otroke. Nasprotno pa ga lahko dobe v vsaki mnoižni vsi premožni kmetje in grajščaki. Da bomo dokazali, da smo zmožni dobiti sena tudi mi, apeliramo na kraj. org. KDZ cele Slo* venije, naj obveste vse svoje člane, da naj ne prodajajo sena prekupcem, ki potem z našimi žulji delajo velike dobičke. Zato naj spravljajo seno sami. Ker pa ga bomo mi tukaj krvavo potrebovali, pozivamo vse člane, naj v znak de= lavske solidarnosti pomagajo našemu ogorčenemu gospodarstvu. Dotične kraj. org. KDZ, katerih člani so pripravljeni nam prodati nekaj sena, naj pošljejo naslov in označeno ceno na kraj, org. KDZ v Globokem. — Kraj. pol. org. KDZ v Globokem pri Brežicah.
is $fr©§£.
Seja podružnica kovinarjev v Ljubljani se vrši dne 15. junija (praznik) ob 9. dopoldan v društvenih prostorih Šelenburgova ul. 6II.
Vestnik
Ljubljanska podružnica »Svobode« sklicuje v petek 16. t. m. ob 8. zvečer v prostorih centrale v Židovski ulici, sestanek podružnic Vič-Glince, Šiška in Moste. Sestanek se vrši zaradi Izleta, ki bi sa priredile vse te podružnice z godbo na čeiu kam na deželo. Odbori navedenih J podružnic naj se tega sesatnka zagotovo udeleže-podružnic naj se tega sestanka zagotovo udeleže. — Tajnik ljubljanske podružnice »Svobode«.
Gospodarstvo.
— Denarni trg. (Zagreb, 13. junija.) Ame= j riški dolar velja 69.50 Din, češkoslov. krona 1.35 Din, 100 rumunskih lejev 47.50 Din, itali» janska lira 3.74 Din, 100 nemških mark 23.25 Din.
Žitni trg. (Zagreb, 12. junija.) Cene žitu še vedno nekoliko rastejo. Kilogram pšenice i stane 4—4.12 Din, kg koruze 3.20—3.30 Din, kg rži 3.20—3.62 Din, kg ovsa 3.12—3.38 Din, kg moke (štev. 0) 6 Din, kg otrobov 1.62—1.88 Din.
Tržne cene v Ljubljani dne 1. junija. Kilogram	govejega	mesa	I. vrste 68 K, II. vrste
44 K;	kg	telečjega	mesa	60 K; kg prašičjega 80
do 90	K;	kg svinj,	masti	120 K, kg belega kruha
24 K,	kg	črnega 20 K; liter mleka 11 K, kg su*
rovega masla 160 K, eno jajce 4—4.50 K; kg moke (št. 0) 25 K, kg bele krušne moke 23 K, kg koruzne moke 17 K, kg ajdove moke 34 K.
—. Povišanje voznine na železnicah. Na vseh jugoslovanskih železnicah bodo s 1. j ul is jem prevozne cene zvišali za 50 %.
Popisi.
Gibanje brežiškega proletariata.
(Poročilo o javnem ljudskem shodu, kateri se ie vršil na binkoštni ponedeljek, to je 5. t. m. ob 9. dopoldne v »Narodnem domu« v Brežicah.)
Shod otvori sodr. Baraga, naznani dnevni red, nato se izvoli sledeče predsedstvo: sodr. Baraga, predsednik’, sodr. Celec, zapisnikar. Sodr. predsednik poroča o shodu SKS 21. maja t. 1. kako so samostojni govorniki nastopali prot: drugim strankam in kako ogorčeni so zato v SLS, vsem skupaj je Pa le za nadviado ljudstva. Povdarjal je razliko med kmetom in kmetom. Samostojni zastopajo samo velikega kmeta, ker so za še večjo draginjo. Žalostno je, da se mali kmet in kočar štuli med- samostojneže, ko je minister Pucelj tako jasno povedal, da zastopa samo bolje situirane kmete. Neumnost je, da je še toliko zaslepljenih malih posestnikov in kmetskih delavcev, ki oniiia-gajo kapitalistom plesti bič, kateri tako trdo pada po njih plečah. Povedati moramo, da malega človeka na kmetih ne bo nihče rešil, če se sam ne bo, ker je pa posameznik ničla, imamo organizacijo KDZ, katere namen je, malega kmeta ščititi in mu v vsakem oziru priskočiti na pomoč. Torej, mali kmetje in kmetski delavci spadajo vsi v organizacijo KDZ, le malo dobre volje in požrtvovalnosti ie treba, in kar je glavno: pridno čitati glasilo »Ljudski Glas« in pravi socialistični tisk.
