* © GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 25. MARCA 1960 Poštnina plačana v gotovini -jV LETO IX. — ŠTEV. 13 S PLENU MA OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA V KOPRU O W E J Nujno je, da uspešno izpolnjevanje lanskoletnih gospodarskih nalog v našem okraju povezujemo z izvajanjem novih gospodarskih ukrepov, med katerimi je dvig storilnosti in povečanje produktivnosti slej ko prej ena izmed osnovnih nalog slednje gospodarske organizacije. Sem sodi v prvi vrsti nagrajevanje po novih ekonomskih metodah, ki čeprav takšne kot trenutno so — v prvi fazi — omogočajo v letošnjem družbenem planu postavko povečanja storilnosti za 18 odstotkov nad doseženo ravnijo v minulem letu. Se Več: kompleksno nagrajevanje individualnega učinka ob upoštevanju uspeha gospodarske organizacije kot celote, naj bi postalo vzvod za učinkovito izpopolnjevanje tega sistema. Izkazalo se je namreč, da je prav tukaj iskati neizčrpen vir gospodarskih rezerv, uveljavljanje teh načel pa je edini zdrav pogoj za dvig življenjske ravni našega delovnega človeka. Ob tem pa se ugotovitev, da bo povečanje družbenega bruto proizvoda za 2G odstotkov, oziroma narodnega dohodka za 2t odstotkov, terjalo večje napore kot v minulem letu in še večjo skrbnost nad izkoriščanjem vseh zmogljivosti, ki posredno ali nex>osreduo vplivajo na gospodarstvo. To spoznanje je narekovalo tudi našim sindikatom potrebo po vključitvi v akcijo za dosledno in pravilno uvajanje novega sistema nagrajevanja. S to — osrednjo — točko dnevnega reda so se minuli petek na ple-numu Okrajnega sindikalnega sveta v Kopru dodobra seznanili številni prisotni delegati sindikalnih organizacij ter so se po uvodnem referatu Marjana Hodžara, referenta za ekonomska vprašanja pri OSS Koper, tudi sami udeležili razprave s tehtnimi in kritičnimi pripombami o stanju v lastnih podjetjih ali občinah. Bazen predsednika in tajnika OSS v Kopru, tovariša Franca Klobučarja, ki je vodil plenum, in dr. Igorja Vilfana, so bili prisotni tudi sekretar OK ZKS Koper Albert Jakopič-Kaj-timir, predsednica OK LMS Koper Marija Vogričeva in sekretarji občinskih komitejev ZKS. Prisotnost predstavnikov OK LMS ni bila slučajna, temveč rezultat ugotovitve, da povsod čutimo potrebo po tesnejšem sodelovanju med mladinsko in sindikalno organizacijo. Skupno delo na delovnih toriščih, ne le formalno sodelovanje, naj bi po mnenju obeh organizacij pripomoglo, da bi v bodoče v gospodarskih organizacijah bolj upoštevali mlado delovno silo in jo v večjem številu vključevali tudi v odbore sindikalnih organizacij. Iz obsežne analize osnovnih podatkov o lanskoletnem izpolnjevanju planskih nalog in analize načel v tarifni politiki povzemamo nekaj osnovnih podatkov za 43 podjetij iz petih vej gospodarstva s skupnim številom zaposlenih 11.730, ki so v minulem letu zastopali več kot 50 odstotkov vseh zaposlenih v našem okraju. Po teh podatkih je bilo od 26, 128.061 ur opravljenih po učinku 10,424.179 ali 9 odstotkov, od 11.73G zaposlenih pa Je delalo po učinku 4.176 delavcev ali 35,6 odstotka ter so prejeli 3S,8 odstotka vseh izplačanih Okrajni komite LMS in okrajni odbor SZDL v Kopru sta imela minulo soboto v gosteh 315 mladink in mladincev iz Trsta, Gorice in Slovenske Benečije. Gosti so si najorej ogledali tovarno motornih koles Tomos v Kopru, nato pa so se s koprsko srednješolsko mladino pomerili v nogometu. odbojki in namiznem tenisu. V popoldanskih urah so v Izoli ob sodelovanju italijanskega kulturnega krožka imeli kulturno prireditev, po družabni zabavi pa so zadovoljni nad prisrčnim sprejemom zapustili naš'e kraje. Med svojim bivanjem v Izoli so se predstavniki zamejske mladine dalj časa pogovarjali s pred- osebnili dohodkov. Tako stanje v celoti ne zadovoljuje in se, žal, tudi v tem letu ni bistveno spremenilo. To potrjuje tudi dejstvo, da doslej še nobena gospodarska organizacija ni predložila sprememb v potrditev. Poročevalec pa je označil tudi nekatera podjetja, ki so v sistem nagrajevanja po učinku zajela že dobršen del zaposlenih; sem sodijo Mehanotelmika v Izoli, Tomos v Kopru, »Topol« Ilir-(Nadaljevanje na 2. strani) Preteklo soboto je doživela na gledaliških deskah mariborske Opere jugoslovansko premiero opera ISTRSKA SVATBA, delo istrskega skladatelja Antonii Smareglie. Predstave so se udeležili številni gostje iz Ljubljane, Reke, Pulja, Trsta, Kopra, Zagreba in drugod. Več o uprizoritvi preberite na 5. stranL Na sliki: prizor iz mariborske uprizoritve »Istrske svatbe« pod taktirko Jakova Cipcija. upamo, da bomo lahko videli to zanimivo delo v letošnjih poletnil» igrah Zavoda Primorske prireditve OB SPREJEMU OBČINSKEGA DRUŽBENEGA PLANA V SEŽANI Zares ni lahka stvar, strniti v nekaj vrstic vsebino tiste zelenkaste knjige, ki nosi naslov — družbeni plan občine Sežana za leto 1960. Pravzaprav bi tej knjigi lahko dali tudi sednico OK LMS Marijo Vogri-čevo, predsednikom občinskega odbora SZDL v Izoli Jožetom Bu-hom, načelnikom okrajne Zveze tabornikov Igorjem Pelanom ter (Nadaljevanje na 3. strani) Prejšnji teden s'e je mudila v Jugoslaviji avstrijska vladna delegacija pod vodstvom zunanjega ministra dr. Bruna Kreiskega, ki se je v Beogradu razgovarjal z državnim 'sekretarjem za zunanje zadeve Kočo Popovičem o izboljšanju odnosov med obema drža- Pretefcli teden sta oba zbora ObLO Piran odobrila letošnji družbeni načrt. Za leto 1960 predvideva načrt piranske občine celotni obseg proizvodnje iin blagovnega prometa v višini 11 milijard dinarjev, kar je za 63% v'eč kot v letu 1956 in kar pomeni, da bo petletna načrt izpolnjen v štirih letih. V vseh dosedanjih načrtih piranske občine je bila najmočnejša postavka promet, tako po realizaciji, kakor po investicijah, vselej zaradi razmaha podjetja »Splošna plovba«. Letošnji družbeni načrt ima taikšne značilnosti: Izredno pozornost so posvetili razvoju kmetijske proizvodnjte, česar v dosedanjih planih ni bilo. Znano je, da kmetijstvo piranske občine v zadnjih letih ni doseglo zadovoljivih uspehov in da je zaradi tega preskrba prebivalstva in turistov iz leta v leto predstavljala resno vprašanje. Povečanje ^kmetijske proizvodnje je nujno novezano s prizadevanji za dvig osebne potrošnje. Močan poudarek so dali tudi razvoju tefotrebnih ualužnostriih obrti in seveda nadaljevanju dosedanjega temna razvoja v tistih goF^odarskih panogah, kot n. pr. turizmu in gostinstvu, ki so se že v preteklih letih močno in uspešno razmahnila. V letu 1960 bodo morali izboti-šati vse tisto, kar stimulira večjo VOLITVE V LR SRBIJI Petič po osvoboditvi volijo državljani LR Srbije odbornike občinskih ljudskih odborov in zborov proizvajalcev. Tako so bile v nedeljo volitve v občinske ljudske odbore z 89,92 %> udeležbo, danes in v nedeljo pa bodo izvolili še odbornike zborov proizvajalcev industrijske in kmetijske skupine. in boljšo proizvodnjo. Ob upoštevanju vsega tega, predvideva družbeni bruto-proizvod narodni dohodek neto zaslužek skladi gospodarskih organizacij število zaposlenih Da bo družbeni načrt dosežen, navaja predlog vrsto konkretnih ukrepov, ki bodo morali biti izvedeni. Tem predlogom pa so na sejii ObLO dodali še več predlogov, ki so jih bili dali zbori volivcev. Na seji so obravnavali in sprejel: tudi /proračun ObLO Piran za leto 1960. Ta predvideva približno 188 milijonov din dohodkov in prav toliko izdatkov. Po- plan naslednjo strukturo družbenega bruto-proizvoda: milijonov din odstotek izvršitve perspektiv, plana 51/61 2.295 1.108 297 111 1.068 118 114 106 103 96 sebno živahna razprava je bila v zvezd s predvidenimi proračunskimi izdatki za kulturo in pro-sveto, ki zavzemajo v letošnjem proračunu najvišjo postavko, skoraj 57 milijonov dinarjev. Sprejeli so sklep, da bodo ta znesek zaradi velikih potreb še dvignili s sredstvi, ki jih bodo prihranili pri državni upravi in dotacijah raznru družbenim organizacijam. Jule drugi naslov — Najnovejši prerez gospodarstva in družbenih služb kraške komune. Nihče, ki se bo kdajkoli lotil povojne zgodovine teh krajev, ne bo mogel mimo te in takih knjig, ki so bile napisane včeraj, ki se pišejo danes in bodo napisane v bodoče. To so dokumenti, ki s strogo verodostojnostjo beležijo prehojeno pot in nakazujejo smer nadaljnjemu razvoju gospodarstva ter kulturnih in socialnih služb. Vsak premik, vsak uspeh, pa tudi neuspeh najde svoj odraz v ustrezni številki. Pravi mozaik številk, ki s posebno govorico priča o delovnih naporih, o skrbnem gospodarjenju, o delovni disciplini, o požrtvovalnosti delovnih ljudi, o vama. Razgovori so potekali v želji, da bi odstranili nekaj spornih vprašanj med Avstrijo in Jugoslavijo in postavili temelje za trdnejše gospodarske stike. Delegaciji obeh držav sta tudi obravnavali sedanji mednarodni položaj ter ugotovili, da bo potrebno vložiti nadaljnje napore za ohranitev miru v svetu. Potem, ko je dr. Kreiskega sprejel tudi predsednik republike Josip Broz-Tito, sta Koča Popovič in visoki gost podpisala več sporazumov, ki bodo urejevali različna vprašanja jugoslovansko-avstrijskega sodelovanja, nato pa je bilo izdano uradno poročilo, ki med drugim omenja smernice nadaljnjega gospodarskega in kulturnega zbliževanja obeh držav. Med obiskom je bilo tudi govora o pravični ureditvi vprašanja slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji, tako da bo ohranjen njun etnični značaj in neoviran nacionalni razvoj v skladu z obveznostmi. ki jih ima Avstrija na osnovi državne pogodbe. Pomen tega obiska je predvsem v dejstvu, da se bodo v prihodnji postopoma začeli odvijati boljši odn-osi med dvema sosednima državama, ki doslej nista imeli najprisrčnejših meddržav-niških stikov prav zaradi nelojalne avstrijske politike do etničnih pravic slovenske in hrvatske manjšino. Letošnjim nagrajencem Iz sklada Srečka Kosovela (Drago Nardin in Abel Rcščič iz Postojne, Alojz Boštjančič in Saša Ličen iz Ilirske Bistrice, Franjo Sornik in Stane Slcamen iz Izole, Albert Mthalič iz Hrpelj, Majda Preiec iz Barke pri Divači, Franjo Muženič iz Potoka pri Pridvoru. Dušan Ivančlč iz Pirana in Ella Crollinl iz Kopra) je svečano podelil