Drugi govornik je bil sodr. Franjo Koren iz Celja. Le-ta govori poldrugo uro o programu SSJ in oprost: narodnega poslanca sodr. Etbina Kristana, kater: se je imel tega shoda udeležiti. Sodr. Koren ovrže z dokazi delovanje ministra Puclja in pove, kako škodljivo je. če država preveč izvaža, da za lastno ljudstvo primanjkuje vseh potrebščin, odkoder izvira taka nezadovoljnost med ljudstvom in tudi med kmetom. Minister Pucelj se jako moti. če misli, da je njegova politika zdrava, če misli zadnji rep in zadnji košček kruha izvoziti. Sodr. Koren pojasni razmerje med strankami in se dotakne tudi vprašanja prisege socialističnih poslancev, ki je vzdignila toliko pralni in omalovaževanja soc. poslancev. Kako prav so imeli, ko so rekli:	Dokler	si	kaj	boljšega iio
ustvarimo, prisežemo tudi na ta pravilnik in to zato, da bomo mogli zastopati naše volilee. kateri so nas poslali sem. Popolnoma neupravičeno se je delavstvo tisti čas razburjalo in šlo različnim provoka-terjem na limanice, kar še danes škoduje edino delavstvu samemu. Dotaknil se ie tudi verskega vprašanja, ker je bilo precejšnje število kmetskega ljudstva navzočega in tudi nekaj ženskega spola. Uo-voril je o takozvauih NVranglovcih, koliko naša vlada izda za te nebodi-jih-treba in kako brutalno nastopajo po mejah proti našim ljudem, naše ljudi pa ravno ista slavna vlada meče na cesto in to so tudi kmetski sinovi. Kje je tukaj minister Pucelj? Torej, če minister Pucelj trdi, koliko dobrega za naše slovensko ljudstvo je ta vlada storila, je čudno, da je ljudstvo z vsakim dnevom bolj nezadovoljno, in to upravičeno, ker je njegov položaj vsak dan slabši. To ni vojna psihoza, ampak to je fakt. Kaj je pa nameraval pustolovec Wrangel, je pa že itak znano. Motel je vreči zopet iste kmetske fante, ki jih zastopa minister Pucelj, v katastrofo proti Rusiji. Pove tudi o naši delegaciji v Genovi, koliko nas je stala in vseeno prav nič napravila, ker je bila dekla imperialistične Francije. Glede volitev v občine in v pokrajine je omenil razliko pri velikem županu, če ga voli ljudstvo, ali če ga imenuje kralj. Omenil je. da naša stranka čisti v svojih vrstah, ker so bili neki stari veterani vajeni kar na svojo pest delati in se niso hoteli podvreči sklepom izvr-ševalnih odborov, to je instance, ki jo je vse članstvo v stranki po svoji volji izvolilo. Naši stranki je vseeno, kdo ie posamezna oseba, pri nas se n;ora vsak član pokoriti pravilom in sklep -n izvrše-valnega odbora: povdarjal je. 'a sta izključena sedaj dva narodna por;anca, ker ne vršita svoje dolžnosti. Nat,a stranka ne prizanese torej nikomur, to jo bistvena razlika med našo in drugimi strankami. V drugih strankah naj posamezniki uganjajo še tako nedostojna dejanja, jih stranka zagovarja, to so nam pokazale zadnje afere JDS pri bankah, v gledališču, pri pošti itd. Spregovoril je o agrarni reformi, ki jo vladajoči zavlačujejo in jo nočejo uzakoniti, če je prav minister Pucelj izjavil, da je za pravično agrarno reformo. Opozarjal je, da naj se ljudje zanimajo za volitve v pokrajinsko upravo, da si izvoliio zastopnike, kateri bodo zagovarjali njih koristi, posebno pa agrarno reformo, da se enkrat to vprašanje temeljito reši in bo enkrat kopec teh prepirov, ko ne bodo agrarni uradi delali kar se jim zljubi, posebno Pa agrarni urad v Mariboru. Z izvajanji sodr. Korena je bilo ljudstvo zelo zadovoljno in mu je navdušeno aplav-diralo.