nagrade minuli petek predsednik Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev Ivan Mavsar. Na kratko je spregovoril ob tej priložnosti o pomembnosti kulturnoprosvetnega dela in novih oblikah, ki Jih z uspehom uvajamo in nosijo pečat družbenopolitičnega dela. Nagrajencem je čestital v imenu OLO podpredsednik inž. Peter Aljančič. — Na sliki: zaslužni ljudskoprosvetni delavci lz koprskega okraja, ki so prejeli letos Kosovelovo nagrado v znak priznanja za svoje požrtvovalno delo spreminjanju lica kraške planote, a počasnem in vendar doslednem gibanju socialnega sestava njenih prebivalcev. Tu pa tam so še pomanjkljivosti in družbeni plan jih ne obide. Zabeleži Jih, istočasno pa pokaže izhod: v podjetju je treba izboljšati organizacijo dela in izpopolnjevati delovni proces; prejemki ne smejo hitreje naraščati kot produktivnost dela in narodni dohodek; zmanjšati je treba izgube, izboljšati je potrebno izbiro blaga; razširiti proizvodne zmogljivosti; še dalje velja širiti sodelovanje med kmetijsko zadrugo in kmeti; na Krasu naj bi razvijali živinorejo in vinogradništvo ter sadjarstvo, na Senožeškem živinorejo, v Brkinih pa sadjarstvo in živinorejo itd. Te pripombe so obenem naloge, ki naj jih upoštevajo pri sestavi svojih planov posamezne gospodarske organizacije. Vsak plan ima svoje značilnosti in posebnosti. Tudi letošnji občinski družbeni plan je značilen po tem, da predvideva — na osnovi dosedanjega razvoja proizvajalnih sil, nadaljnji porast skupnega družbenega proizvoda in narodnega dohodka. Njegova posebnost pa Je v tem, da postavlja na povsem realno osnovo uresničitev petletnega perspektivnega plana že v letošnjem letu. Z drugimi besedami: konec letošnjega leta bo znašal skupni družbeni proizvod 8 milijard 54 milijonov dinarjev (od planiranih 5 milijard 52 milijonov dinarjev v letu 1961), narodni dohodek pa 3 milijarde 275 milijonov dinarjev. Ce je v letu 1959 znašal na enega prebivalca narodni dohodek 145.000 dinarjev, se bo torej letos povečal že na 174.000 dinarjev. Čeprav je porast družbenega proizvoda in narodnega dohodka predviden v vseh gospodarskih panogah, je to pričakovanje najbolj utemeljeno za industrijo, kmetijstvo in obrt. Kje je ključ? Boljše izkoriščanje kapacitet, povečanje delovne sile za 6 ob vzporednem povečanju delovne storilnosti, razširitev kooperacije med gospodarskimi organizacijami ter med zadrugami in kmetovalci, vključitev novih strojev v proizvodnjo Tovarne pletenin Sežana in Mizarstva v Dutovljah, začetek obratovanja nove mesnice podjetja Gruda v Sežani, novih ekonomij kmetijskih zadrug in pitališča za pršutarje v Sežani, novega obrata podjetja Konfekcija Komen, boljša oprema Rudnika črnega premoga v Vremah in podjetja Marmorindus, še večja mehanizacija kmetijskih zadrug, Kraškega zidarja, razširitev poslovnih prostorov ln nabava opreme v podjetju Aluminij v Komnu, rekonstrukcija gostinskih in hotelskih obratov v sežanski občini ter otvoritev drugih lokalov živilske industrije v Sežani in Divači Itd. V gospodarstvo bo vloženih 823 milijonov dinarjev investicij, z dosedanjimi in novimi zmogljivostmi podjetij pa bo moč zbrati še 303 milijone dinarjev za negospodarske investicije, od teh za stanovanjsko izgradnjo 216 milijonov dinarjev, za telesno vzgojo 4,8, za šolstvo 5,2, za zdravstvo 1,2, za ureditev cest 40 in za vodno gospodarstvo ter druge objekte 35 milijonov dinarjev. Letos je oredvideno, da bodo v sežanski občini na novo zaposlili 258 oseb predvsem v industriji, deloma pa tudi v obrti. Tako bo število zaposlenih v tej občini naraslo konec leta na 3820 oseb. Proračun občine bo letos nekolik» večji od lanskoletnega in bo znašal 210 milijonov dinarjev. Prav toliko bo imel tudi izdatkov, saj bo na primer samo za prosveto in kulturo porabljenih 67 milijonov dinarjev, za državno upravo 18,7 milijona dinarjev, za dotacije organizacijam, zavodom ln skladom 36 milijonov, za socialno varstvo 15 milijonov, za zdravstveno zaščito 17,7 milijonov, za negospodarske investicije 10 mllijonoT dinarjev itd. Sredstva skladov bodo naslednja: investicijski sklad bo imel na razpolago 180 milijonov dinarjev, od tega razpoložljivih 86 milijonov dinarjev. Cestni sklad pa bo od 7,5 milijona dinarjev Imel na razpolago 3,6 milijona dinarjev. Razveseljivo Je to, da bo razpolagal kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš s 1m milijoni dinarjev. _er S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA SEŽANA ¿L EKTRARNE 5L 0V£N1J£ &J1AVA r / . v. Občinski ljudski odbor Sežana je na svoji seji, 18. marca, po sprejetju telošnjega občinskega • družbenega plana in proračuna razpravljal tu d. o nekaterih važnejših gospodarskih vprašanjih. Tako sta oba zbora izglasovala finančni načrt sklada za ceste, ki določa njegovo razdelitev na posamezne objekte. Največji zneski so predvideni za ceste Komen— Volčji grad—Kregališče—Veliki dol, to je 130.000 dinarjev, dalje 120.000 d narjev za cesto Gabrovi-ca—Coljava—Pliskovica do obeh cest III. reda, po 80.000 dinarjev pa za popravilo odcepov od cest HI. reda proti Škrbini do meje z okrajem Gorica, proti Podgori, Poviru in Gorenj am ter za cesto na Kozjane. Več kot pol milijona dinarjev je določenih za ureditev prometa h znakov in smerokazov na občinskih cestah, ki so IV. reda. Glede sredstev, potrebnih za fluorografiranje in cepljenje proti TBC, sta oba zbora sklenila, naj jih občina črpa iz svojega stalnega rezervnega sklada. Na prošnjo nekaterih državljanov so na seji sklenili dodeliti nacionalizirana zemljišča v ožjem gradbenem okolišu Sežana zasebnikom za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš. V tej zvezi je bilo sklenjeno zamenjati zemljišče, last splošnega ljudskega premoženja v Skopem, da bi dobili primeren prostor za gradnjo spomenika padlih borcev NOB. Odborniki so sprejeli tudi pravila veterinarske postaje v Seža-ni in prav lnik o sistemizaciji delovnih mest ter plačah uslužbencev, kakor tudi cenik za strokovne storitve. Znano je, da bosta odslej v sežanski občini še dva veterinarja, eden v Divači, drugi v Komnu ter dva redna in en honorarni veterinarski tehnik, ki bodo opravljali osemenjevalno službo. Pristojbine za strokovne ■toritve veterinarjev bodo odslej nekoliko nižje, če gre za množične akcije, v šje pa tedaj, ko so potrebne individualne intervencije. Tako bodo za cepljenje, za klinične preglede, kirurške posege, pomoč pri porodih itd. ob nedeljah in praznikih pristojbine za 50 "/• v šje, v nočnem času pa za 100 %. Za nočni čas se šteje od Vnehy'vtiíah LONDON: Velika Britanija namerava zgraditi potniško letalo, ki bo lahko preletelo Atlantik s hitrostjo dva tisoč milj na uro. TOKIO: Vladi Japonske in ZDA sta se sporazumeli o gradnji podmorskega telefonskega kabla med obema državama. DUNAJ: V bližini Dunaja bodo v kratkem začeli graditi tovarno za proizvodnjo nemških letal tipa DO-27 m DO-28. PARIZ: Francosko obrambno ministrstvo je te dni sporočilo, da je ustanovilo prvo francosko atomsko bojno divizijo, sestavljeno Iz dveh pehotnih in ene oklop-ne brigade ter bo imela v svojem sestavu tudi posebno padalsko enoto. Ta divizija bo usposobljena za eventualno vojno z atomskim orožjem. PEKING: LR Kitajska ln Združena arabska republika sta sklenili trgovinski sporazum, ki bo dovoljeval blagovno izmenjavo v vrednosti 42 milijonov dolarjev v obe smeri. ELISABETHVTLLE: V Elisabeth-villu in okolici je prišlo do spopadov med pristaši Patricia Lu-mumbe ln člani lokalne stranke Konakat, ki zahteva neodvisnost pokrajine Katanga v Belgijskem Kongu, V spopadih je bilo ubitih 13 ljudi, več sto pa ranjenih, Napeto vzdušje je nastalo, ko se je razvedelo, da namerava Lumum-bd prirediti politično zborovanje, belgijske oblasti pa so ga lz varnostnih razlogov prepovedale. Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastlco Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja C'ZP Primorski tisk Koper, Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen izvod 10 din. — Letna naročnina 500 din, za tujino 1300 dinarjev ali 3 5 am. dolarja. — Bančni račun 002-70-1-181. Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk ln klišeji tiskarna CZP »Primorski tisk« 1. aprila do 30. septembra čas od 20. do 6. ure, od 1. oktobra do 31. marca pa od 17. do 7. ure. Razen pristojbine bo veterinar lahko zaračunal tudi kilometrino po veljavnih predpisih in eventualne stroške za material in zdravila. —er r'* __> ^.NA/UOOJt Vjto T t VIL iN J t Ob Dnevu mladinskih delovnih brigad V koprskem okraju so mladinske organizacije na pobudo okrajnega komiteja LMS Koper začele pripravljati sporede za proslavo Dneva mladinskih delovnih brigad, ki bo 1. aprila, in za proslavo Dneva mladosti v maju. Predvideno je namreč, da bodo v vseh središčih občin našega okraja in v večjih vaseh in tudi med kolektivi mladih zadružnikov ter mladih industrijskih proizvajalcev priredili kulturno-umetni-ške akademije, športna srečanja, razgovore z udeleženci mladinskih delovnih akcij v minulih letih ter več družabnih prireditev. V teh dneh bodo tudi začeli s krajevnimi delovnimi akcijami. Osrednja proslava bo 3. aprila v Kopru, ko bo prvi srednješolski mladinski festival koprskega okraja. V dopoldanskih urah bo v gledališču zborovanje, kateremu bo sledil nastop vokalnih in instrumentalnih ansamblov srednješolske mladine ter recitator-jev. Tega dne bodo tudi športna srečanja med dijaki srednjih šol, ki bodo v finalnih tekmah preizkusili svoje moči v nogometu, odbojki, košarici, rokometu, streljanju in šahu, saj je za vsako izmed teh disciplin namenjen kot najvišja nagrada pokal OK LMS Koper. V teh prireditvah bodo sodelovali tudi mlacli člani italijanskih kulturnih krožkov Energetski sistem LRS — liidro- tn termoelektrarne, kakor so razmeščene po vsej Sloveniji. Nazorno je videti praznino na našem območju nov vir električne energije, pitne vode in vode za namakanje Vsem, ki nam je tu ob obali dana naloga reševati vprašanje preskrbe z elektriko, s pitno vodo in z vodo za namakanje naših Intenzivno obdelanih površin, je eno popolnoma jasno; nujno je treba začeti z gradnjo hidroelektrarne Osp, če hočemo zagotoviti še nadalje siloviti razvoj našega gospodarstva, industrije, turizma in kmetijstva ter omogočiti dvig življenjske ravni prebivalstva obalnega ln višinskega področja občin Koper, Izola in Piran. OSNOVNA ORGANIZACIJA NAJMLAJŠIH ČLANOV ZK V PIRANU Letna konferenca Pomorske šole Pred nedavnim je imela svojo letno konferenco osnovna organizacija ZK Pomorske srednje šole v Piranu, ki vključuje tudi tovariše z Ribiške šole ter pomorskega internata. Po pravici lahko Imenujemo to osnovno organizacijo »osn. org. najmlajših članov ZK«, kajti povprečna starost njenih članov je le nekaj nad 20 let. Nič čudnega, saj sestavljajo večino članov mladi vzgojitelji in gojenci višjih letnikov obeh Sol. V prepolni dvorani Doma družbenih organizacij (poleg članov ZK so se konference udeležili tudi številni gostje, med njimi tov. Ivančič kot predstavnik sindikata pomorcev, in številni dijaki-nečlani) je bilo dobre tri ure slišati večinoma mlade komuniste, naše bodoče pomorščake. Tako poročilo kot številni diskutanti so obravnavali dobre in slabe strani, uspehe in pomanjkljivosti organizacije od lanske letne konference dalje ter opozarjali na trenutno najbolj pereče probleme in iz tega izvirajoče naloge, katerim se bo morala osn. organizacija ZK PSS predvsem posvetiti. Posebno priznanje za dosežene uspehe je izrekel organizaciji sekretar obč. komiteja ZK Gustav Guzej, ki je povedal, da komite ceni delo mladih komunistov na PSS kot eno najbolj prizadevnih političnih sil v komuni. Njihova prizadevnost je še bolj očitna, če pomislimo, da so kljub intenzivnemu študiju še aktivni sodelavci v življenju občine Piran. Skoraj ni delovne ali prosvetne akcije, pri kateri ne bi sodelovali tudi člani ZK Pomorske srednje šole — gojenci in vzgojitelji. Razlog za take uspehe — je poudaril tov. Guzej — je med drugim v sistematičnem političnem delu te osn. organizacije in v zelo dobrih odnosih med upravnim in političnim vodstvom šole. Sola se je razvila z veliko, vztrajno voljo ljudi, ki so iz skoraj nemogočega znali narediti mogoče. Prav na dan konference je prispela radostna vest, da je na reviziji v Ljubljani bil dokončno potrjen projekt za gradnjo prepotrebnega novega šolskega poslopja. Glavni problem je namreč: izboljšati pogoje za šolanje in življenje gojencev Pomorske srednje in ribiške šole. Tudi internat je slab. Člani ZK, pa tudi navzoči predstavniki LMS ln raznih drugih organizacij, ki delujejo v okviru obeh šol (Počitniška zveza, Taborniki, razni krožki itd.) so na konferenci sprejeli sklep, da bodo zastavili vse svoje sile, da se čimprej začne z gradnjo nove šole in da bo čimprej dograjena. Tov. Guzej pa ie noudaril, da je tudi dolžnost podjetij, ki so zainteresirana na vzgoji pomorcev, prispevati ln pomagati za ureditev nove šole ter internata. Večjo skrb bo treba posvetiti tudi čim primernejšim različnim oblikam razvedrila gojencev, saj jim je sprostitev nujna, ko imajo nekateri tedensko tudi po 50 ur pouka. Jule Zakaj je HE Osp tako važna pri tem razvoju? Te trditve so plod temeljitega premisleka in dolgotrajnih razmotrlvanj ljudi, ki morajo zagotoviti ob pravem času te tri osnovne elemente, brez katerih nadaljnji razvoj enostavno ni možen. V nadaljevanju bomo podrobno premotrill problematiko vseh treh vprašanj in podali tehnične podatke o tem, kako si zamišljamo rešitev teh problemov: najprej elektroenergetskega, nato preskrbe s pitno vodo in končno, kako privesti potrebno vodo za namakanje na naša polja. Najprej si bomo ogledali elektroenergetsko plat, Ce pogledamo našo prvo skico, ki prikazuje položaj nove hidroelektrarne v primerjavi z ostalimi hidro- in termoelektrarnami naše republike, opazimo, da imamo na severu na Dravi vrsto močnih pretočnih hidroelektrarn. Na zapadnem robu sta na Soči dve z manjšo zmogljivostjo, v sredini je nekaj manjših na Savi, razen tega pa imamo še vr- Piše inž. TONE JARÉ sto termoelektrarn, od katerih sta večji le TE Šoštanj in TE Trbovlje. Na vzhodnem robu je, samo manjša TE Brestanica, na južnem pa ni nobene. In ravno po teh dveh straneh smo povezani z daljnovodi z energetskim sistemom sosednje republike Hrvaške in njenimi energetskimi -'iri. Mreža za prenos električne energije na te dve strani je torej izoblikovana iz dolgih daljnovodov, med njimi pa ni nobene elektrarne. Predpogoj dobro delujoče mreže je, da so elektrarne po možnosti enakomerno razporejene v njej, ker šele tak sistem omogoča racionalno Izrabo razpoložljive električne energije brez velikih izgub v omrežju, ki nastajajo zaradi predolgih prenosov. I-IE Osp bo situirana na takem mestu, da bo kar najbolje vključena v sedanji elektroenergetski sistem, ki je povezan z ostalo energetsko mrežo sosednjih republik. Zelo gospodarno bo oddajala energijo ali proti severu ali proti jugu, kjer bo pač potreba. Zlasti pa bo imela velik pomen za ju-gozapadni del tega energetskega sistema v primeru motenj v visokonapetostni mreži prt Izpadu glavnih na- s tc t Vidite, tako so me preganjali, da sem si moral «riboriti drug prostor, če sem sploh hotel pokukati na svetlo. Ker pa se ml je medtem nabralo (v moji odsotnosti) precej grešnikov, bom začel kar opletali. Pust je sicer za nami, vendar pa je spomin nanj še živ posebno v Portorožu, kjer so poskrbeli za svojevrstno reklamo hotelu Palače njegovi natakarji, ki so bili močnejši od gostov in njihovega glasovanja z listki v prid dveh najlepših mask-dvojčic ter so sebi prisodili prvo nagrado v znesku desetih tisočakov za improvizirano masko. Vse žvižganje gostov ni nič pomagalo in so natakarji zmagali kljub žvižganju in škandaliziranju gostov. Zdaj Čakam, da mi bodo povedali, če je uprava hotela kaznovala to samovoljo ali pa je bila po tihem s tem sporazumna, da bi ji ne bilo treba izplačati omenjene nagrade. Morda vam povem kdaj drugič, kako je s tem in kdo je kriv... Iz Ilirske Bistrice so me prosili, nai nekako posredujem pri želez-niškem uradniku, ki ima na skrbi zapornice na železniških prelazih, da bi jih pravočasno ne samo zapiral, marveč tudi odpiral — posebno tiste na cesti proti Pod- gradu in Kopru. Zgodilo se je že, da je moral avtobus toliko časa trobiti pred zaprtimi zapornicami, da se mu je spraznil akumulator in je komaj še potegnil z mesta, ko so potniki s šoferjem le pričakali dviganje zapornic ... In že svet ta presneti postojnski kino! Ondan — ob tistem zadnjem snecju — je čakala pred. blagajno dolga vrsta ljudi na vstopnice. Pa ti pripelje biljeter nekje od strani dva neznanca in ju potisne pred okence, blagajničarki pa pravi: »Tide sta dva Nemca, daj jima vstopnice!« In res sta Ulja možaka dobila pred vsemi zmrzujočimi Postojn-čani kino vstopnice, za katere se je tudi marsikateri domačin obrisal, ker je bila predstava razprodana. Seveda so se potrpežljivi čakalci v vrsti kljub svoji potrpežljivosti razburjali in kregali -na biljeterja, ki pa jim je lepo razložil: »Saj to sta vendar Nemca!« Kot da je samo po sebi umevno, da morata tujca dobiti karte pred domačini, ker sta pač tujca, Slovenci pa smo znani po svoji uslužnosti (beri: pretirani, servil-nosti in hlapčevskem odnosu), kar bi že bil skrajni čas, da s korenino vred izkoreninimo. pajalnih elektrarn, ki so zgrajene v veliki oddaljenosti (dravske). In ne samo to. Ker je HE Osp vrhu tega še akumulacijska hidroelektrarna z. zelo veliko močjo ca. 100 MW, bo lahko proizvajala visokovredno električno energijo za kritje konic v kateremkoli letnem času. To bo prva in obenem ena izmed večjih možnih akumulacijskih hidroelektrarn v na£i republiki, ki jo naša energetska mreža izredno nujno potrebuje. V našem energetskem sistemu obratujejo tri večje termoelektrarne, katerih naloga naj bi bila proizvajati tako imenovani osnovni pas elektrike, temeljno energijo, ki je vedno enakomerna. Termoelektrarne se namreč težko prilagajajo spreminjanju obremenitve in se ne morejo hitro vključevati v omrežje ali. pa izstopati iz njega. Laže se prilagodijo potrebam porabnikov električne energije naše vodne elektrarne na Dravi in na Savi, zlasti one z manjšo akumulacijo, kot so HE Moste ter delno elektrarne na Dravi in na So-Najbolj prilagodljiva bo pa HE ki bo s svojo veliko močjo vena razpolago za izravnavanje nihanj v energetskem sistemu, V nekaj minutah lahko spravi v pogon enega ali oba svoja agregata ln začne oddajati v omrežje potrebno energijo, jo s svojo akumulacijo daje tako dolgo, kot je potrebno in v ravno tako kratkem času lahko spet ustavi svoje generatorje ter čaka novih potreb. Takšna je torej vloga hidroelektrarne Osp v našem elektroenergetskem sistemu, prihodnjič bomo pa prešli k podrobnemu opisu celotne naprave. Povabili so me tudi v Osp. Vsekakor rad obljubim, da se bom na označeni hišni številki tudi oglasil, samo da se malo vreme popravi. Pa tudi domače muzi-kante bom malo ošlatal, da jim ne bodo inštrumenti rjaveli. Še v Sežano stopimo. Velja pogledati še enkrat, kjer sem že pred mesecem ogledoval na dežju in vetru in soncu primeren prostor na mestnih smetiščih (neregistriranih seveda) ob tej ali oni cesti. pa pri sejmišču, v bližini železniškega mostu in še kje drugje, da bi tjakaj zanesel še tisto decim-alno tehtnico, ki sredi Divače pod kostanji vedri že nekaj mesecev in se nihče zanjo ne zmeni. Pravijo sicer, cla bi bilo boljše in pravo mesto ?