Ko je predsednik sodr. Baraga pozival k besedi tudi nasprotne stranke, se ni
nihče oglasil za besedo in je konštatiral, da ie shod sicer no številu slabše obiskan kot samostojni, ali če bi se odstranile na samostojnem shodu vse druge stranke, bi bil shod SKS veliko slabše obiskan kot naš, zakaj na našem shodu so bili ljudje povečini našega mišljenja, razen par izjem. Omeniti moramo, da so bili klerikalci zelo mirni, ko so .nasprotno JDSarji postajali nervozni med izvajanji naših sodru-gov NSSarjev niti ne omenjamo. Tako je potekel ta krasno uspeli shod, pri odhodu ie ljudstvo povdarjalo, naj bi bil večkrat tak shod. in se je zelo zadovoljno razšlo. Po shodu smo se prav prisrčno raztovarjali s sodr. Korenom.
Iz Trnovelj. Zopet atentat na delavske pravice! Ne moremo ga zamolčati, temveč moramo ga razkriti slovenski javnosti in poklicati njegovega povzročitelja. nekdanjega samostojneža, potlej zem-ljoradnika in sedaj menda republikanca Antona Malina pred sodni stol bednega, tako nesrečnega, pa tolikrat osleparjenega, od raznih liberalnih in klerikalnih strank in od njih prodanega slovenskega naroda. Na vseh shodih se hvalijo nekdanji samostojneži, sedaj republikanci, kakšni prijatelji da so delavstvu. Mi tukaj ne bomo navedli vseh dokazov njihove ljubezni do delavstva, ker bi morali cel leksikon napisati, če bi hoteli vse navesti. Navedli bomo samo najnovejši slučaj Mahnetove ljubezni do delavstva. Na tukajšnji trnoveljski okrajni cesti je že trinajst let nastavljen za cestarja Jurij Trbovc. Ta cesta je ena izmed najbolj prometnih v celjskem okraju. In res ta čas celih trinajst let svoje cestarske službe ie Trbovc Jurij vedno in vestno to cesto popravljal, nikdo se ni pritoževal čez njega, ves ta čas je bil priden in skrben cestar in sedaj poslušajte:
Mahen Anton je sesvetnik okrajnega zastopa celjskega, predlagan za to mesto je bil menda od Samostojne limet, stranke, sedaj ie sam svojo lastno stranko ubil s tem. da je razkril njeno nagoto, nato je postal zemljoradnik, in kot tak. če bi imel še kaj časti, bi moral vse funkcije, ki mu jih je poverila Samostojna stranka, odložiti. Razumeš. Mahen? Odložiti bi torej moral poleg drugega tudi mesto so-svetnika v okr. zastopu. ali Mahen, nekdanji samostojnež, potlej zemljoradnik in sedai menda republikanec, je še dandanes sosvetnik okr. zastopa in menda še vedno zastopa tisto Samostojno kmet. stranko, ki koplje svojemu lastnemu slov. narodu (tudi svojim zaslepljenim volilcem v občini Školjavas. ki so se tako gnali zanjo) v Belgradu grob. Velik grob koplje v Belgradu Samostojna kmetijska stranka slovenskemu narodu, in Mahen je bil vedno nje največji privrženec .in nje soustanovitelj, in šele. ko mu drugi niso pustili do nienih korit se ji je izneveril, Ta Mahen je na seji okrajnega zastopa celjskega dne 20. 4. tega leta predlagal, da se cestar Jurij Trbovc po trinajstletnem zvestem in .pridnem službovanju odstavi od cestarske službe in okrajni sosvet je to tudi sklenil. Vidite, slovenski delavci, taka je Malinova ljubezen do delavca! Anton Mahen je ta svoi predlog utemeljeval s tem. češ. da je Trbovc malokdaj na cesti in da jo slabo popravlja, kar pa ni res. ker je Trbovc bil vedno na cesti (seveda v ak okr at se ni šel Malimi naznanit, če ie šel na cesto); to cesto zainore le reden cestar, kakor je bil Trbovc. popravljati, ker je to najbolj prometna cesta in vedno potrebuje popravila. in je na vadili delavec za popravilo te