(anio v nekem skladišču nekega koprskega podietja, ker še ni znano, da bi jo bilo to prodalo ali kako drugače odstopilo Odpadu. Morda bo pa tole pomagalo, da se bo kdo zaanil in še pred odkupno sezono kmetijskih pridelkov poskrbel za nesrečno »vacin« — vsaj jaz ji to iz srca privoščim ... Plesali smo vse naokoli po okraiu. našo lepo mptronolo pa si prihranimo za prihodnjič, ko bo res Koper na vrsti. Nekaj mi je r>rivravila .luca, nekaj ste poskrbeli drugi — pa bo šlo. O tem premišljujte do prihodnjič, do tedaj "i vam želi mirno spanje in še lepše dobro jutro vaš Vane či. Osp, dno Bogatejši za nove izkušnje (Nadaljevanje s 1. strani) slca Bistrica ln še nekatere druge gospodarske organizacije. Ob upoštevanju vseh podatkov te analize pa je vendarle razvidno, da je komaj tretjina naših gospodarskih organizacij utrdila nagrajevanje po učinku, da ni več razloga za zavlačevanje za prehod na sistem kompleksnega nagrajevanja, medtem ko je v dveh tretjinah podjetij situacija manj zadovoljiva, oziroma ponekod celo slaba. V zaključni razpravi je vsa načeta vprašanja diskutantov temeljito pojasnil tovariš Kajtimir, ki je med ostalim dejal, da je treba vzeti za izhodišče stimulativnejšega nagrajevanja zlasti ekonomsko osnovo, čeprav ne gre podcenjevati tudi apeli-ranja na zavest delovnih ljudi. Predvsem pa je treba sprožiti v kolektivih močnejši pritisk navzgor, torej na vodstva nekaterih podjetij, ki v tem prizadevanju stoje dokaj pasivno ob strani. Je dejal tovariš Kajtimir. Sedanje stanje relativno visokih fiksnih prejemkov vodilnega osebja Je po nlegovem mnenju osnovna zavora, da je ta kader precej inrtiferen-ten do nagrajevanja po učinku, zato bo treba uvesti progresivno lestvico nagrajevanja tudi za te ljudi. V na-dal.iniem izvaianju Je med ostalim postavil tovariš Kajtimir tudi vprašanje, ali je v naših gospodarskih organizacijah povsod dovolj sposoben kader, ki bi zmogel uvesti nagrajevanje po učinku, oziroma razumeti njegov pomen. Praksa namreč kaže, Je delal tovariš Kajtimir, da imamo še marsikje opravka z obrtniškimi tendencami in niso redki primeri, da se nekatera podjetja otepajo uvaja-niu novih služb, zaposlovanja strokovnjakov, predvsem mlajšega strokovnega kadra, ki prihaja iz Sol, Pri tem pa očitno pozabljalo, da dela praksa strokovnlake. zato je takšno zlostavljan.le toliko bolj škodljivo in ga 1)0 treba nujno odpraviti. Tovariš Kajtimir Je sicer uvodoma omenil, da je naloga tega plenuma, da vse te naloge temeljito razčisti, vendar meni, da grobi prikaz sedan'"ih uspehov in neuspehov pri uvaianhi in iz-"opolnievanju sistema nagraievan'a po učinku še vedno ne nudi prave slike. Sele nadaljnje analize bodo prikazale vse ostale elemente, ki pozitivno vplivalo na produktivnost in izhnUšan'« življenjske ravni delovnih ljudi, Zato je toliko bolj umesten skleo OK ZKS v Konru. da bo skupno z vsemi občinskimi organi in stro-kovnlakl nanravil temcUito ana'izo stanla v slednll gospodarski organi-zaviM. je dejal med drugim tovariS Kajtimir. OB SPREJEMU DRUŽBENEGA PLANA 1960 V ILIRSKI BISTRICI mmm 94 milijard dinarjev kreditov za kmetijstvo Narodna banka FLRJ je odobrila 94,5 milijarde dinarjev namenskih kreditov kmetijskim gospodarskim organizacijam za odkup, nakup in zaloge kmetijskih pridelkov v tem mesecu. Za odkup kmetijskih izdelkov je namenjenih okrog 18 milijard dinarjev, za nakupe 31 milijard in za zaloge 44 milijard dinarjev. obnova rafinerije nafte v sisku Cez štiri leta bo zaključena pravkar začeta obnova rafinerije nafte v Sisku. Plan namreč predvideva, da bi že leta 19G4 to podjetje lahko doseglo proizvodnjo v višini milijon ton naftinih derivatov, če bodo uredili s predvideno rekonstrukcijo več proizvodnih oddelkov. 3g00 avtomobilov letno Tovarna avtomobilov v Priboju - FAP — bo že letos razširila svojo proizvodnjo in bo letno izdelala 1000 avtomobilov. Ker pa pričakujejo odobritev še nadaljnjih kreditov za rekonstrukcijo, bo nabavila nove stroje, s katerimi bo lahko dosegla letno proizvodnjo 3G00 avtomobilov, domaČe pleksi steklo Pleksi steklo smo morali doslej uvažati za težke devize. Sedaj pa ga bo začela izdelovati tovarna farmacevtskih izdelkov Galenlka, ki se vedno bolj uveljavlja tudi kot proizvajalec kemičnih Izdelkov. Pleksi steklo uporabljajo največ v letalski industriji in v industriji motornih vozil. 210 tis o C vagonov sladkorja Naše tovarne sladkorja so do 1. februarja že predelale za 210 tisoč vagonov sladkorja. Tako kaže, da letos ne bo potrebno uvažati sladkorja, medtem ko smo ga morali leta 1950 uvoziti več kot 300 tisoč ton, a lani 71.324 ton. j turistična cesta skozi djerdap Ze dalj časa gradijo turistično cesto skozi znamenito D.ierdaosko sotesko. Doslej so zgradili 28 km cestišča, še do pomladi pa bodo dogradili nadaljnjih 11 kilometrov. V soboto, 19. marca, sta oba zbora občinskega ljudskega odbora v Ilirski Bistrici soglasno sprejela občinski družbeni plan in proračun za letošnje-leto. Pri njunem sestavljanju so razen gospodarstvenikov občine sodelovali tudi volivci in člani raznih svetov ter družbenih organizacij. Letošnji občinski družbeni plan predvideva, da bodo letos v ilir-sko-bistriški občini ustvarili družbeni bruto proizvod v vrednosti 6 milijard 187 milijonov dinarjev, se pravi za 23 odstotkov Več kot lani, in vrednost narodnega dohodka naj bi bila dve milijardi 576 (milijonov dinarjev (18% več kot leta 1959). Tako bo narodni dohodek na enega zaposlenega v gospodarstvu družbenega sektorja dosegel že 836.000 ¿linarjev. Največji porast dejavnosti bo v kmetijstvu, gradbeništvu, gozdarstvu in industriji. Zato bodo letos investirali več kot milijardo dinarjev v te panoge gospodarstva. Tako bodo v tovarnah Lesonit in Topol zamenjali stare industrijske stoje z novimi, da bodo povečali proizvodnjo, v Kosezah bodo začeli z gradnjo opekarne, v Ilirski Bistrici bodo zgradili nov obrat podjetja TOK, razen tega pa bodo izboljšali proizvodnjo tudi v obratih podjetja Javor na Baču in Kpritnicah. Znatna investicijska sredstva bodo vložena za izgradnjo in obnovo nasadov v Brkinih ter za nabavo plemenske živine. Samo za mehanizacijo in agromelioracijo zemljišč je namreč predvidenih 320 milijonov dinarjev. Kmetijska proizvodnja zadružnega sektorja se lahko letos poveča za 28 odstotkov od lanskoletne realizacije in njena vrednost bo po cenah iz leta 1956 znašala milijardo 560 milijonov dinarjev. Letos je predvideno zmanjšanje proizvodnje žitaric za 17 % in povečanje proizvodnje krmnih rastlin za -61 % napram doseženi proizvodnji v letu 1956. V proizvodno sodelovanje privatnih proitzvajalcev s kmetijskimi zadrugami bo vključenih 67 ha kmetijskih površin, agromelioracije bodo izvedli na 365 hektarih, v kooperacijskem sodelovanju bodo privatni proizvajalci asani-rali 35 tisoč sadnih dreves in do konca leta bo v kooperacijskem sodelovanju že 758 ha zemlje. Družbeni plan predvideva tudi, da bo obseg živinoreje v družbenem, sektorju povečan za 200 odstotkov, v privatnem pa za 34 odstotkov. Tako bo konec letošnjega leta v ilirsko-bistriški občini 8700 glav goveje živine, ki bo imela 1896 ton bruto teže, krave pa bodo,dale skoraj 56 tisoč hI mleka. Kaže tudi, da bodo do .jeseni v kurji ftvmi v Zabičali vzredili več kot milijon in pol piščancev, ki jih bodo nudili domačemu in tujemu trgu. Letos nameravajo posekati okrog 33 tisoč kubičnih metrov iglavcev in najmanj 35 kubičnih metrov listavcev, pri tem pa potrošiti skoraj tri milijone dinarjev za nova pogozdovanja, melioracije in nego ter varstvo gozdov. Blagovni promet v ilirsko-bi-striški občini se lahko letos poveča za 8 %> v trgovini, kar predstavlja vrednost milijardo 350 milijonov dinarjev. To pa bo možno doseči z boljšo organizacijo trgovinske mreže in z njeno razširitvijo na nodeželje. Potrebno bo tudi urediti gostinske lokale in v njih nuditi kar najboljšo izbiro jedil ter pijač, da se bo promet v gostinstvu povečal za 51 %>. To Predvidevanje je realno, saj skozi Ilirsko Bistrico potuje vsako leto vedno več domačih in tujih turistov. Glede obrti ipa predvideva letošnji občinski družbeni plan povečanje niene proizvodnje za 26 % v družbenem ter za 4 %> v privatnem sektorju. S povečanjem narodnega dohodka na enega zaposlenega pa je predvideno tudi povečanje osebne potrošnje, ki bo za 17 odstotkov večja od lanskoletne. Za povečanje življenjske ravni prebivalcev bo investiranih 238 milijonov dinarjev, to je za 56% več kot lani. Ta sredstva pa bodo predvsem namenjena izgradnji stanovanj, ureditvi komunalnih naprav, delno na tudi za zgraditev šolskega poslopja v Ilirski Bistrici. Letošnji občinski proračun predvideva 180 milijonov 723 tisoč dinarjev dohodkov in izdatkov, to je približno 12.323 dinarjev proračunskih izdatkov na prebivalca, ali za 261 % več kot leta 1956. Po daljši razpravi sta oba zbora ObLO Ilirska Bistrica sprejela letošnji družbeni plan in proračun občine, pri tem pa so v razpravi odborniki oudarili, da ju bo moč realizirati, če bodo državljani še z večjo prizadevnostjo izpolnjevali načela nagrajevanja po učinku in znali smotrneje koristiti lastna sredstva za razširitev gospodarskih dejavnosti občine. J. Š. V današnjem pogovoru boste lahko prebrali odgovora volivcev s Postojnskega, kako je z ureditvijo avtobusnih postajališč v njihovi občini, ker so slišali, da sicer avtobusi ne bodo smeli več ustavljati na neurejenih postajah. Prvi odgovor daje predsednik ObLO Postojna Jože Basa: ObLO je imenoval komisijo, ki si je ogledala položaj in odredila lokacije za vseh dvanajst novih postajališč v občini. Za njihovo ureditev bi bilo treba velikih denarnih sredstev, ki pa jih ObLO ne zmore. Zato pa Po vseh občinah koprskega okraja sprejemajo družbene plane in proračune za leto 1960. Skušali bomo objaviti osnovne značilnosti posameznih občinskih planov za vse občine, kot smo to že storili za Koper in v današnji številki za Piran, Sežano in Ilirsko Bistrico. Osnovna značilnost vseh planov je v tem, da dajejo realno upanje na uspešno izpolnitev ob predvidenem porastu proizvodnje in storilnosti, s čimer je zagotovljena tudi izpolnitev petletnega načrta gospodarskega razvoja naše dežele v štirih letih. Vsekakor bomo v ta namen vložili vse svoje sile. Po obdelavi občinskih družbenih planov se bomo povrnili na okraini in podali njegove glavne značilnosti, kakor jih je na razširjeni seji Okrajnega odbora SZDL minuli teden obrazložil predsednik OLO Koper Albin Dujc, le da bomo njegova izvajanja ilustrirali z ¡grafikoni in drugimi prikazi napredka in razvoja, ki ga je naš okraj dosegel v zadnjem času. V letošnjem letu bo v vsej državi izveden popis kmetijstva, ki bo med največjimi statističnimi akcijami. Popis kmetijstva v Jugoslaviji bo sestavni del mednarodnega popisa kmetijstva, ki ga je vsem državam priporočila Organizacija združenih narodov za kmetijstvo in prehrano (FAO). Na podlagi tega priporočila naj bi vsaka država vsled boljše medsebojne primerjave izvedla popis v letih 1959 ali 19G0. Ker bo v Jugoslaviji v prihodnjem letu Izveden tudi popis prebivalstva, je Zvezni izvršni svet izdal odlok o statističnem popisu kmetijskih gospodarstev v Jugoslaviji v letu 19G0 (Uradni list FLRJ, št. 5/19G0). Na podlagi tega odloka bo popis zajel vsa družbena in individualna (zasebna) kmetijska gospodarstva. Poleg kmetijskih gospodarstev bo ta popis po vaseh zajel tudi tiste družine, ki nimajo kmetijskega gospodarstva; to pa zato, da bi istočasno s popisom KRAJNA VAS Tudi v Krajni vasi so žene lepo proslavile mednarodni praznik žena. Pravijo, da je bila to najlepša prireditev, kar pomnijo va-ščani. O pomenu praznovanja, 8. marca, je govorila tovarišica Evgenija Sirca. Kulturnemu sporedu je sled la zakuska, ki se je je udeležilo nad štirideset ljudi, v glavnem žena in mladink, nato pa je bila še prosta zabava. K celotnemu poteku proslave je v veliki meri prispevala mladina, ki je tudi zbrala vse potrebno za pogostitev žena. smo se te dni pomenili na sestankih krajevnih odborov in odborov SZDL tistih vasi, kjer so potrebna avtobusna postajališča, da bi prebivalci sami prispevali s prostovoljnim delom k ureditvi. Upamo, da bo s to pomočjo vprašanje pravočasno rešeno in postajališča urejena do postavljenega roka — 30. aprila. Dodatno k temu pravi še sekretar občinskega odbora SZDL v Postojni Ivan Skrbeč: Za letos je občinski odbor SZDL pripravil skupaj z ObLO Postojna obširen program delovnih akcij s prostovoljnim delom. Prva naloga bo ureditev avtobusnih postajališč predvsem v Razdrtem, Ubeljskem, I-Iru-ševju, I-Iraščah, Matenji vasi, Pre-stranku, Selcah, Petelinjem In drugod. Pomembna dela bodo okrog javne razsvetljave, ureditve vaške kanalizacije in vodnjakov, napeljava telefona v Predjamo in podobno, pri čemer bodo kar najbolj aktivno sodelovali predvsem člani SZDL. Hkrati predsednik Jože Baša odgovarja še na vprašanje postojnskih volivk, če namerava občina res odpreti tudi šiviljski obrat pri uslužnostnem podjetju Obrtnik v Postojni: Podjetje Obrtnik s svojimi skromnimi prostori in osnovnimi sredstvi ni bilo kos vsem potrebam mesta in najbližje okolice, zato bo še letos dobilo druge, večje prostore ter Investicije za nabavo novih šivalnih strojev. Po programu bo lahko zato zaposlilo do 50 krojačev in šivilj, izdelovalo pa bo težko in lahko moško konfekcijo in opravljalo krojaške in šiviljske usluge. NAS GOSPODARSKI KOMENTAR ,V Kozini so hoteli pred leti postaviti tovarno, ki naj bi izdelovala razne izdelke steklene galanterije, kakor so gumbi, okraski in podobno. Toda ta poskus se je slabo končal, podjetie je šlo v prisilno likvidacijo s precejšnjo zgubo. Ostali pa so obrati, to je poslopja, nekaj naprav in. kar je glavno — volja nekaj ustvariti, zlasti pa popraviti napako. Poleg tega je ostalo toliko in toliko ljudi. ki jim je bilo treba preskrbeti delo. V Kozino je prišel »TOS« iz Ljubliane in postavil na mestu prejšnje tovarne svoi otyrat Tako je Tovarna optičnih in steHo-pihaških izdelkov, kakor se glasi firm.a »TOS«. ustvarilo, v Kozini pndlano za razvon steklarske industrije tudi v tem kraju, in na tem. območni, kar kaže nadalinii razvoj tena obrata in podj"tja sriJoh. Znano je namreč da ima »TD.'7'i odo^mv. invvstici.is1"! nro-n-rim zn nra^v^r, nove. r>"Hk.e in m.odrr>TV}n fnTi/imfl 7i T.vihlinv.i. ki hn rt it^nftli rjnrf^+rnnvh ied.^lnva-ln. u.fi^nii krvm.ntrrirn/nn oriHZ-rie in steklarske izdelke sploh. Obrat v Kozini ji ie potreben in ji bo potreben tudi potem, ker potrebuje za svoje redno poslovanje mnogo stranskih izdelkov in ko-laborantov. Ko govorimo o TOS v Kozini, lahko že sedaj ugotovimo, da se ustvarja obrat izrednega gospodarskega pomena, iki ima velike in skoro neizčrpne možnosti za razvoj. Po rekonstrukciji prejšnjih naprav in po zelo hitrem uvežbanju domače delovne sile za delo s stekleno maso je ustvaril ta obrat -pri nekaj nad 100 ljudeh lani četrt milijarde produkta. To je velik uspeh, če pomislimo, da je obrat komaj stekel in da izdelujejo v tem obratu mnoge izdelke, ki ne dajejo velikega »dobička«. Tako izdelujejo kapalke za lekarne, razne laboratorijske posode, okraske za novoletne jelke, ki gredo tudi v izvoz, v zadnjem času pa izdelujejo zlasti mnogo aparatov, imenovanih »Alkostop«, ki bi jih lahko imenovali tudi strah šoferjev, ki se ne morejo pri vožnji vzdržati alkoholnih pijač. Aparati bodo namreč služili za ugotavljanje, koliko alkohola je vopil šofer na vožnji. Seveda pa to ni vse in •— kot izjavljajo v obratu — je naročil toliko, da iih ne morejo izvršiti in da moram.o zato marsikak proizvod, ki bi ga lahko izdelali tu, še uvažati. Potrebna je nam- reč razširitev obrata za vsaj 6 kotlov za kuhanje stekla in proizvodnja bi se dvignila za 100 odstotkov, zaposlili bi nove ljudi in vrednost proizvodnje bi se dvignila letno na zaposlenega na skoro poldrugi milijon. Toda za to so potrebna sredstva, ki jih pa podjetje nima. Okraj, občina in vsi. so si edini, da bo potrebno ta sredstva najti, kajti potem, ko se je obrat v> sodelovanju s »centralo« utrdil in utemeljil svoj obstoj. ni nobenih razlogov, da ga ne bi razvijali dalje in mu omogočili napredovanje, če je treba tudi do osamosvojitve. Že sedaj pokaže ra&un. da bi se pri vgraditvi. šestih kotlov dvignila proizvodnja stekla na 1500 kg dnevno, pri tem pa bi se režija dvignila le za 25 \odstotkov. Tako bi se proizvodi lahko celo pocenili, investicije pa vsekakor kmalu izplačale. Z obratom »TOS«. kot vidimo, raste na Koprskem, skromno in tiho podjetje, ki je značilno, da prinaša v te kraje doslej neznano industrijsko dejavnost — steklarstvo in ovtiko. saj nameravajo po načrtu, proizvajati tudi optična in trinleks stekla, pole" tega pa prinaša. delo v te doslej zapostavljene predele. -dt- kmetljstva dobili tudi popolnejše podatke o stanju stanovanjskega sklada. Vse dosedanje kmetijske statistike so bile nepopolne ter so se naslanjale bolj na posamezne ankete in ocenitve. Tudi z delnimi popisi v kmetijstvu: leta 1948 popis kmetijskih strojev in orodja, 1. 1949 popis živine in sadnega drevja ter popisi živine, perutnine in čebelnili panjev v letih 1950, 195i; 1952, 1953 in 1955, nismo dobili vseh tistih podatkov, ki so nam potrebni glede na hitri razvoj našega kmetijstva in potrebe njegove nadaljnje modernizacije, upoštevajoč, da je kmetijstvo v Jugoslaviji ena izmed osnovnih gospodarskih dejavnosti tako po ekonomskem značaje kot tudi po številu kmečkega prebivalstva. Vsi navedeni popisi in ankete so bili delni popisi, popolnega popisa kmetijstva pa v Jugoslaviji Se ni bilo. Z letošnjim popisom bomo dobili točnejši vpogled v strukturo našega kmetijstva, ker bodo poleg oseb, ki živijo na kmetijskem gospodarstvu, popisana tudi zemljišča, površine glavnih posevkov (žitarice, krompir, fižol, zelje, Industrijske in krmske rastline itd.), sadno drevje, trte, uporaba agrotehnike, kmetijski stroji in orodje, živina, perutnina, čebelni panji, oprema gospodinjstev in stavbe. Tako bomo zbrali podatke, ki so za pospeševanje kmetijstva nujno potrebni. Popis družbenih kmetijskih gospodarstev se že izvaja, popis zasebnih kmetijskih gospodarstev pa bo v času od 15. do 31. maja. Celotni popis kmetijstva za vso državo vodi Zvezni zavod za statistiko v Beogradu, v ljudskih republikah pa imajo vodstvo popisa republiški zavodi za statistiko, v okrajih in občinah pa vodijo popis okrajne in občinske popisne komisije. Pri majskem popisu bo v vsej državi sodelovalo •nad 80.000 ljudi, v sami Sloveniji pa približno 8.000 oseb, od tega 6.600 popisovalcev. V okraju Koper je že imenovana okrajna popisna komisija. Tudi pri občinskih ljudskih odborih okraja Koper so že določene osebe za občinske popisne komisije, ki jih imenujejo občinski ljudski odbori. Okrajno popisno komisijo in občinske popisne komisije sestavljajo vodilni uslužbenci okraja in občin ter predstavniki SZDL, OZZ in KZ. Poleg tega pa okrajna popisna komisija imenuje za vsako občino najmanj po enega okrajnega inštruktorja. Opozarjamo vse, posebno pa popisovalce in tiste, ki bodo dajali podatke, na važen predpis odloka Zveznega izvršnega sveta, ki pravi, da so podatki o posameznih kmetijskih gospodarstvih namenjeni samo statistični obdelavi in se ne smejo uporabiti za nobene druge namene. Zato so popisovalci in vsi ostali, ki bodo sodej, lovali pri popisn, dolžni obdržati kot uradno tajnost vse, kar bodo zvedeli pri popisu. Letošnji popis kmetijstva bo prvič organiziran na temelju statističnih okolišev, na katere so razdeljene katastrske občine na vsem področju države. Za posamezne statistične okoliše so izdelane ustrezne skice, na katerih so označeni vsi objekti — hiše z obstoječo numeraeijo ter ostale komunikacije, popisovalci se bodo ravnali po teh skicah ter bo vsak popisovalec popisal približno 50 kmetijskih gospodarstev. Ker se bodo popisi kmetijstva predvidoma izvajali vsakih 10 let, bodo popisovalci med izvedbo letošnjega popisa kmetijstva pri eni petini vseh gospodarstev, ne glede na velikost, izpolnili še poseben anketni obrazec z dopolnilnimi vprašanji za zbiranje gradiva, ki ho obdelano po metodi vzorca. Ta anketa se bo ponavljala vsako leto. Glede na važnost in obsežnost popisa opozarjamo vsa kmetijska gospodarstva, da bodo pred popisom prejela pomožne obrazce za zemljišča in sadno drevje. Gospodarji bodo morali že pred pričetkom popisa izpolniti ta obrazec, ki bo služil popisovalcu za izpolnitev popisnice. V ta pomožni obrazec bo . moral gospodar vnesti podatke o površinah obdelovalnega in neobdelovalnega zemljišča, glavnih posevkov in število sadnega drevja. Obrazci za popis so že dotiskani ter Jih tiskarna že dostavlja posameznim občinskim ljudskim odborom oziroma občinskim popisnim komisijam. MLADINA UTRJUJE SOSEDSKE ODNOSE (Nadaljevanje s 1. strani) predstavniki obeh klubov primorskih študentov. V teh • razgovorih je vznikla pobuda, naj bi pevski zbor primorskih študentov »Vinko Vodopivec« v prihodnjih mesecih gostoval v Slovenski Benečiji in govora je bilo tudi o tem, da bi mladinci iz Trsta, Gorice in Benečije