ceste nezadosten! Obžalujemo Radiča, Simeona ali Stjepana, kakor se že imenuje. da se mu zdi vredno, baviti se s takimi ljudmi, ki so bili prej najhujši monarhisti in so sedaj republikanci, ker upajo, da bodo s tem ložje prišli do mastnih korit. Kličemo vsemu slovenskemu in hrvatskemu narodu: poženite take samo dozdevne republikance, kakor je Anton Mahen, od vseh svojih shodov in ne pustite se od njega farbati, če ga še ne poznate! Vi, delavci in tudi kmetje, zapomnite si, da je ravno Mahen bil soustanovitelj tiste Samostojne kmet. stranke, ki tako pridno kopa grob slovenskemu narodu v Belgradu. Kdaj je še Mahen kaj koristil slovenskemu narodu? Okrajni sosvet celjski pa poživljamo, da Trbovcu storjeno krivico popravi, ga nazaj v cestarsko službo sprejme in naj ne hodi več na lim Antonu Mahnu. Gospodje, spoznajte ga že vendar enkrat! O tej stvari bomo še spregovorili! Borili se bomo za vsakega delavca in tudi za vsakega kmeta, če se inu bo krivica godila.
Trnoveličani.
Teror za terorjem. (Dopis iz Globokega.) Za gerenta okrajnega zastopa v Brežicah je bi imenovan 16. februarja t. 1. Franc Kene ml., samostojnež in posestnik na Piršenburgu, obč. Globoko, za njegovega namestnika pa prejšnji gerent Franc Lioej. Premišljevali smo, na kakšen način je mogla pokrajinska uprava to spremembo sploh izvršiti, sedaj smo si bolj na jasnem. SKS in J DS hočeta pač dobiti ves občinski, okrajni, pokrajinski in državni aparat v svoje roke, da bi potem lažje izvrševali teror nad vsemi opozicionalnimi strankami. Znano nam je. da sta bila prejšnji gerent Franc Lipej in okrajni glavar iz Brežic dr. Koropec delj časa v medsebojnem pravdnem sporu radi par vagonov koruze, ki jih je dal ta glavar Lipeju kot trgovcu zapleniti. Ta zaplemba je bila brezuspešna, kakor se je izkazalo. Napravili pa so bivšemu gerentu to neprijetnost zato, ker ni prijatelj terorističnih voditeljev SKS kakor Kene ml., in ker ni podpiral krivic na račun okrajne blagajne, i- katere so samostojni župani izdajali ubožne liste in potrdila za brezplačna zdravila takim posestnikom, ki so lahko prodtiiali celo po 30 hi vina, takim, ki so agitirali seveda za SKS, dočim so siromake zapostavljali. Ker je bil torej Fran Lipej za svojega gerentovanja mož, kateremu moramo priznati, da je stal nepristransko na svojem mestu, so iskali samostojneži ovinkov, da se ga iznebijo in pokrajinska uprava jim je nasedla. Rekli so. da je v svoii trgovini preveč zaposlen, da torej ne more izvrševati gerentske funkcije. »Olajšali« so mu torej posle s tem, da so mu ponudil podpredsedniško mesto, kar ie seveda kot mož, ki ni brez glave, odklonil. — Pod Lipejem se niso nikoli dogajale take stvari kakor sedaj pod Kenejein ml. Okrajni glavar dr. Ko-rooec bi moral biti premeščen iz Brežic v Prevalje. Cdtali pa smo, da Puceljnovi privrženci v Prevaljah na eni strani protestirajo proti njegovemu prihodu in so za to sestavili celo kopo resolucij ,na drugi strani pa je Kene sklical 3. t. m. vse župane brežiškega okraja skupaj, da intervenirajo proti odhodu okrajnega glavarja iz Brežic. Imenitna logika samostojnih slabostopnežev! — Nadalje je bil Kene, ki je v imenu vseh županov interveniral proti izdaji orožnega lista sodr. Martinu Umeku. v kolikor nam je znano, večina županov ni bila za ta njegov nastop. Iz vsega, kar je gori povedano glede dr. Ko-ropca, za katerega Kene na eni strani prosi, naj bi tu ostal, a na drugi se odloč-
no protivi njegovemu prihodu v Prevalje.