sodelovali na partizanskem pohodu po Slovenski Istri, ki ga bo priredil med 13. in 15. majem Klub koprskih študentov. Udeleženci posvetovanja so nadalje omenili možnost skorajšnjega povratnega srečanja med taborniki iz Trsta in Kopra, ki naj bi bilo v Trstu, in o sodelovanju tabornikov iz zamejstva na letošnjem okrajnem taborniškem mnogoboju v Divači. V prijetnem razgovoru je bila dana še pobuda za tesnejše stike na kulturnem, telesnovzgojnem in športnem področju ter za organiziranje festivala slovenske in italijanske mladine, ki naj bi bil meseca oktobra v Kopru. P I] lla'b [p&zidfo chufad... ZAČETNA DELA ZA TOVARNO TEŽKE KONFEKCIJE Prejšnji teden so v Murski Soboli začeli pripravljati gradnjo tovarne težke konfekcije. Sedaj merijo zemljišča, kjer bodo stali posamezni objekti. Tovarno bodo gradili na Panonski cesti, kjer bo potrebno tudi nekaj stanovanjskih hiš. Tovarna bo imela tudi svoj transformator. BMMntti ...... I M AVTOMATSKA TELEFONSKA CENTRALA V NEKAJ LETIH MODERNIZIRAN VES PTT PROMET V GORIŠKEM OKRAJU V soboto je bila v Novi Gorici slovesno izročena namenu nova avtomatska telefonska centrala s 400 priključki. To omogoča telefonskim naročnikom direktne medsebojne pogovore na področju Nove Gorice in Šempetra, kar bo zmanjšalo čas, ki je bil doslej potreben za razna opravila, odnosno čakanje na zvezo. Preko te centrale so naročniki Nove Gorice vezani tudi s poštami v Mirnu, Renčah, Dornberku. Scmpasu, Crni-čah, Grgarju, Cepovanu, Kanalu, Kojskem in Dobrovem. BRIGADA MLADIH ZADRUŽNIKOV PRED ODHODOM Nekateri občinski komiteji LMS so že dosegli število brigadirjev, ki bodo šli v XI. novomeško traktorsko brigado Janka Brodariča. Vsaka zadruga naj bi poslala mladinca, ki bo v brigadi opravil traktorski tečaj. Kljub, temu, da je brigada traktorska, bodo mladinci in mladinke lahko opravili najrazličnejše tečaje — motorske, mopedske, zidarske, gospodinjske itd. Vsak mladinec bo v prostem času Imel dovolj možnosti, da se razen vsega ostalega udeleži v brigadi vsaj enega tečaja. LEP ODNOS KOLEKTIVA DO SVOJE DELAVKE Ob nedavnem požaru v poslopju Hmezad v 2alcu je bila težko oškodovana tudi neka žena, ki je v tej stavbi stanovala. Požar ji je uničil vse, kar je imela v svoji sobi, tako pohištvo, obleke, posodo. Zena je delavka pri Industrljsko-eksplo-ataeijskem podjetju Gorenje, kjer je o svoji nesreči tudi povedala. Kolektiv tega podjetja je nato sklenil v eni izmed naslednjih nedelj nadomestiti izgubo tej ženi In je to z udarniškim delom neko nedeljo v fe-fruarju tudi naredil. Dobiček tega dne je ženi povrnil vso s požarom nastalo škodo. SKRB ZA ČLOVEKA IZOBRAŽEVALNE CENTRE V VSA PODJETJA V sredo rionHn» le bil na Občinskem ljudskem odboru Kranj posvet zastopnikov Krn... industrijskih podjetij o organizaciji in razvoju ka drovsko-soclalne službe. — Doseda-nle analize so namreč pokazale, da skrb zo človeka v gospodarskih organizacijah še vedno močno zaostaja za razvo v vsako hišo Slovenskega Primorja PEDAGOŠKO DRUŠTVO ODGOVARJA KAJ JE VZGOJA? NASI DOPISNIKI SE VEDNO POROČAJO o proslavah Čeprav je praznovanje Dneva žena, 8. marca, že precej za nami, nam naši dopisniki in bralci s terena še vedno pošiljajo poročila o letošnjih svečanih proslavah. V njihovo in naše opravičilo moramo še omeniti, da so bile v nekaterih krajih te proslave precej po prazniku — ponekod celo šele preteklo soboto aH nedeljo. Tako nam sporočalo iz PODGORJA, da je bila udeležba na proslavi 8 marca kar polnoštevilna In da so se stari in mladi veselo zavrteli ob harmoniki. Na PRESTRANKU se Je predstavil občinstvu ob tem prazniku prvič mladinski pevski zbor, ki ga vodi Andrej Cesnlk. Po prireditvi je bila za vse udeležence zakuska, ki so jo omogočila podjetja s svojimi prispevki. V STORJAH pri Sežani so na proslavi nastopili učenci osnovne šole z deklamacijaml in z igrico »Rdeča kapica". Na skupno družabno prireditev se je zbralo okrog 80 ženo iz Storij in okoliških vasi — Maj eno v, Pod-brež in Senadolic. Veselo so zapele in se razvedrile. Učenci osnovne šole iz Senožeč so razveselili s svojim lepim nastopom žene v DOLENJI VASI. Peli so, igrali in recitirali. Med številnimi ženami, ki so se udeležile proslave, je bila tudi Možetova mama, ki je prav te dni praznovala svoj 03. rojstni dan in so ji žene čestitale dvojni praznik. »Vrli pionirji so nam pripravili lep program in sami so se vse naučili,« nam pišejo iz majhne kraške vasice KOSOVELJE pri Dutovljah. Po prireditvi so pripravile žene za vse udeležence večerjo in veselo rajanje za odrasle, In še iz SENOŽEČ pišejo In pravijo, da je bila kino dvorana polna žena in deklet, ki so proslavljale 8. marec. Pri pestrem sporedu so sodelovali v glavnem pionirji osnovne šole in posebno se je Izkazal njihov tamburaški zbor. NARDA ZADNEK ravnateljica Osnovne šole v "Mranu — Vaše ime je pogosto slišati v društvih prijateljev mladine. Je to Se vedno intenzivno torišče Vašega dela? — Odkar v šoli ne samo poučujem, amnak sem zanjo tudi odgovorna, je mogoče čutiti manj tega dela s članstvom. zelo živo pa je v pionirski organizaciji. Sicer se bo treba že iz zdravstvenih vzrokov znebiti številnih dolžnosti izven šole in doma. Na drugi strani pa človek mora priznati, da je družbeno delo nujno za povezavo šole z življenjem. — Vam vse to uspe, šola. dom, rama društva, družbene organizacije, občinski ljudski odbor? — Ne bi ml tako uspevalo, če ne bi Imela v naši »socialistični družini«, kot jo Imenujemo, oporo v možu, v šoli pa v požrtvovalnem kolektivu in dobrem šolskem odboru, v naših političnih in družbenih forumih. Na naši Soli je namreč 1133 otrok, 52 usluž-b en cev in lahko rečem, da je tu še okrog 2000 staršev. — Kal bi bilo treba po Vašem mnenju v Piranu najprej urediti, razen šole? — Dnevni dom za otroke zaposlenih mater. Najbolj pereče ,ie to vprašanje, kot je pokazala naša anketa, za 80 otrok, ki bodo morda že jutri zreli za vzgojne domove. Za otroke v domovih pa plačuje naša družba milijonske vsote. Reči moram še, da j,-,-, io o-ir^mo -a tak dnevni dom. iščemo le primeren prostor. Tovarišica M, C. pravi, da danes Veliko govorimo o vzgoji, zato bi rada zvedela kaj več o tem vprašanju. O vzgoii govorimo, da 1e toliko stara, kot ie staro človeštvo. Iz te ugotovitve l.ih'ravi,ti. so predlagali, nai bi ustanovili ori stanovaniski skupnosti servis za pobiranje najemnine. Za vzdrževanie tega servisa pa bi hišni sv<=t dal stanovaniski skunno^ti 7 odstotkov najemnine iz sklada hišne uprave. P/l »BIHAC« je 17. marca priplula v Rotterdam, kjer raztovarja M/l »BLED« je 11. marca odplula Iz New Yorka za Jugoslavijo in je ze bila 22. marca v Tangerju, zdaj pa je na poti v Genovo in Neapelj; 4. aprila prispe na Reko, nato pa nadaljuje v Koper M/l »BOHINJ« je 25. marca prispela v New York, kjer manipulira s tovorom M/l »BOVEC« Je 25. marca odplula iz Trsta, kjer Je bila v popravilu P/l »DUBROVNIK« je 21. marca priplula v Split, kjer raztovarja M/I »GORANKA« Je 23. marca priplula v Trst, kjer raztovarja Ko se je Marijan naslednje jutro prebudil, je bila karantena polna. Okrog 75 mladih ljudi se je gnetlo po posteljah in čepelo po klopcah. Sem in tja je šel pritajen razgovor v srbohrvaščini, ki je prevladovala, vendar je bilo vmes slišati tudi druge jezike. Pravi Babilon. Pridrveli so policisti in segnali vse karantence na dvorišče, jih naložili v »Marico« — policijski avtobus za prevažanje zapornikov — in jih odpeljali na kopanje. Ko so se vrnili, je vsak dobil porcijo in žlico ter dve tanki odeji, nakar so jih razdelili po taborišču. Marijana so nagnali v prvo nadstropje, v sobo 32. V njej je že bilo 15 beguncev, ki so Marijana hladno sprejeli medse. Soba je bila brez vrat, pod ves gnil in potrgan, okna pa skorajda brez stekel, obita le z lepenko. Pomešal se je med druge novince, ki so jih starejši taboriščniki poučevali, kako se morajo obnašati na zaslišanju, če hočejo ostati v taborišču in čakati na — Obliubljene dežele: Avstralijo, Kanado ... Pri tem je prišla do izraza vsa človeška beda in ne-značainost. Brezdomci so se po-gn vari ali. kako je treba lagati, da ugaiaš izpraševalcem: udrihati po domovini, »kjer zaradi komunizma ni mogoče živeti, kjer je za1 Irana svoboda, kjer oblasti nadzirajo celo človekove misli« — takšni in podobni nesmisli so kot izdelan in preskusen recept spremljali vsakega novinca nred zasliševalce, Marijan še ni bil povsem otopel v tujem svetu in gabilo se mu je toliko laži na račun domačije. saj je dobro vedel, da so ti nasveti le grobe izmišljotine. Toda hkrati z nasveti se ga je prijemal tudi strah, da ga bodo ■morda vrnili čez mejo, če ne bo dovolj prepričljiv v svojem laganju. In ko je čez deset dni res prišel tudi sam na vrsto ter stopil nred petorico zasliševalcev, je imel v glavi že popolnoma Izdelan načrt za laganje. Vedel je iz pripovedovanja starih taboriščnikov, kako pet mož zdajle pričakuje od njega, da jim pove, kaj so mu napravili komunisti, da je pobegnil »v svobodo«. Vendar pa jim je Marijan namenil drugo laž. * Prebrali so njegove osebne (podatke, nato pa se je k njemu obrnil krepak možak črnih las in polti. V značilnem južnjaškem narečju je vprašal Marijana: »Zakaj si pobegnil iz Jugoslavije?« Marijanu se je zdelo, da za njim stoji mati, stojijo znanci, domovina. Ko da je slišal: »Izdajalec! Umrli smo zate in ti si za nas mrtev!« Toda bilo je že prepozno. Marijanu se je zdelo, da ni več poti nazaj in naglo je zdrdral pripravljeno novost: »Skregal sem se z upravnikom pošte kjer sem delal. Nisem se mu hotel pokoriti in se vpisati med komuniste. Zato so me aretirali. ime iodneljali na .ptostajo Liudske milice v Sežano, kjer som bil priprt med 24, in 25. aprilom leta 1957. Bil sem osumljen kot nrotidržavni element in sovražnik Jugoslavije. Sicer so me izpustili, toda ta pečat mi je ostal in nisem mogel nikjer dobiti zaposlitve. Naveličal sem se tega — in .,. torej sem tu!« Zavestna laž ki hib skrbni pripravi ni hotela gladko čez usta. Jecljal je in se mučil, da ga je vsega oblil pot. Kaže pa, da so bili zasliševalci zadovoljni z nie-govo zgodbo: po kratkem kima-nju so ga odslovili. Odleglo mu je, ker mu niso rekli, da bo moral nazaj v Jugoslavijo, hkrati pa so je zavedal, da noti nazaj tudi in. V sobo je pritaval kot pravi taboriščnik z vsakdanjo skrbjo za žlico mineštre in cigaretni dim. Za vse to je bilo treba globoko skloniti hrbtenico in vsak grižljaj tako rekoč pobrati iz hlata... * Naslednji dan je prišla mati. Ko da bi vedel, je Marijan slonel na ograji in gledal na cesto. Vsa majhna in drobna se je približala — in zaihtela v pozdrav: »Sin moj, kaj si napravil!« Brez besed je stal pred njo in solze so mu same vrele na oči. Polzele so .po licih, zatajevano ihtenje pa mu je zadrgovalo grlo. »Sinko moj, nisem te tako učila. Vzgojila sem te v poštenju in pravičnosti. Ti pa si me izdal, postavil na laž svojo ljubezen ... Kdo te je tako spremenil? Nisem mislila, da more moje staro srce prenesti toliko bolečine ... Žalost je zdaj v našem domu in smrt je v mojem srcu .., Toda še je čas,« je nagleje zadihala in si otrla oči, »ipridi nazaj! Vzemi nase, kar moraš, popravi kar si zagrešil in ostani med nami, da bom vsaj lahko umrla .,.« »Mama, nikar! Tudi meni je žal in hudo, toda nazaj ni poti. Pozdravite vse domače in znance. Saj ne bo nič hudega, malo pa naj le poskusim svet,« je skušal potolažiti mater. Vendar pa v to tolažbo sam ni verjel — na laž so ga postavljale solze; starka je to videla in zato ji jO bilo še bolj M/l »GORENJSKA« je I. marca priplula v Piran, kjer je v Remontni ladjedelnici Splošne plovbe v rednem popravilu P/l »LJUBLJANA« je 18. marca priplula v Split, kjer raztovarja M/l »MARTIN KRPAN« je 18. marca odplula iz BeyrouWia v Djibuti, kamor prispe 29. marca M/l »PIRAN« Je 19. marca plula mimo Adena na poti za Japonsko P/l »POHORJE« je 15. marca odplula iz Bierkenheada za Južno Ameriko P/l »ROG« je 13. marca plula skozi Panamski prekop na poti v London M/l »TRBOVLJE« je 21. marca odplula iz Odese za Jugoslavijo P/I »ZELENGORA« je 14. marca odplula iz Jokohame za Avstralijo, kamor prispe 4. aprila. hudo. Poslovila sta se in odnesla vsak svojo bol in nesrečo vsaksebi. Marijan se je zatekel na svojo posteljo in se pod odejo razjokal — fant za k vojakom — kot ni jokal od svojih otroških let. Dopolnjeno je bilo, zaprlo se je poglavje življenja, v katerem je dotlej vedno vedel, kaj mu 'Prinaša jutrišnji dan, poslej pa bo to verjetno precej drugače — le kako? Enolično so tekli dnevi v tržaškem begunskem taborišču. Upanje na Avstralijo in Kanado je postajalo vsak dan manjše. Taboriščniki so vsak dan v vrsti čakali pred okencem na hrano — na redek riž ali testenino v rdeči juhi. Vsak dan je nosil s seboj novo izkušnjo. Potepali so se po okolici in skušali postrani zaslužiti kakšno liro za morebiten pri-boljšek, za cigareto ... Kadar so postali preveč predrzni — saj so mnogi med njimi prav kmalu postali pravi kriminalci, ki so napadali ljudi po cesti in se pretepali med seboj In kradli kot srake vse, kar so dosegli s svojimi dolgimi prsti — je taboriščna uprava kmalu napravila red. Razselila je najbolj srborite po različnih drugih taboriščih te vrste v Italiji in tudi Marijan je bil kmalu med preseljenci. Ni bil še mesec dni v taborišču San Sabba. ko ga je doletelo takšno prešel ievanie. S transportom osemdesetih beguncev v močnem policijskem spremstvu ie bil poslan v begunsko taborišče Bari v južni Italiji. Bari. kjer je bilo med zadnjo Voino tudi oporišče in naša misija NOV pri zaveznikih ... Kako je bilo tam in po-zneie v taborišču Capua pri Nennlju in kako se je Mariinn rešil mačehe tujine, pa boste zvedeli .prihodnjič, ko bo ta zapisek pri kraju. Komisija za sklepanje in odpovedi delovnih razmerij pri podjetju »Elektro-Kopcr« razpisuje mesto FINANČNEGA KNJIGOVODJE Pogoji: ekonomska srednja šola, 8-letna praksa ali srednja strokovna izobrazba z 10-lctno prakso. Prijave z življenjepisom pošljite na tajništvo podjetja do 10. aprila 1960. Nastop službe takoj. SAP TURIST LJUBLJANA POSLOVALNICA KOPER/PIRAN v aprilu 1960 šestdnevni izlet z avtobusi in vlakom v Francijo na AŽURNO OBALO z obiskom MILANA — GENOVE — NIČE — CANNESA — MONTE CARLA. Za prvomajske praznike 1960 pa izlet z vlakom v RIM — NEA-PELJ — POMPEJE — SOR-RENTO — CAPRI za 6 dni; izlet ima že tradicijo po vsej Sloveniji. Vse potrebne informacije dobite v naših poslovalnicah — v Kopru, telefon 298 — v Piranu pa 51-12. Delavski svet kovinsko obrtnega podjetja »ISTRAMETAL« Piran razpisuje prosta delovna mesta za: 1. VISOKOKVALIFICIRANE KLEPARJE IN VODOVODNE INSTALATERJE z najmanj 3-letno prakso 2. KVALIFICIRANE KLEPARJE IN VODOVODNE INSTALATERJE s 5-letno prakso Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Trgovsko podjetje »P E T R O L« sprejme v službo več TRGOVSKIH POMOČNIKOV ZA PRODAJALCE NA NOVO ZGRAJENEM SERVISU V PIRANU Prošnje z navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite takoj na »P E T R O L« Postojna. Komisija za razpis delovnih mest pri Zdravstvenem domu — Koper razpisuje naslednja sistemizirana delovna mesta: 1. — 1 MEDICINSKO SESTRO za okoliš Gračišče 2. — 1 BABICO za okoliš Gradin 3. — 1 BABICO za okoliš Črni Kal 4. — 1 BABICO za okoliš Šmarje 5. — 1 ADMINISTRATORKO za splošno ambulanto v Kopru 6. — 1 STATISTICARKO za higiensko postajo v Kopru 7. — 1 RAČUNSKEGA REŽISERJA Pogoji: ad 1.—i. predpisana strokovna izobrazba — ad 5.—6. nižja strokovna izobrazba — ad 7. nižja strokovna izobrazba z nekaj prakse v finančnem poslovanju ter znanjem strojepisja Ustanova ne razpolaga s stanovanji Plača po Zakonu o javn h uslužbencih in pravilniku o plačah Zdravstvenega doma Koper — Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru — Pravilno kolkovane prošnje s kratkim opisom dosedanjega službovanja sprejema Uprava Zdravstvenega doma Koper do izpopolnitve delovnih mest TRGOVSKO PODJETJE »TOBAK« KOPER ZAPOSLI NA DELOVNO MESTO S K L A D I Š Č-N I K A PODJETJA DVA KVALIFICIRANA TRGOVSKA DELAVCA S PRAKSO V TRGOVINI ALI SKLADlSCU. PRIJAVE DOSTAVITI NA NASLOV PODJETJA NAJPOZNEJE DO 25. APRILA 1960 Komisija za sklepanje in od-j>ovedi delovnih razmerij podjetja »HLADILNICA Koper« Dekani razpisuje delovno mesto SALDOKONTISTA s prakso. Plača po tarifnem praviln ku. Pismene ponudbe pošljite do 31. marca 1960. KOPER: 25., 26. in 27. marca ameriški barvni film VELIKAN I. del, 20. in 29. marca ameriški film OB-TE2ILNA PRIČA, 30. in 31, marca ameriški barvni film VELIKAN II. del. MENJAM trosobno stanovanje v Celju za enako ali manjše v Kopru. Naslov na upravi lista. NEDELJA, 27. marca — 8.00 Domače novice — 8.05 Kmetijska oddaja: Pred širšim posvetovanjem o vinogradništvu v Portorožu — Pitališče bekonov v Ajdovšičini — Izkušnje drugih — 8,30 Z veselo pesmijo v nedeljsko jutro — 9.00 Naša reportaža: Milijoni na receptih — 9.15 Zabavni zvoki — 13.30 Sosedni kraji in ljudje — 14.00 Glasba po željah — 15.00 Poročila — 15.10 Ženski vokalni kvartet — 15.30 Simfonični portret Irvinga Berlina. VSAK DAN Je ob 7. 15 in 7.40 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7.30 Po- UPIIAVNI ODBOR HOTELA »TURIST« ANKARAN naslednja delovna mesta: 1. 1 VODJO PROGRAMA (ARAN2ER PRIREDITEV) z večletno prakso (sezonski) 2. 1 FINANČNEGA KNJIGOVODJO s srednjo strok, izobrazbo (stalni) 3. 1 POMOŽNEGA FINANČNEGA KNJIGOVODJO s srednjo strokovno izobrazbo (stalni) 4. 1 ZURNALISTA s srednjo strokovno izobrazbo (stalni) 5. 1 POMOŽNEGA ZURNALISTA s srednjo strokovno izobrazbo (stalni) 6. 1 ŠEFA KUHINJE — visokokvalificiranega (sezonski) 7. 1 ŠEFA RESTAVRACIJE - visokokvalificiranega (sezonski) 8. 1 ZDRAVNIKA SPLOŠNE PRAKSE (sezonski) 9. 1 SLAŠČIČARJA — visokokvalificiranega (sezonski) 10. 1 RECEPCIONERJA — kvalificiranega (sezonski) 11. C SOBARIC — polkvallflciranih (sezonske) 12. 6 KUHARJEV — kvalificiranih (sezonskih) 13. VE C NATAKARJEV — kvalificiranih in polkvalific. (sezonskih) 14. VEČJE ŠTEVILO POM. KUH. OSEBJA — kvalificiranih in polkva-lificiranih (sezonskih) 15. 2 CEVAPClCARJA — kvalificiranega in polkvaliflciranega (sezonska) 16. 4 BLAGAJNICAKKE — kvalificirane in polkvalificirane (sezonske) 17. 3 TO CA JE — kvalificirane in polkvalificirane (sezonske) 18. 3 BILJETERJE — nekvalificirane (sezonske) 19. 4 PERICE — nekvalificirane (sezonske) 20. 1 NOČNEGA ČUVAJA — nekvalificiranega (sezonski) 21. 1 NOSACA — nekvalificiranega (sezonski) 22. 8 SNAŽILK — nekvalificiranih (sezonske) 23. 7 DELAVCEV — nekvalificiranih (sezonski) 24. VEČJE ŠTEVILO ŠTUDENTOV za razna dela — nekval. (sezonski) Razpisana delovna mesta, ki so označena kot sezonska, se prično s 1. junijem oziroma s 1. julijem 1960 in trajajo do 31. avgusta oziroma do 30. septembra 1960. — Prosimo vse reflektante za razpisana delovna mesta, da se oglasijo pismeno ali osebno v tajništvu podjetja do 30. aprila 1960 zaradi sklenitve delovne pogodbe. — Podjetje želi zaposliti, glede pomanjkanja stanovanj, predvsem domačo in okoliško delovno silo. Za vse ostale pa so stanovanja preskrbljena. — Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. ročila. Poročila so Se ob 13.30 in. 15.00, ob 15.10 pa Zabavna glasba, vmes reklame, PONEDELJEK, 28. marca — 13.40 Kmetijski nasveti: Dela pred vegetacijo v gozdu — 13.45 Pisana paleta zabavne glasbe — 14.30 Športni pregled — 14.40 Izbrane melodije — 15.20 Pojeta Božo ln Miško. TOREK, 29. marca — 13.40 Kmetijska univerza: Razvoj slovenskega pašništva — 13 50 Odlomki iz oper — 14.30 Sola in življenje: Prvi tekmovalci za Dan mladosti — 14.50 Glasbena medigra — 15.20 Narodne pesmi ln plesi iz raznih krajev Jugoslavije. SREDA, 30. marca — 13.40 Kmetijski nasveti: Navodila o setvi krmne pese — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Kulturni obzornik: Zbrali so si zrelostne naloge — 14.40-Pojo Danica Filipllč, Greta Ložar in Franc Koren, na harmoniki spremlja Avgust Stanko — 15.20 Sola in glasba. ČETRTEK, 31. marca — 13.40 Kmetijska univerza: Vloga strojnih storitev v lanski kooperaciji — 13.50 Trije španski plesi — 14.00 Glasba po željah — 14.30 Pogovor z volivicl — 14.40 Glasba po željah II. del — 15.20 Dalmatinske popevke. PETEK, 1. aprila — 13,40 Kmetijski nasveti: S katerimi vrtnarskimi kulturami bomo nadoknadili izpad primiclj — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Domače aktualnosti: Podjetje ln obilne usluge — 14.4» Poje Slovenski oktet — 15.20 Igrata godbi Zagrebške vojne oblasti ln LM Slovenije p, v. Vilima Marko-vlča ln Rudolfa Stariča. SOBOTA, 2. aprila — 13.40 Kmetijska univerza: Pripravimo se na saditev okopanln — 13.50 Popevke in ritmi od tu in tam — 14.30 Primorski tednik — 14.45 15' z orkestrom Andre Kostelanetz — 15.20 Nekaj domačih za prijetno popoldne. ZAMENJAM stanovanje v bloku v Mariboru za primerno v Kopru ali Portorožu. Informacije pri Legiša, Portorož 234. DAM 50.000.