s čimer ga abstrahira, iz tega in iz slu-
čaja sodr. M. Umeka je razvidno, kakšen
karakter ima brežiški gerent. Se eno. Višje sodišče je izdalo na občine vse Slovenije poziv, naj bi se izrekle, ali so to. da porotniki ostanejo, ali pa se oapr ■ vijo. Kene ie za odpravo. Ko so se ot)C1 ski svetniki v Globokem zbrali, da ° n zivu višjega sodišča odločijo in je via . da bo večina za poroto, je župana kratK malo pregovoril naj ne drži seje, kl.J0 sklical! Tako se godi v občini, kier nnaj župana, ki lahko vsakdo čezenj gosp> dari. — Potem pa nastopa ta človek P' uradnikom in raznim uslužbencem pr po načinu nekdanjih grofov, da ie ze sk dal. V imenu vseh organiziranih socmi stov v brežiškem okraju pozivamo po jinskega namestnika g. Hribarja, naj pravi red, ker ie že veliko naših cla. J zlasti pa sodr. Umek, oškodovanih <e človeku za državljanske pravice.^ y poslance pa prosimo, nai interveniraj Belgradu, da se dodeli gerentsko v brežiškem okrajnem zastopu eto ki je za to usposobljen in nepristran • 0 Ena iz Škal. Pri nas v Skalah . enu učitelja oziroma nadučitelja, P° n:ego-Ferdo Pokeržnika, za učiteljico pa ^e. vo ženo, katera pa zelo malo ucl.? j(er Od Velike noči sem še sploh ni ac»w. ^ pa mi občani s takim poukom ms m0
dovolim, ki ie v našo škodo. 7A
-	-	vi red, ^
Če njegova žena ne nlore,1xTtj pa
obenem u&tu
g. tukaj.
od g. nadučitelja, da napravi red,
Če njegovi sinčka pestovati in pa ODei»o*» -- ora naj pusti pouk. G. nadučiteli skrbeti, da pride druga učiteljica- ^ora, rodajnih oblasti pa zahtevamo.
mo učiteljstvo vzdrževati z morajo tudi naši otroci kai^a^1 oC[slej
..........da	se
Lti z u“ ,. ne  _______________________  kai	nauči * ^ v
samo čas tratiti. Postopali b°m%javili v tem oziru bolj natančno in vse javnosti. — Občani iz Škal. . -e vršil Sv. Peter pod Goro. Tukaj ^jsican v nedeljo, dne 4. junija d , „cv0§ek i° shod. Govornika sta bila ss*. ... 0 po-Čebular iz Celja. Razprava J e	shod
litiki in gospodarstvu. Ljudstv	^u-
zelo odobravalo. Ljudstvo ie ze>	^ ne
šeno za naše govornike, ker ti -0< da obljubljajo, ampak mu resnico P |jteV-si bo samo čase zboljšalo poto j^eT Kukovcev in Urekov pa ne mara ga ti samo farbajo.	—■—-**
Dunaju- Krog' Dunaju . Mesars*1 a-
— Delavske plače na
ški pomočnik dobi danes na 45.000 n. a. I< tedenske plače.	K.
pomočnik zasluži tedensko 80.U	• ^ K.
mesečno mu tedaj znaša 320Juu^nn goO 1,1 Vseučiliški profesorji pa dobe r ' ;den a. K mesečne plače. Tu je 5asn0 orepro-položaj prave inteligence napra
stemu delavcu.	 ‘
___________________________————	odb. SSfl-
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu po r'
Anton PodbevSeb.
v Ljubija*11-
Odgovorni urednik •
Tisk Učiteljske tiskarne
NtkaU strup! Nikaka kemična kislina!
Garantirano pristni
debelo! namilili kis droV prodaja najmodernejša automa tiena kisova tovarna
FELIKS SCHMlpL»
Maribor, Koroška cesta •	^
Vsaka hišna gospodinja, ki .SpfoVSod zdravje svoje družine, zahtev .1 samo pristni SCUMIDL *
Naznanilo.
nar«. *Wa? ®9OPC:,®c) ustanovitelj tvrdke F. P. Vidic & Komp. leta 1888, naznanja, da je izstopil iz te tvrdke.
bodpiro	z gosp. J. BCaSvsiusom, tovarna glinastih peči in štedilnikov,
»Odeva vodila pod tvrdko
Kalmus & Ogorelec
fogovina s p@ivmi in gSitastimi Meliti.
^OSso«086^110 °Pozariava> da bodeva imela vedno v zalogi izborne patentovane • peiij špecijsE. pekov;ka plošče, pGožžice ss o&So2šžew sten !. I. d.
& ©g©rele«c
Pisarna: Dunajska cesta Sf. 14,
Dobra gospodinja skrbi, da ima njena hiša pri najmanjših izdatkih vseeno snežnobelo perilo. Zato vporablja le milo z znamko ^Gazela6.
prvovrstna moč. Cenj. ponudba na: Ignacij Mostar, Ljubljana, Ilovica št 16.
CnHSDBBiSBHHn	KBBIlBUlBBiiiiHlTjBBBHSBOBHBBBBBBBlBBBB	BMBg
Czadnjfe nOVO$f§& priporoča svojim elanom
• •
„ p mm it a
lit. 8.1U.
|®n*irala
p°«J»ulnice
Ljubljana
01
Pošt. eol rac. 10532.
8noi. napadeš'Ljubljana.
Ljubljana VII, Žibertova ulica ši. 269. Ljubljana: Kolodvorska cesta št. 56, Sodna ulica št. 4, Bohoričeva ulica št. 12, Trnovo, Rožna dolina, Glince; dalje: Celje, Štore, Rogatec, Radeče, Poljčane, Borovnica, Litija, Kamnik, Tržič, Radovljica, Gorje, Kor. Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kr. gora, Ljubno, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, Sv. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Lese, Mežica, Črna L, Črna II.
s®mišgjeriškSE U v prodajalnah svojih sadrug kupujeta vedao majbolle Is* najceneje S
Vstopnina K 10. Kdor le ni član, naf pristopi I Delež K 200*
lil smiiiu.
Pri piii a ii M
Marmor, Kužka cesta 5
priporoča obleke za moške in ženske po zmernih cenah in dobre kakovosti.
... prea fsBa?ib©PSka ■■■
Mmta plan n laribsio.
Tržaška cesta Si. 38, tel. 324, priporoča dober k ris Bi In žemlje.
"Gostilna
= Maribor
Ruska cesta št. 7
priporoča izborno kuhinjo in pijačo. ^ N. BRUNO MlUANlt >«
tovarna kandltov in slaščičarna
najnižje cene in vsak čas sveže blago.
Maribor, Tkalska ulica 4.
Velika zaloga! Cenik zastonj] Trgovina z pohištvom
Karl Preis, Maribor,
Stolni trg (Domplatz)
Najboljša in najcenejša priložnost za nakup
E pohištva
za delavce in železničarje. Solidna postrežba! Nizke cene!
ILSfiTLSN
j	je	najboljše
^'omefni zavod za premog d. d. v Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov a domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja
Ia v	in	razpečava
Cehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog in črni premog.
|v	Naslov:
metn? zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva c, 15-11.
čistilo za čevlje
garantirano čisto terpentinovo.