— din nagrade onemu, ki mi odstopi ali priskrbi prazno sobo v Kopru. Ponudbe na upravo lista pod »Takoj«. DVOSOBNO STANOVANJE ' V POLJU pri Ljubljani zamenjam' za enako ali večje v Kopru ali okolici. Ponudbe pošljite na urpavo lista pod »Čimprej«. OTROŠKO POSTELJICO (s predalom) poceni prodam. Koper, Bazoviška 19. PRAŠICEREJCI POZOR! Imam čistokrvnega plemenjaka za pripuščanje. Vsem prašičerej-cem se priporoča Piščanc Anton, Škof.je 23/a. Ko pridete v Trst, napravite zanimiv sprehod od avtobusne postaje po ulici Carducci in Ghega do ulice Cellini št. 2. Ne bo Vam žal, kajti tam je znana manufakturna trgovina »MAGAZZINI ALLA STAZIO-NE« z bogato izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, po zmernih cenah in za vsak okus. Vaša pot bo poplačana, ako obiščete »MAGAZZINI ALLA STAZIONE«, ulica Cellini 2, nekaj korakov od glavne postaje. Kdor pride s propustnico, ima poseben popust! Nešteto tak h obedov je priredil in vsi so se konča-vali z istim praznim koncem. Udeleževal se je gargan-tuanskega slavja, kjer se je velikanska množ:ca ljudi gostila z neštevilnimi pečenimi junci, ki so jih vlačili iz zakajen h jam, da so iz njih potem z ostrimi noži rezali velike kose sočnega, kadečega se mesa. Z odprtimi, slinastimi usti je stal pred dolgo vrsto puranov, ki jih je prodajal mož z belim predpasnikom. In vsakdo je kupil, samo ubogi Dimač ne; s slinami v ustih je stal kakor prikovan z neskončno svinčeno težo, da se n mogel ganiti. Pa zopet so ga sanje prenesle v dobo, ko je bil še deček: z visoko dvignjeno žlico je sedel pri veliki skledi, polni kruha in mleka. In kmalu nato je preganjal plašne krave po planinskih pašnikih in prestal cela stoletja muk, ko je zaman poskušal priti do njih, da b jih pomolzel. V gnojničnih kanalih se je boril s podganami, da bi jim ugrabil skor-jico kruha ali druge ostanke jedi. Ni je bilo vrste hrane, da ne bi sanjal o njej. Hodil je po velikanskem hlevu, polnem svetlih, rejenih konj, n zaman je iskal v njem mesto, kjer je shranjen oves in otrobi; če je iskal po jaslih, ni našel niti zrnca. Samo enkrat so se mu sanje izpolnile. Sestradan se je boril na majhnem kamnitem otoku s penečimi se valovi Pacifika za tesno k pečinam pr žete školjke in jih srečno prinesel na pesek. S suhim dračjem, ki so ga pustile visoke pomladanske plime, je napravil ogenj in položil na žerjavico svoj dragoceni plen. Opazoval je, kako se je Dara dvigala iz školjk, ki so se pokajoč odpirale in kazale rdečkasto meso. Pečene so, to je vedel; in zdaj tudi ni bilo zlobne roke, ki bi mu jih odtrgala od ust. Končno — tako je sanjal sredi svojih sanj — bodo sanje postale resnica. Zdaj bo jedel. In vendar je kljub vsej nedvom-nosti dvomil. Trepetaje, v strahu, da se bo tudi zdaj zgodilo tisto grozno in nepričakovano, je nesel rdečkasto, vroče in dišeče meso v svoja usta. In zobje so stisnili v t sto meso! In on je jedel! Čudo; In to čudo ga je predramilo. Zbudil se jc v temi, ležeč na hrbtu, in slišal samega sebe zadovoljno kruliti in cmokati kakor prasec! Njegove čeljusti so se premikale in v ustih je začutil meso, ki ga jc žvečil. Ni se ganil. In kmalu je začutil ob ustih drobne prstke, pot skajoče mu majhen odrezek mesa med zobe. In takrat ni hotel več jesti. Razsrdil se je. Labisktvec pa je jokala v njegovem objemu, dokler je ni premagal spanec. On pa je bdel in občudoval neskončno moč ljubezni in nepopisno čudežnost ženske. Pr šel je dan, ko je izginila poslednja bctvica hrane. Visoki vrhovi gora so izginjali, prelazi so postajali nižji in odpirala se je široka pot proti zahodu. Toda tudi zaloga njunih moči je pošla. B la sta brez živil. Prišel je čas, ko sta zvečer legla in zjutraj nista več mogla vstati. Dimač se je sicer trudoma dvignil, a se takoj zopet zgrudil. Plazeč se po rokah in kolenih je skušal napraviti ogenj. La-biskvvee pa se je od slabosti vselej spet zgrudila, naj se je še tako trud la. In Dimač se je zgrudil poleg nje. Na obrazu se mu je izražal posmeh na napor, da je iz same navade, čisto mehanično kakor stroj, naredil nepotrebni ogenj. Dan je bil gorak in za kuho nista imela ničesar. Lahen vetrič je pihljal in zdihoval med borovci in od vsepovsod sta pod kopnečim snegom slišala godbo nevidnih potočkov. Labisktvee je ležala vsa otopela. Njeno dihanje je bilo tako neslišno, da je Dimač večkrat dvomil, ali še živi. Popoldne ga je prebudil glas veverice. Vzel je svojo težko puško in se začel plaziti po skorji, ki se je bila spremen la v tekočo goščo, proti kraju, kjer je slišal veveričin glas. Plazil se je po rokah in kolenih; kadar je pa vstal, je opotekaje se padel naprej v smeri proti živali, ki se je, vsa jezna, kakor sadje pred starogrškim Tantalom, umikala polagoma pred njim. Za hiter strel ni imel moči in veverica ni bila nikoli pri miru. Dimač je zdaj legel na mokri sneg in kakor otrok jokal nad svojo slabostjo; zdaj se mu je medli plamenček življenja spet utrnil in objete ga je tema. Koliko časa je ležal v poslednji taki omedleJ vici, ni vedel. Ko se je predranrl, je trepetal od večer* nega mraza in mokra obleka je v nastopajočem mrazu na njem zmrzovala. Veverica je bila izginila. Po težkem naporu se mu je posrečilo zopet priti do Labiskwee. Tako velika je bila njegova slabost, da je ležal vso noč kakor mrtev in ga niti sanje niso več vznemirjale. Sonce je bilo že na nebu in ista veverica je žlobudrala v borovcih, ko je Labisk\vee rahlo pobožala Dimača po licu in ga prebudila. »Položi roko na moje srce, moj ljubi,« je rekla. »Moje srce je moja ljubezen in ti ga drži v svoji dlani.« Njen glas je bil jasen, toda slaboten, kakor bi prihajal od daleč. Dolgo časa je preteklo, preden je zopet spregovorila- »Zapomni si za vedno, da proti jugu ni poti. To je ljudstvu karibujev dobro znano. Proti zahodu — to je pot — in skoraj si že tam. Rešil se boš.« D mač je slišal te besede v topi omotici, ki je bila blizu smrti. Se enkrat so ga predramile njene besede. »Položi svoja ustnice na moje,« je rekla. »Tako naj umrem.« »Umrla bova skupaj, ljuba,« je šepetal. »Ne.« Slaboten trepet njene roke ga je zadržal in tako droben je bil njen glas, da ga je komaj slišal, vendar je slišal in razumel vsako besedico. Njena roka je neka& časa stikala pod njenim plaščem in prinesla čez nekajj časa na dan vrečico, ki jo je polož"la v njegovo roko. »In zdaj tvoje ustnice, moj ljubi. Tvoje ustnice na mojih ustnicah in tvoja roka na mojem srcu.« TELESNA VZGOJA rt ŠPORT * ŠAH ^r TELESNA VZGOJA * ŠFORT ŠAH * TELESNA VZGOJA * ŠPO ŠPORTNA SREČANJA MED KOPRSKIMI IN ZAMEJSKIMI MLADINCI * j ■M "-'] Ob obisku skupine 300 mladincev iz Trsta, Gorice in Beneške Slovenije je prišlo tudi do številnih športnih srečanj. Goste so zastopali predvsem člani tržaškega slovenskega športnega društva BOB, domačine pa Climi Purtlz&DiL Domači so* slavili zmago v odbojki (moški 3 : 0 in ženske 2:1) in v namiznem tenisu S : 2, medtem ko so gostje zmagali v nogometu z 2 : 0. Ekipi sta nastopili v naslednjih postavah: Bor: Pavletič, Hmeljak A., Hmeljak B, Mijot, Sirca, Bandi, Batista, Zavadlal, Rauber in Orel. Partizan: Pregelj, Matjaševič, Malenšek, Mlekuš, Kovač, Sluga in Orel. Gledalci so pričakovali, da bo zmaga domačink lahka, saj so nastopile v najmočnejši postavi z državno reprezentantko Pregljevo. Toda po začetnem vodstvu "poštarji koprskega okraja so se pomerili v pohodu na 15 kilometrov. Zmagal je Ivan Clč iz Postojne pred Veljakom iz Kopra. Ta dva bosta zastopala koprski okraj na republiškem prvenstvu in morda pozneje na zveznem prvenstvu. Naj ob tej priložnosti omenimo, da bo letos v Jugoslaviji svetovno prvenstvo v pohodu poštarjev (v Opatiji). V koprskem okraju: 3 milijone din več kot lani za telesno vzgojo Novoizvoljeni okrajni svet za telesno kulturo je na prvi seji razpravljal o delu telesnovzgojnih organizacij In o razdelitvi sredstev. Okrajni proračun predvideva nad 12 milijonov dinarjev za potrebe telesne kulture v okraju, kar je 3 milijone din več kot lani. Ta sredstva so sklenili razdeliti glede na število članstva posameznih organizacij in glede na stopnjo aktivnosti. Zlasti so upoštevali, da se je število članstva nekaterih organizacij (na primer strelstvo, Partizan in Ljudska tehnika) podvojilo, ali celo potrojilo. Sredstva bodo razdelili takole: Partizan in športne organizacije 5 milijonov, Ljudska tehnika 2,700.000, Aero klub Postojna milijon, taborniška organizacija iOO.OOO, Počitniška zveza 800.000, strelstvo 900.000 itd. Okrajni Svet je tudi nagradil 10 majpožrtvovalnejših športnih delavcev okraia. Prejšnjemu predsedniku sveta Jožetu Božiču pa so člani podarili spominski album in kristalno -razo. Skupščina postojnskih nogometašev Pretekli teden je bil redni letni oblini zbor nogometnega kluba Postojna. Iz poročila je bilo razvidno, da delo v klubu v minulem letu ni bilo takšno, kakor bi bilo želeti. Bilo je Teč pomanjkljivosti; naj omenimo le eno. Na večer pred tekmo z Ilirsko Bistrico so se nekateri člani opili, kar Je drugega dne škodljivo vplivalo še na ostale igralce in seveda tudi na končni Izid tekme. V jesenskem •delu tekmovanja je Postojna dosegla sicer drugo mesto, vendar upajo, da ■se bo v pomladanskem delu tekmovanja klub bolje odrezal. Ob zaključku zbora so izvolili nov upravni odbor, ki si bo predvsem prizadeval, da se nogomet v Postojni kvalitetno dvigne, hkrati pa bi bilo želeti, da bi posvetili večjo skrb ln pozornost tudi naraščaju. I. Gradnja Športnih objektov v Pivki Na nedavni seji Sveta za telesno vzgojo v Postojni so razpravljali tu-