Apretura za usnje čevljarski vosek parketno voščilo
izdeluje tvrdka
A. & I. KORDIŠ
Ljubljana, Galjevica 3.
Tožna in vestna postrežba.
Cene brezkonkurenčne.
POVSOD VPELJANO.
Sprejmejo se agilni potnik* za Se ne oddane kraje.
Zahtevajte cenik.
Vabilo
na
občni zbor
Produktivne zadruge ljubljanskih mizarjev,
ki se bo vršil
v nedeljo, dne 25. junija 1922, v delavnici na Viču.
Dnevni red:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo o računih za leto 1921.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Predložitev računskih zaključkov in bilance.
5. Volitev načelstva in nadzorstva.
6. Sprememba pravil.
7. Predlogi in nasveti.
Načelstvo.	Nadzorstvo.
Togama
Barva
vsakovrstno --.........blago.
Kemično čisti obleke.
Ljubljana, Poljanski nasip 4. Svdlolifca ^ Podružnica: Selenbm^va ni, 3.
Maribor
Gosposka ul. 38
' id r u k n a e e:
Novemu sto
Glavni trg
Kočevje
št. 39.
:S1
Vabilo
na
izredni občni zbor
Občnega konzutn. društvaTrbovlje
reg. zadr. z o. por.
kateri se vrši
v nedeljo, dne 25. junija 1922, ob 10. uri dopoldan v dvorani
»Delavskega doma“ v Trbovljah
s sledečim dnevnim redom:
1. Čitanje zapisnika zadnjega rednega občnega zbora.
2. Razpust zadruge (likvidacija).
Če dne 25. junija pride premalo članov ?a občni zbor, da ni sklepčen, se vrši 8 dni pozneje to je 2. julija 1.1., drugi občni zbor, ravno z isti® dnevnim redom, ob isti uri v istih prostoi’ih, ki J sklepčen ob vsaki udeležbi.
Načelstvo.	Nadzorstvo.
Ljubljanska
POZIV
§i stsbskrgpcljg netiti delnic XII. amisUe.
S sklepom občnega zbora delničarjev od dne 24. aprila 1922 k temu pooblaščeni upravni svet Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani je sklenil provesti zvižanje delniške glavnice
©d K 50,000.000"— na K 80,000.000*-
z izdajo
75.080 novih delnic 8£ 400°— nom.
po sledečimi pogoji:
1. Dosedanjim delničarjem pripada pravica subskribirati na podlagi 5 Starih 2 novi d©lWSCi po tečajju K 659a— ?el SJitf©!. Odlomki delnic se ne vpoštevajo.
2. Novi delničarji morejo subskribirati delnice po tečaju K 85©*— t®i sjueS Reparticija teh delnic je pridržana upravnemu svetu. Za nedodeljene delnice se vplačila vrnejo do 31. julija t. L
3. Protivrednost subskribiranih delnic je vplačati takoj pri subskripciji.
4. Subskripcija se vrši Od 15 do 30. junija 1922.
5. Kot subskripcijska mesta so določena:
a) LjubSianska kreditni banka v Ljubljani Sn *?Jjene podružnica v Brežicah, CeljUf Gorici, Kranju, Mariboru, MetkovStu, Novem Sadu, Ptuju, Sarajevu, Splitu In Trstu«
b) frSrv. SEav. zemašjska hipotekarna banka v Zagrebu.
c) Beograjska «jedin ena banka v Beogradu {HttSel Moskva), č) Žšvnosienska banka, Fiiialka WGen na Sunaju.
d) Živnostenska banka v Pragi.
6. Nove delnice so deležne dobička za drugo polovico leto 1922, opremljene s polkuponom št. 22 m se izroče subskribentom proti vrnitvi začasnih potrdil do konca leta 1922.
7. Azijski kurzni dobiček se dodeli po pokritju izdajnih stroškov in pristojbin pokojninskemu in stavbenemu rezervnemu fondu banke.
8. Uspeh emisije je zajamčen po garančnem sindikatu.
V Ljubljani, dne 7. junija 1922.	Upravni	svet.